Rotijin Blaže: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 18:
Zlasti takó-le zvečer, ko se je s sladko zavestjo,
da je podnevno delo v kraju, zaril v seno in mu
oči le niso hotele
da bi zaspal — zlasti tedaj so mu kaj rade
ali tja. In tedaj je mislil včasi veliko in dolgo. Luna, ki
je svetila skoz špranje v pažu, mu je bila družica pri njegovih sanjarijah.
streho, in Blaže je dobro ločil, kako so osmojeni
nad njegovo glavo držali drug v drugega, in kako se je bila
razpredla pajčevina med njimi ... To ga je vselej veselilo.
In Blaže je mislil in mislil — —
Ko je tako mislil in preudarjal o
največkrat zadovoljen sam s seboj. Drugo jutro se je
ni mogel priti do povoljnega zaključka, tedaj ga je to vselej
jezilo. Zjutraj je vstal nato posebno čemeren in pobit.
Premišljal je pa o vsem,
rečeh, ki bi se bile drugemu zdele otročje in malenkostne.
Vendar je najrajši mislil o sebi in o svojih razmerah. Res,
dasi je vedel iz izkušnje, da je bil v tem slučaju le
najrajši o sebi in o svojih razmerah.
Rotijin Blaže na zunaj ni bil
bila mogla imenovati lepa. Ne! Star je bil nekako
z vilastimi prsti — kdo bi rekel, da je bil lep? Poleg tega
je nekoliko šepal, odkar je bil še otrok
si izvinil nogo. In na desní nogi pri palcu mu je molela
stranska kost nekam izzivajoče navzven, da se je to
Tak je bil Rotijin Blaže po zunanji postavi
mogel? Zato pa Blaže o svoji zunanji postaví ní posebno
rad premišljal.
Tem rajši je pa mislil o svojíh duševnih darovih. O
na slabem! Tu se je mogel ponašati z
se ni rad, klel
bilo treba, je zastavil tudi besedo. Sicer pa je bil Blaže
tih in pohleven,
se
vseh svojih lastnostij ni bil vesel edino te. Ta mehkoba
v njegovem značaju mu je delala skrbi in
razmerah. In glejte, ravno s
popolnoma in do pičice. Tu ni bilo nobene senčne poteze,
nobene
Blaže je
volarja je
vendar Blaže jo je opravljal došlej vedno veselo in
nego pastir. Volar je pri srednjih kmetih, kakoršen je
bil Posečnik, toliko
kmetih imata volar in pastir však svoje odkazano delo.
Volar
však teden itd. Pastir pa se vsega tega niti dotakniti ne
sme. Njegovo mesto je na paši in le na paši.
nedeljah popoldne, ko je volar prost kakor riba v vodi,
mora biti pastir pri svojih kravah in ovcah ... In to ni
prijetno. Vrh tega ga nihče ne čisla ali kako drugače
z njim.
Tako je bilo tudi pri Posečniku v gorah. Če se je
meralo reči, da je bil pastir Štefuc čisto postranska in malo
▲Posečnikovim dekletom^ ki je bilo silno jezično, sta se sprla
včasi — a resno nikdar in za dolgo čaša tudi ne. Zlasti
pa je Blažeta rad imel Posečnik sam. Ta mu je zaupal vse.
In če Blažeta ob nedeljah popoldne slučajno ni bilo malo
delj domov kakor po navadi, ga niti vprašal ni, kod je
hodil in kaj je delal
je bila živina opravljena. Za to pa se je pobrigal Blaže
Tako je živel Blaže v miru z vsemi in zadovoljen s
| |||