Rotijin Blaže: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
PipanMojca (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
PipanMojca (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 18:
Zlasti takó-le zvečer, ko se je s sladko zavestjo,
da je podnevno delo v kraju, zaril v seno in mu
oči le niso hotele pästipasti skupaj, čeprav se je trudil,
da bi zaspal — zlasti tedaj so mu kaj rade ušléušle misii sem
ali tja. In tedaj je mislil včasi veliko in dolgo. Luna, ki
je svetila skoz špranje v pažu, mu je bila družica pri njegovih sanjarijah. Razsvetlj^valaRazsvetljevala mu je temne prostore pod
streho, in Blaže je dobro ločil, kako so osmojeni trámovítramovi
nad njegovo glavo držali drug v drugega, in kako se je bila
razpredla pajčevina med njimi ... To ga je vselej veselilo.
In Blaže je mislil in mislil — —
 
Ko je tako mislil in preudarjal o Cemčem, je bil naposled
največkrat zadovoljen sam s seboj. Drugo jutro se je vzbu-vzbudil ves vesel in dobre volje. Kadar pa v svojem premišljanju
dil ves vesel in dobre volje. Kadar pa v svojem premišljanju
ni mogel priti do povoljnega zaključka, tedaj ga je to vselej
jezilo. Zjutraj je vstal nato posebno čemeren in pobit.
 
Premišljal je pa o vsem, právprav o vsem ; celoceló o takih
rečeh, ki bi se bile drugemu zdele otročje in malenkostne.
Vendar je najrajši mislil o sebi in o svojih razmerah. Res,
dasi je vedel iz izkušnje, da je bil v tem slučaju le malo-malokdaj popolnoma zadovoljen sam s seboj — vendar je mislil
kdaj popolnoma zadovoljen sam s seboj — vendar je mislil
najrajši o sebi in o svojih razmerah.
 
Rotijin Blaže na zunaj ni bil takétake postave, ki bi se
bila mogla imenovati lepa. Ne! Star je bil nekako osem-osemnajst let, suh in dolg. Z udrtimi prsmi, s koščenimi rokami,
najst let, suh in dolg. Z udrtimi prsmi, s koščenimi rokami,
z vilastimi prsti — kdo bi rekel, da je bil lep? Poleg tega
je nekoliko šepal, odkar je bil še otrok pádelpadel iz zibeli in
 
 
 
45
 
 
 
si izvinil nogo. In na desní nogi pri palcu mu je molela
stranska kost nekam izzivajoče navzven, da se je to po-poznalo celó na črevlju.
znalo celo na črevlju.
 
Tak je bil Rotijin Blaže po zunanji postavi/. Koliko-Kolikokrat mu je prišlo milo radi tega, a pomagati — kdo bi mu
krat mu je prišlo milo radi tega, a pomagati — kdo bi mu
mogel? Zato pa Blaže o svoji zunanji postaví ní posebno
rad premišljal.
 
Tem rajši je pa mislil o svojíh duševnih darovih. O
duSevnihduševnih darovih ... O, tu pa Rotijin Blaže ni bil tako
na slabem! Tu se je mogel ponašati z marsíčímmarsičim. Kregal
se ni rad, klel ni, zbadal ni, opravljal ni ... A kadar je
bilo treba, je zastavil tudi besedo. Sicer pa je bil Blaže
tih in pohleven, vCasivčasi še preveč. Mehak je bil in pregovoríti
se Jeje dal prenaglo, bodisi za to ali za ono stvar. Izmed
vseh svojih lastnostij ni bil vesel edino te. Ta mehkoba
v njegovem značaju mu je delala skrbi in preglavícopreglavico . . .
 
Pa Blaže — smo rekli — je premišljal tudi. o svojih
razmerah. In glejte, ravno s temítemi je bil vselej zadovoljen
popolnoma in do pičice. Tu ni bilo nobene senčne poteze,
nobene slabéslabe stránistrani.
 
Blaže je slúžilslužil pri Posečniku vrh Žirovskega vrhávrha. Za
volarja je slúžilslužil. Ni posebno imenitna služba volarska,
vendar Blaže jo je opravljal došlej vedno veselo in zado-zadovoljno. Zakaj tudi ne? Saj volar je pri nas še vedno več
voljno. Zakaj tudi ne? Saj volar je pri nas še vedno več
nego pastir. Volar je pri srednjih kmetih, kakoršen je
bil Posečnik, toliko ícotkot po drugod mali hlapec. Pri takih
kmetih imata volar in pastir však svoje odkazano delo.
Volar vozívozi z volívoli raz njivo, kŕmikrmi živino zvečer, pelje v mlin
však teden itd. Pastir pa se vsega tega niti dotakniti ne
sme. Njegovo mesto je na paši in le na paši. CeloCeló ob
nedeljah popoldne, ko je volar prost kakor riba v vodi,
mora biti pastir pri svojih kravah in ovcah ... In to ni
prijetno. Vrh tega ga nihče ne čisla ali kako drugače vpo-vpošteva — nič! Pastir je reva in volar je gospod v primeri
števa — nič! Pastir je réva in volar je gospod v primeri
z njim.
 
Tako je bilo tudi pri Posečniku v gorah. Če se je
meralo reči, da je bil pastir Štefuc čisto postranska in malo
Clslanačislana oseba pri hiši, se to ni moglo trditi o Blažetu. Bla-Blažeta je imelo vse rado in vse mu je bilo prijazno. Le s
Posečnikovim dekletom^, ki je bilo silno jezično, sta se sprla
žeta je imelo vse rado in vse mu je bilo prijazno. Le s
Posečnikovim dekletom^ ki je bilo silno jezično, sta se sprla
včasi — a resno nikdar in za dolgo čaša tudi ne. Zlasti
pa je Blažeta rad imel Posečnik sam. Ta mu je zaupal vse.
In če Blažeta ob nedeljah popoldne slučajno ni bilo malo
 
 
 
46
 
 
 
delj domov kakor po navadi, ga niti vprašal ni, kod je
hodil in kaj je delal ; da je bil le o Marijah domádoma in da
je bila živina opravljena. Za to pa se je pobrigal Blaže
vs'elejvselej vestno in ob času.
 
Tako je živel Blaže v miru z vsemi in zadovoljen s