Rotijin Blaže: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 91:
Tako je živel Blaže v miru z vsemi in zadovoljen s
svojimi razmerami. Dnevi so mu potekali — lepi
dasi v hribih in dasi daleč proč od
mu ni prišlo na misel, da bi bil le za trenutek
nazadnje pa — —▼
▲nazadnje pa
Naj bo! Naj vam pripovedujem, kako je
proti koncu prišlo nekaj vmes, kar je bilo vzrok, da je
razmišljal Rotijin Blaže o sebi in o svojih razmerah še vse
bolj pogostoma in še vse bolj pozorno kakor došlej!
Prišlo je takó-le — kar stopnjema . . . ▼
Pastir Štefuc je bil nanagloma obolel. Tam neki dan
je deževalo z nalivom in Štefuc je pasel na planinici za
njivo. Je že morebiti mislil, da se bo prevleklo, zato
čakal. A dež je lil in nevihta je
prignal domov — ves premočen. Drugi dan je moral ostatí
v postelji
A ker je bilo jeseni — in jeseni je treba
naprej — je rekel Posečnik drugi dan Blažetu:
»Blaže, ženi ti danes in jutri, da se otrok
Dolgo menda ne bo polegal .
In Blaže je gnal. Zakaj bi se bil ustavljal, ko je videl,
Vrstica 125:
svojih tridesetih letih vendar ni, da bi hodil za živino.
Domače dekle pa je bilo že v dvajsetem letu in je moralo
In Blaže je gnal rad in z veseljem
izpremembo.
Lepo je bilo. Solnce je sijalo ves dan
je tako prijetno, če se more nekoliko poležati v senci. Blaže
je ležal — roke pod glavo — ter prešteval oblake nad seboj,
Vrstica 137:
Ta razgled! Že samo radi razgleda bi bilo vredno,
zameniti enkrat s Štefucem.
Žirovski vrh se od Posečnikove planinice znižuje strmo
Vrstica 150 ⟶ 142:
Žiri, na vznožju drugega pa Brodi. Žiri in Brodi sta dve
lični vasici v dolini. V nekakem loku se vleče dolina od
Žirov do Brodov okrog Žirovskega
cesta in ob česti teče voda. Ob vodi pa se dvigajo na
vsako
Ti gozdi! Kako raznobojno obleko
gozdi na
bori stojé še vedno tako lepo zeleni kakor spomladi. Koder
je listje že odpadlo z dreves, se vidi nekaka vrzel sredi
med goščavo. Izmed drevja se káže na takih mestih ali
prsteňa melina, ali pa potlačeno, malo osmojeno
Zajec se skriva med grmovjem in pok puške se čuje tu
in tam. Veverica pa zaide včas!
iskat si živeža.
Pa to
menjavajo svetloobrobljeni oblaki in oblački. Počasi se
dvigajo izza hribov, popenjajo se više in više in naposled
zopet izginjajo kje tam za tretjimi hribi. Veselje je
kretnje, tako gibke, a pri vsem tem vendar tako določne
in umerjene.
Blaže je mogel vse to. In kadar se je naveličal
odmevalo od vseh stranij. Razgreval se je pri tem in pred
oči so mu zopet stopili tisti čaši, ko je
dvema letoma gonil živino skoro le na planinico. Moj Bog,
kje bi bil mogel misliti na kak dolg čas pri tem
je minil hitro, še prehitro .
Štefuc pa le ni ozdravel. Polegal je drugi dan, tretji
dan, četrti dan ... in Posečnik je redno však
Blažeta:
»Blaže, jutri še ženi, samo še
In Blaže je zopet gonil brez kakega ugovora in brez
Vrstica 195 ⟶ 185:
Nedelja je bila pred durmi, nedelja. Kdo ne vé, da je
nedelja na kmetih prost dan, dan, ko se delavni človek
oddahne in odpočije, nikar da bi se mučil in trudil po
▲»ln vendar — kaj ko bi prišlo Posečniku na misel, da
▲bi mi tudi v soboto zvečer rekel kakor po navadi: ^enil"
▲AH bi gnall«
Blaže je bil v zadregi sam pred seboj.
»Ali bi
»Ne
Ne, v nedeljo pa ne — ta sklep je bil tako trden in
gotov kot ne vem kaj. V nedeljo pa ne, če tudi bi imela
priti s Posečnikom popolnoma navzkriž. Ne
nekaka svojeglavnost se je hotela lotiti Blažeta.
Pa ravno to nedeljo naj bi pasel? Hm! Ravno to
nedeljo, ko ga je imel obiskati Petelinov Tinče. Petelinov
Tinče je bil
▲retov Andrejček učil gosti. Med potjo pa se bo Tinče oglasil
pri Blažetu in vzel tudi njega s seboj. In potem se bodo
učili pri Muretu .
da bo tako!
In da bi táko
Posečniku na
»Ne
Kakor rečeno, Blažetov sklep je bil trden in gotov.
Toda ko je prišel sobote večer, kaj mislite, da je bilo
tedaj iz vseh Blažetovih sklepov in
In drugi dan — lep dan je bil; v nedeljo popoldne
— je res gnal, jezen sam
»Morebiti me pa obišče Tinče na planinici.« Ta misel
Vrstica 252 ⟶ 232:
Pozno popoldne je že bilo. Blaže je ležal pod orehom
in gledal po senožeti. Na enkrat se pokaže nekdo vrh
»Tinče, Tinče, pojdi doli!«
Tudi Tinče ga je zapažil. In kaj je storil Tinče ?
da bi se bolje čulo, in je zavpil nad Blažetom :
»Pastir
Ali ni bil ta glas zaničljiv? Ali ni donelo to
Vendar Blaže še ni obupal.
»Tinče, ali greš k Muretu?«
Tinče
zavpil še bolj glasno in še bolj porogljivo:
Vrstica 280 ⟶ 252:
In potem je izginil za ovinkom, ne da bi se bil ozrl
vsaj enkrat po Blažetu .
Blaže pa — ta je ostal sam, tako sam s svojimi mi-
|