Rotijin Blaže: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 278:
strahopetno umikali močnejšim ...
Prav tako tudi
se podile. Izginjale so, pa zopet vstajale; prehitevale so
se in izpodrivale druga drugo — in vse skupaj so drevile
Vrstica 301:
vendar ne novih ...
== III. == ▼
▲III.
Ali to veste, da je imela Rotija, mati Blažetova, dva
za celih pet let starejši ko Blaže.
Vrstica 316 ⟶ 310:
ga je mati pestovala, se je primerilo, da jo je obiskala ta
ali ona soseda in — moj Bog, kaj sta govorili med seboj?
Nič drugega kakor le
Ko je bil otrok nekoliko odrastel, ga je Rotija poslala
v šolo.
povedala nikomur .
Domača šola je bila tedaj v Žireh. Ta vas je
sprva le po enkrat na dan, namreč dopoldne. Pozneje pa
se je otrok — Bog vedi kako — seznanil z Vilfanovo
Francetovega očeta je dobro poznal in otrok sam se mu
je s svojim odkritim, malo samozavestnim značajem v
kratkem času
gibčen in je znal biti — kadar je bilo treba — tudi
pa tam v prodajalni poprijeti za delo. Skratka, že kot
otrok je bil France malo ne domač pri Vilfanu.
Vrstica 341 ⟶ 332:
Šolali so ga naprej, dali so ga v mestne šole. Vilfan
ga je podpiral, oče Francetov, ki je bil v Ameriki in
krajcarje z dnino in jih pošiljala Francetu v mesto.
France se je učil dobro. Vsako leto je prihajal na
počitnice. Kako gosposki je
počesane lase, svetle škornje .
gospod ... In mati ga je bila
bi mu bolje postregla.
Vrstica 355 ⟶ 346:
takrat marsikaj. Med drugim se mu je videlo, da mati
Rotija vidi Franceta vse rajši nego njega. A Blaže se zato
ni menil posebno. »Že mora tako
materi ni zameril. Samo Francetu je zameril. Videl je, da
ga še najbolj nezavidi France sam. To se mu ni zdelo
mladosti nekaj, kar sicer ni bilo sovraštvo in tudi mržnja
ne, pač pa ga je nekaj odtujevalo in gnalo proč iz Francetove
Vrstica 371 ⟶ 355:
Sploh pa Blaže že kot otrok ni bil prijatelj družbe.
Najrajši je rake lovil po domači grapi; to mu je bila
do kolen je lazil ob vodi in gledal, kje in pod katero skalo
bi tičal rak. Imel je lepo nastavíjene skale, umetno
To je bilo veselje, če je dobil včasi po dva ali še več pod
eno skalo.
Vrstica 381 ⟶ 363:
A niti tega veselja mu ni privoščil France!
Nekoč je bil Blaže zasačil raka
izpod grive. Že ga je bil privlekel na dan in se veselil
svojega
nekdo za njim glasno in strogo:
Vrstica 391 ⟶ 373:
na počitnice.
Blaže je osupnil. Ravno tedaj se ga je
se mu je Blaže odgovarjal.
»Rake lovim,« mu je odgovoril Blaže mirno in
In z veseljem mu je molil raka, kakor bi bil hotel
Vrstica 409 ⟶ 388:
miruje. Toda kako je mogel mirovati? Otresal je — in
otresel raka Francetu na novo, črno obleko. Rak pa je
bil ves travnat in blaten. In blato in
oprijela Francetove suknje ... To je bila nesreča!
»Kaj — ? Da ti pokažem .
In z lepo palico, ki je imela srebrno bunko na koncu,
je priložil Blažetu črez
To je bilo preveč! Blažetu je vzkipela kri:
Vrstica 423 ⟶ 402:
In zagrabil je pest peska ter ga telebil Francetu v
obleko.
In zbežal je po bregu.
| |||