Rotijin Blaže: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 11:
}}
 
{{rimska poglavja s piko|1|2|3|4|5|6|7|8|9|10|11|12|13|14|15|16 ...}}
 
== I. ==
Vrstica 874:
»Kdo te je klical?«
 
»Nihče. Saj ni, da bi me moral . . . Hm I! Vidiš ga,
kako je zamišljen . . . Dolg čas mu je!«
 
»Komu je dolg čas?«
Vrstica 889:
pod seboj.
 
»V Žire mu dišildiši!« tako je govorilo deklédekle dalje; »dobro
vem: v Žire mu diši! Tu pri nas mu ni všeč, hahahalhahaha!
V gorah je, in dela je obilno . . . Misliš, da je po dolini
boljše ? Sevé, tam po Žireh — tam pri Vilfanu . .
 
»Molči!«
Vrstica 898:
»Zakaj? Ali meniš, da ne vem, da misliš proč. Dobro
vem; saj se ti vidi ... V Žire jo misliš pobrati. In oče
tudi vedó, da jo misliš ... Pa pojdi, le pojdi
 
Da ni v tistem trenutku poklical Posečnik dekleta,
právprav gotovo bi bil skočil Blaže po koncu, pograbil krepelec
in ga zalučal za njim. Zakaj kadar je Blažetu zavrela kri,
tedaj se ni menil za nič. In če mu je kdaj zavrela kri,
tedaj mu je.
 
Da, tedaj mu je. To mu je bilo preveCpreveč. Takoj, ko
je odšlo dekle, je skočil po koncu in se z urnimi koraki
podal na planinico. Na planinico — tja je najrajši zahajal
ob nedeljah popoldne. Zlasti tedaj, kadar je imel o čem
premišljati. In danes je imel . . .
 
»Zdaj bom pa šel,« to je bil Blažetov sklep že po
Vrstica 918:
videlo v dolino, je bil že dozorel ta sklep popolnoma.
 
»Zdaj bom pa šel! Takoj jutri pôjdem pojdem
 
Nič več ni omahoval, nič več ni dvomil. NáčrtNačrt je
ležal jasno pred njim. In vesel je bil tega načrta.
 
»Zdaj bom pa šel! Takoj jutri pôjdempojdem! In sicer do-domov bom šel najprej!«
mov bom šel najprej!«
 
In tako je tudi bilo.
Vrstica 930 ⟶ 929:
Drugo jutro je šel — hočem reči: ušel.
 
== IX. ==
 
žetaKako so se čudili pri Posečniku, ko drugo jutro Blažeta ni bilo izklicati z ležišča! Ni se oglasil in ni ga bilo,
 
kakor bi ga bila slanáslana vzela po nocinoči.
61
 
IX.
 
Kako so se čudili pri Posečniku, ko drugo jutro Bla-
žeta ni bilo izklicati z ležišča! Ni se oglasil in ni ga bilo,
kakor bi ga bila slaná vzela po noci.
 
Posečnik je takoj uganil, kaj se je zgodilo.
Vrstica 954 ⟶ 948:
in očitati Posečniku, zakaj ga je imel tako hudo in zakaj
mu ni privoščil prijazne besede. Posečnik je pa molčal in
slabéslabe volje je bil.
 
Le deklédekle Posečnikovo je ostalo hladno pri vsem tem
in dejalo malomarno:
 
»Saj bo prišel nazaj še rad!«
 
In te misiimisli se je oprijel naposled še Posečnik in to-tolažil Posečnico:
lažil Posečnico:
 
»Kajpak da bo prišel. Kam bi se sicer dejal, révareva
nadložna — ? Kam pôjdepojde? Domov k materi? — Rotija
ga bo zapodila nazaj, kajpak!«
 
Toda, da je Posečnik videl, kako malo hudo je spre-sprejela Rotija tisto jutro Blažeta, izvestno bi si bil mislil sam
jela Rotija tisto jutro Blažeta, izvestno bi si bil mislil sam
pri sebi: Ne bo ga nazaj!
 
In v resnici, niti sam Blaže se ni nádejalnadejal tako ugod-ugodnega sprejema pri materi.
nega sprejema pri materi.
 
Rotija se ga je sprva ustrašila. Skuhala je bila kosilo
Vrstica 979 ⟶ 970:
ko se prikáže Blaže na pragu.
 
»Križ božji! Ali si ti, Blaže
 
»Jaz sem.«
 
»Kako to? Po kaj — kakókako, da si prišel
 
»Ušel sem . . . «
 
»Kaj — ?« Rotija je osupnila in nehoté ji je stisnila
roka kuhalnico, ki jo je držala med prsti. — »Ušel si — ?
Od Posečnika . . . Zakaj
 
»Tako —
 
»Ti bom dala: takótako! Otrok zanikarni! Ali mi boš —
 
In hipoma je bila v ognju kakor včasi, ko je bil Blaže
še kbt majhen otrok domádoma . . .
 
Toda — žal! Blaže ni bil več otrok. Od one nedelje,
ko ga je zaničeval Petelinov Tinče na planinici, od one
 
 
 
62
 
 
 
nedelje sem je sklenil biti drug, ves drug — bolj moški,
bolj trd, bolj postavení In da je bil res, to je pokazal že
Vrstica 1.013 ⟶ 997:
 
»Ušel sem!« je pritrdil mirno, a odločno; »ušel sem
in právprav se mi zdi, da sem ušel. In če me izpodite nazaj,
zopet uidem ". . . « *
 
Rotija se je čudila. Kako si je hotela razlagati Bla-Blažetov nastop? Tako odločnega ga še ni videla dotlej.
žetov nastop? Tako odločnega ga še ni videla dotlej.
 
»Ali sta se, Blaže, ali sta se morebiti s PoseCnikom ?«