Rotijin Blaže: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1.275:
== XII. ==
 
»No, Blaže !« je pozdravljala Rotija Blažeta ter ga ča-čakala že na pragu, ko se je vrnil.
kala že na pragu, ko se je vrnil.
 
Šla sta v hišo.
Vrstica 1.282 ⟶ 1.281:
»Dobro, da si prišel. Poglej, dež bo šel.«
 
Blaže je pogledal skoz okno in videl, da so se résres
zbirali oblaki nad grapo. Po poti niti zapažil ni bil tega . . .
Pa saj še je bilo naredilo kar hipoma — in Rotija je mislila,
 
 
 
r^
 
 
 
67
 
 
 
da bo ploha. Šla je gledat ven na prag, in ko je prišla
nazaj, je dejala:
Vrstica 1.301 ⟶ 1.289:
»Deževalo bo ves dan in za nobeno delo ne bo danes.«
 
»No, Blaže, kako si opravil ?« je začela potem.
 
»Dobro!« je odgovoril Blaže.
Vrstica 1.313 ⟶ 1.301:
»Andrej in Micona — oba.«
 
»Ali sta se domenila z Andrejem gledé službe
 
»Nič se nisva,« je odgovoril Blaže in ta trenutek ga
Vrstica 1.319 ⟶ 1.307:
proti Andreju in domenjeno bi bilo, tako pa ni. »Nič se
nisva domenila, ker ni bila priložnost. Saj bom šel po
nedelji po moko; se bova takrat . .
 
Rotija je bila zadovoljna.
Vrstica 1.328 ⟶ 1.316:
 
Zaspal je in med tem ko je zunaj lilo v
 
curkih, da sta se prst in prah razmočila in da je voda
kopala in razjedala po kolovozu, je sedel Blaže v sanjah
med brodskimi fanti, godel na harmoniko in z jasnim
obrazom sprejemal desetice, ki so mu kar kupoma letele
v »gosli« . . .
 
Škoda, da se je právprav tedaj zbirala nad njegovo glavo
nevihta, primeroma hujša, kakor ona tam zunaj . , ..
 
Rotija je kar na enkrat pritekla v izbo in začela buditi
Vrstica 1.346 ⟶ 1.333:
 
»Blaže, raz peč pojdi in se malo popravi, da ne boš
kakor strašilo . ; .
 
»Kaj je? Zakaj —
 
»FrancéFrancè gre, no! Ali ne slišiš
 
»Kateri FrancéFrancè
 
»1I, naš!«
 
In Rotija je zopet tekla ven na prag, da bi se pre-prepričala, ali je videla prav ali ne.
pričala, ali je videla práv ali ne.
 
Res — FrancéFrancè je bil . . . Ploha ga je bila ujela, ko je
bil na potu k Rotiji. Sicer je imel suknjo, a kaj pom.agapomaga ...
in dežnik: majhen in z drobno, železno palčico, to ni nič ...
 
»Moj Bog, kakó te je premočilo, FrancéFrancè! Poglej no:
ves si moker. Oh, oh! Obleke bo škoda, FrancéFrancè!« — In
 
peljalagapeljala ga je v izbo. »Čakaj; suknjo sleci in jo posuši tú-le
5*
 
 
 
68
 
 
 
ves si moker. Oh, oh! Obleke bo škoda, Francé!« — In
peljalaga je v izbo. »Čakaj; suknjo sleci in jo posuši tú-le
ob peči!« Slekla mu je suknjo in jo razobesila. »Vidiš,
Blaže je tudi domá . .
 
Potem še le je mogel izpregovoriti FrancéFrancè.
 
»Sem slišal,« je rekel, »da je domá. No, lepo ni, da
Vrstica 1.388 ⟶ 1.365:
in ga izgovarjala, kakor je vedela in znala.
 
Blaže pa je ležal še vedno na pecipeči — nepremično in
vsaj navidezno mirno. V resnici pa ni bil miren. Bilo mu
je neprijetno, da se prepirata mati in FrancéFrancè radi njega in
da ga mati opravičuje in izgovarja, kar bi vsega treba ne
bilo . .'. In da bi mu ne bilo treba poslušati, se je zamislil
v kot gori za péčjopečjo, kjer je imel samoten pajek svoj stan.
Opazoval je pajka, kako se je bil primotal oprezno in počasi
iz pajčevine ven na rob. Gledal ga je, kakó je nekaj čaša
ždel na róburobu, kakor bi se ne mogel odločiti ne sem, ne tja.
A naposled — glej čuda! — kakor da bi se bil pajek pre-prestrašil tako imenitnega gosta v Rotijini hiši, jo je popihal
strašil tako imenitnega gosta v Rotijini hiši, jo je popihal
z dolgimi koraki zopet v svoj stan.
 
Potem pa ni imel Blaže nič novega opazovati, in hočeš ^
nočeš je moral poslušati, kar se je govorilo po izbi.
 
»Ali, zakaj bi moral ravno domá tičati, če ne more^
služiti pri Posečniku?« je vpraševal FrancéFrancè.
 
»To je že, to je že!« je hitela Rotija, »saj ne bo domá;
saj bo šel k Andreju v Brode .«
 
»Kam bo šel ? K Andreju v Brode ? Kaj bo tam
 
»Za hlapca bodemlbodem!« je odgovoril Blaže in to je bila
njegova prváprva beseda Francetu.
 
»Kaj? Za hlapca? RévaReva uboga — ! Kdo te bo hotel
za hlapca ... In v mlinu ... Le ne domišljuj se . . *
 
»Kam bi se pa sicer vtaknil?« je premišljala Rotija.
Vrstica 1.423 ⟶ 1.399:
»Kam bi šel — hm! Se že dobi delo!«
 
FrancéFrancè je obstal sredi izbe, kakor bi mu bila v hipu
zasijala novánova misel: O
 
»Pri nas, pri Vilfanu bi ga potrebovali
 
»Pri Vilfanu,« je ponavljala Rotija.
 
»Sevéda!« je pritrdil Francé, »Vilfan potrebuje enegáenega.
Naročil mi je, naj ga preskrbim. No, ali bi šel k Vilfanu
 
Z zadnjimi besedami se je obrnil do Blažeta na pecipeči.
 
 
69
 
 
 
Z zadnjimi besedami se je obrnil do Blažeta na peci.
Blaže je molčal. Rotija pa mu je začela prigovarjati:
 
»Zdaj je še čas, Blaže! Z Andrejem se nista še nič
domenila . . . Pomisli!«
 
Blaže je res pomislil, toda ne o tem, ali bi šel v Žire
ali ne. Da ne gre, o tem je bil gotov takoj prvi trenutek.
Ali nekaj drugega ga je jezilo. »Zakaj se ni domenil z
Andrejem do dobregaldobrega!« To se mu je utepalo! Kako bi
potem lahko odgovoril materi in Francetu kar odločno:
»Ne smem, ker sem Andreju obljubil!« Tako. pa ne more ...
 
»No, ali prideš ali ne?« ga je vprašal FrancéFrancè in po-pogledal na peč.
gledal na peč.
 
»Pa ne bom!« je odgovoril Blaže navzlic témutemu, da se
z Andrejem nista bila domenila. »Ne bom! Se bom rajši
z Andrejem pobotal!«
Vrstica 1.461 ⟶ 1.430:
In ni se dal pregovoriti niti materi, niti Fancetu.
Čemu? Saj je bilo vendar toliko ko gotovo, da se ga
Andrej ne bo bránilbranil in da bo lahko izhajal v mlinu.
 
FrancéFrancè se je jezil in govoril o nepokorščini in trdo-trdovratnosti ... Rotija pa se kar načuditi ni mogla, kako more
vratnosti . . . Rotija pa se kar načuditi ni mogla, kako more
biti človek tako nespameten, da mu ni mar lepa »službica«
pri Vilfanu v Žireh.
 
Ko je odhajal FrancéFrancè, se je bilo vreme že izvedrilo in
le pršalo je še nekoliko. Rotija ga je pridržala zunaj v
veži in mu rekla skrivnostno:
 
»Le náme se zanesi, FrancéFrancè! Ga bom jaz pregovorila;
vsaj toliko ga bom, da prídepride in poskusi za en dan, in
potem vem, da bo . . .
 
A ko je prišla Rotija v hišo, ji je povedal Blaže od-odločno, da ne gre v Žire tudi za en dan ne. In tudi razloge
ločno, da ne gre v Žire tudi za en dan ne. In tudi razloge
ji je povedal, zakaj da ne gre.
 
»V Žiré — ne! Kaj bi rekli Ijudjeljudje, ko bi kar na enkrat
zvedeli, da je pri Vilfanu? »Poglejte, tak bo, kakoršen je
FrancéFrancè — prevzeten!« In Andrej bi mu rekel: »Goba!« Ne,
tega bi Blaže ne mogel prenesti! In potem: da bi FrancéFrancè
vedno rezal vánj in ga pri vsem tem plačeval kolikor mo-mogoče slabo — ne! In vrh tega še tiste polgosposke navade in razmere, ki so pri Vilfanu ... Krátko in malo:
goče slabo — ne! In vrh tega še tiste polgosposke na-
vade in razmere, ki so pri Vilfanu... Krátko in malo:
ni, da bi hodil k Vilfanu!
 
»Ali tudi za en dan- ne, Blaže
 
»Tudi za en dan ne!«
Vrstica 1.496 ⟶ 1.461:
zadnjega — in naj bi prišlo karkoli.
 
== XIII. ==
 
 
70
 
xin.
 
Ali poznáte Blažeta? Ako ga poznáte, boste rekli,