Rotijin Blaže: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 1.707:
»Saj bi ti bil že zadnjič rekel, pa si tako hitel domov,«
se je opravičeval Andrej, ko je prišel Blaže po moko.
»Nič
»Takó?« se je smejal Andrej in vihal brke; »ali so
ti povedali, da misii
»So nekaj govorili,« je rekel Blaže in pristavil takej:
Vrstica 1.724 ⟶ 1.720:
»Kar pridi, kar pridi!«
In po nedelji v jutro na vse zgodaj se je Blaže
Slovo je bilo
skupaj svoje reči — veliko itak ni imel — jih povezal v
culico in šel.
Vrstica 1.739 ⟶ 1.734:
»Zakaj pa v Žire ne?« je vprašala.
»V Žireh ni záme!« je odgovoril Blaže na
»Zakaj
»Ne vem —
»Kako to, da ne veš? Izbirčen si —
»Izbirčen? Zakaj bi bil izbirčen?« ▼
▲»Izbirčen? Zakaj bi bil izbirčen?
▲»Zato, ker ti nikjer. ni všeč ... Pri Posečniku'ti ni
▲bilo všeč in v Žireh ti ni všeč . . . Kaj meniš, da ti v Brodeh
▲bode ? Ni gotovo, da bi ti bilo . . .«
Kako je bilo to neprijetno! Kako je peklo Blažeta!
Kako da mu
Zakaj? Ako mu pri
ali je radi tega že izbirčen? Saj gre v Brode in tam mu
bo všeč .
In ali je čudno, ako mu pri Posečniku ni bilo všeč?
Vrstica 1.770 ⟶ 1.759:
Tisto vedno prepiranje z dekletom? Tisti vedno enaki,
vedno resni obrazi in pa tisto samotarjenje visoko gori v
gorah
In v Žireh —
da bi mislil!
V Brodeh pa — v Brodeh bo vse drugače. Tam bo
vesel; od ondod si ne bo želel nikamor. Pri Andreju hoče
ostati stalno in ne več izbirati. Nalašč hoče
da izbirčen ni — vse drugo, če hoče —
»lzbirčen nisem!« je zatrdil še enkrat
tudi materi vcepiti isto prepričanje; »
pri Andreju bom ostal, ali verjamete ali ne
»Da bi bilo le res!« je vzdihnila Rotija in še dolgo
je stala na pragu in gledala za njim, ko je odhajal.
== XV. ==
Za Rotijinega Blažeta se je začelo v Brodeh povsem
novo življenje — veselo in prijetno.
Hej, zjutraj je solnce že kukalo izza Žirovskega
in ptiči so že
ne da bi ga kdo budil iz sladkega spanja. Če se je pa
slučajno kdaj vzbudil poprej, kakor je po navadi vstajal, je
Vrstica 1.801 ⟶ 1.790:
prek skál in skalič v tolmun pod njegovim oknom, in
poslušal je, ali se že slišijo v spodnjih prostorih koraki:
tihi in pohlevni, kot bi se
tako zgodaj .
vsako jutro najprej pometla in pospravila po mlinu, zakurila za
in par prašičkov. Kadar je Blaže čul Miconine korake, je
vedel, da ne bo dolgo, ko bodo zaškripale
vodijo v mlin, in bo prišla na prag. Kadar je bilo to, tedaj
se je Blaže navadno dvignil na postelji, odprl okno in
»
In Micona
je bilo vselej.
»Vstati bo treba, je li?« je rekel Blaže vselej potem
in se smejal Miconi, kot bi hotel reči: »Saj tako vem, da
bo treba
Micona pa ga ni silila.
Vrstica 1.842 ⟶ 1.818:
Med tem ko se je oblačil, je imel okno odprto in
nekam veselo je vdihaval svežo jutranjo sapo, ki je vela
po grapi
ta sapa cHM|^a mladostne svežosti in pravega veselja
do dela, l^^^Pfe pogrešal že dokaj čaša. Res, odkar je
|