Krajnska pismenost: Razlika med redakcijama

dodanih 499 zlogov ,  pred 13 leti
brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
 
 
==<center> Vvod </center>==
 
''Pismenost'' je znanje svoj jezik govoriti in pisati.
 
 
== <center>Pervi odsek. </center>==
 
=== <center><i> Čerke </i> </center>===
== Pervi odsek. ==
 
=== <icenter>Pervo Čerke poglavje</icenter> ===
 
==== Pervo poglavje ====
 
===== Njih število in pomem. =====
Besede so tadaj ''enozložne'', kadar obstoje li iz eniga zloga; so tudi ''dvazložne'', ''trizložne'', in ''večzložne'', kadar imajo dva, tri ali več zlogov.
 
== <center>Drugi odsek.</center>==
==== <center>Besede.</center>====
 
<center>'''§. 5.'''</center>
 
Naš jezik ima osem plemen besedi, ktera so deli govorjenja. Ta so:
 
{|
1.Ime. 4. Glagol. 7. Vez.
| 1. Ime
2.Perlog. 5. Predlog. 8. Medmet.
| 2. Prolog.
3. Zaime. 6. Narečje.
| 3. Zaime.
|-
| 4. Glagol
| 5. Predlog.
3. | Zaime. 6. Narečje.
|-
| 7. Vez.
| 8. Medmet.
|}
 
=== <center>Pervo poglavje. </center>===
==== <center>Ime. </center>====
 
<center>'''§. 6.'''</center>
Ime je beseda, ktera kaže osebo ali stvar, postavim: Peter, Drejče, bukve, klobuk.
 
Imena so mirečima ali splošna, ktera se perložijo več osebam ali stvarem, kakor : človek, šolar, otrok, hiša.
Ime je beseda, ktera kaže osebo ali stvar, postavim: ''Peter, Drejče, bukve, klobuk.''
Druga imena so lastna, to je, taka, ktera se eni sami osebi ali eni sami stvari perložejo kakor: .Adam, Pavle, Soča, Gorica.
Imena so mirečima''narečivna'' ali ''splošna,'' ktera se perložijo več osebam ali stvarem, kakor : ''človek, šolar, otrok, hiša.''
Imena imajo spol, število, padež in sklanjanje,
Druga ''imena so lastna,'' to je, taka, ktera se eni sami osebi ali eni sami stvari perložejo kakor: .''Adam, Pavle, Soča, Gorica.''
§. 7.
Imena imajo spol, število, padež in sklanjanje,.
Slovenska imena so trojniga spola: mt,žkiga, ženskiga in sredniga.
 
1. Možkaga spola so vsa možka in njih opra
<center>'''§. 7.'''</center>
vilna imena, postavim: brat, oče, stric, starešina, vojvoda, rojak.
 
lVložkiga spoia so tudi brez razločka vsa tista imena, ktera se končajo s j, c, g, h,' k. S
Slovenska imena so trojniga spola: mt,žkigamožkiga, ženskiga in sredniga.
vilna1. ''Možkiga spola'' so vsa možka in njih opravilna imena, postavim: ''brat, oče, stric, starešina, vojvoda, rojakvojak.''
lVložkigaMožkiga spoiaspola so tudi brez razločka vsa tista imena, ktera se končajo s j, c, g, h,' k. S
drugimi soglasniki se pa končajo možka in ženska imena.
2. 2enskiga Ženskiga spola so vsa ženska in njih opravilna imena, kakor: ''mati, sestra, teta, perica.''
Ženskiga spola so tudi vsa tista imena, ktera imajo na koncu ''a, ast, ost, ust, azen, ezen, ev'' in ''ov,'' kakor: ''voda, riba; tica ; čast, učenost, čeljust, perkazen, ljubezen, mlev, cerkev'' ali ''cerkov,'' itd.
opravilna imena, kakor: mati, sestra, leta, perica.
Ženskiga3. ''Sredniga spola'' so tudi vsa tista imena, ktera imajo na koncu a,''o'' ast,ali ost''e,'' ust,kakor: ''telo, azennebo, etentele, evteme in ov, kakor: voda, riba ; tica ; čast, učenost,itd.
 
čeljust, perkazen, ljubezen, mlev, cerkev ali cerkov, itd.
<center>Opomba.</center>
3. Sredniga spola so tista imena , ktera
 
imajo na koncu o ali e, kakor': telo, neb, tele, teme itd.
YenderVender je tudi veliko imen, ktera se ne rav-1 najoravnajo po teh pravilih. Tako so možka : ''deklič, AneAnže, Janko, hrast,'' in več, takih ; ženska pa so: ''basen, dlan, gos, jed, klop, lamlaž, moč, nit, obist, pamet, ral, skerb, šet, teč, uš, vas, zibel, Berdžerd, itd. ''Dekle'' pa je sred¬nigasredniga spola.
Opomba.
Yender je tudi veliko imen, ktera se ne rav-1 najo po teh pravilih. Tako so možka : deklič, Ane, Janko, hrast, in več, takih ; ženska pa so: basen, dlan, gos, jed, klop, lam, moč, nit, obist, pamet, ral, skerb, šet, teč, uš, vas, zibel, Berd, itd. Dekle pa je sred¬niga spola.
===<center>'''Število in padež.'''</center>===
bSlezilo in pade.
 
§. S
<center>'''§. 8.'''</center>
Imena imajo troje število: edinje, kadar je ena sama oseba ali stvar, kakor: oče, mati, konj, hiša; dvojstno, kadar je dvoje oseb ali stvari, kakor: oba brata hodita v šolo; nanono, kadar so tri osebe ali stvari, ali pa njih več, kakor: ljudje, otroci, hiše, mesta.
 
§. 9.
Imena imajo troje število: ''edinje,'' kadar je ena sama oseba ali stvar, kakor: ''oče, mati, konj, hiša; dvojstno,'' kadar je dvoje oseb ali stvari, kakor: ''oba brata hodita v šolo; nanonomnožino,'' kadar so tri osebe ali stvari, ali pa njih več, kakor: ''ljudje, otroci, hiše, mesta.''
 
<center>'''§. 9.'''</center>
 
Imena na koncu lahko pregibamo, in te pregibe imenujemo padeže, kakor bi rekli, kako beseda na koncu pada.
Padežev je per nas šest:
{| class="wikitable"
|1. Imenovaven. 4. Toživen.
2. Rodiven. 5. Skazaven.
3 |2. DajavenRodiven.
|3. Dajaven.
6. Storiven. Sklanjanje.
|4. Toživen.
§. 1 o
2. Rodiven. |5. Skazaven.
|6. Storiven. Sklanjanje.
|}
 
 
===<center>'''Sklanjanje.'''</center>===
 
<center>'''§. 1'''</center>
 
 
 
 
Ime po teh padežih na koncu pregibati ime-nujemo ime sklanjati.
Sklanjanja so štiri, eno za možke, eno za srednje in dve za ženske imena.
1.802

urejanji