1.716
urejanj
m
slog + {{naslov}}
m (še link do nemškega originala) |
m (slog + {{naslov}}) |
||
|
{{naslov
Pesem je prevod balade ''[http://gutenberg.spiegel.de/buerger/gedichte/lenore.htm Lenore]'' nemškega pesnika ''Gottfrieda Augusta Bürgerja'' (1747 - 1794)▼
| prejšnji= Zdravilo ljubezni
| naslov= Lenora
| naslednji= Povodni mož
| poglavje= ([[Poezije (Prešeren)|Poezije]])
:(Iz nemškega)▼
| avtor= France Prešeren
▲| opombe= Pesem je prevod balade ''[http://gutenberg.spiegel.de/buerger/gedichte/lenore.htm Lenore]'' nemškega pesnika ''Gottfrieda Augusta Bürgerja'' (
}}
:Lenora, ko se zazorí,
::al' zdrav je, kar se ločil,
::ni pisal, ne poročil.
:Se kralj in cesarica sta
::iz boja vojska cela
::domov hiti vesela.
:Povsod, kjer le nesó nogé,
::nihče Lenore same
::ne kliče, ne objame.
:Lenora gôr' in dôli vse
::lase si črne ruje,
::se grozno togotuje.
:K nji mati skrbna prileti:
::Ni milosti pri Bogi,
::gorje siroti ubogi!« -
:»Usmiljen Bog, pomagaj tí!
::Kogá sem primolila?
::Zdaj môlit' več ni sila!« -
:»Ve, kdor Očeta prav pozna,
::Al' obhajilo 'zkliče
::iz grôbov ven mrliče?« -
:»Na Ogrskem, pomisli, hči,
::bo kriva pêkla téga,
::ko umiral bo, prisega!« -
:»O mati, mati! Preč je preč!
::Ni milosti pri Bogi,
::gorje siroti ubogi!« -
:»Pomagaj Bog, otroka tí
::kjer duša Bógu zvesta
::bo Jezusa nevesta.« -
:»O, mati, káj je sveti raj,
::Brez njega sreče zame
::ni tu ne onstran jame!«
:Obup takó po nji bučí,
::da skoz nebeška vrata
::zvezd truma pride zlata.
:Po vasi gôri pok, pok, pok
::Lenora dobro v hiši
::le-te besede sliši:
:»Aló, aló! Le brž odpri!
::Sem čula, sem jokála,
::bridkosti káj prestala!« -
:»O polnoči sedlamo mi,
::bom, ljubi, te objela,
::na srcu te ogrela.« -
:»Naj, ljub'ca, zunaj brije mraz,
::Z nevesto danes spati,
::sto moram milj dirjáti.«
:»Kako me nesel boš nocoj
::domov še danes zvésto
::prinesel bom nevesto.«
:»Kje je tvoj dom, kje post'ljica?
::že post'ljica postlana,
::je svatovšina zbrana.« -
:Lenora brž planila je,
::da sape ji zmanjkuje,
::in podkev iskre kuje.
:Na levi, desni strani, glej!
::Jih strah je tebe tudi?« -
::»Me ni, mrtvih ne budi!«
:Kaj tam grčé, kaj tam zvoné?
::Glasovi so enaki
::žal'vanju pub'čev v mlaki.
:»Po polnoči pokop naj bo,
::da zakon naju zveže,
::potem se z mano vleže!« -
:Zdaj vtihne vse! - Pogrebcev ni!
::da sape ji zmanjkuje,
::in podkev iskre kuje.
:Na levi, desni kak' letí
::Ni strah te mrtvih tudi?«
::»Me ni, - mrtvih ne budi.«
:Pogledaj na visélnice!
::nevesto ki objamem
::in s sabo v post'ljo vzamem!«
:Pošasti grde vèš, vèš, vèš,
::da sape ji zmanjkuje,
::in podkev iskre kuje.
:Kar je pod luno, oh kako,
::Ni strah te mrtvih tudi?«
::»Gorje, mrtvih ne budi!« -
:»Petelin poje, se mi zdi,
::Ko blisk leté duhovi,
::t'le moji so domovi!«
:In nad železna vrata tí
::čez kamne peketajo,
::od lune tí migljajo.
:Al' preden mignil bi z očmi,
::lej, smrt je z uro stala,
::kosó v rokáh držala.
:Razbija vranec, spenja se,
::Lenora tam v trepéti
::jenj'vála je živeti.
:Pod luno bledo se nad njo
| |||