Muc Mehkošapek: Razlika med redakcijama

 

 

V Drvečem mestu je vse samo hitelo in drvelo. Drveli so vlaki, avtobusi, letala, metroji, helikopterji, kolesa, motorji in koraki. Drveli so zjutraj, opoldne in zvečer – celo ponoči ni bilo nobenega miru. Drveče mesto pač ni imelo časa spati! Kje pa! Moralo je brzeti tudi ponoči, da ni kaj zamudilo! Celo slaščičarne v Drvečem mestu niso bile takšne kot drugod. Sploh niso imele več stolov. Le kdo bi mogel sede zapravljati čas in se sladkati s slaščicami, medtem ko drugi hitijo. Rogljiček, sladoled ali torta si res ne zaslužijo, da bi človek zaradi njih sedel za mizo. Prav lahko jih pomlatiš sproti, ko tečeš na metro ali na letalo. Kajti ljudje Drvečega mesta so morali vsak dan tekati za svojimi karierami, službami, neodložljivo nujnimi opravki in se niso smeli niti za hipček ustaviti, da jih ne bi kdo prehitel.

V Drvečem mestu je živel tudi deček Maj. Čeprav je imel ime po najlepšem in najbolj dišečem mesecu leta, pravzaprav sploh ni vedel, kakšen je mesec maj. Še skozi okno ni imel časa pogledati, kaj šele poduhati vonjave kakšnega meseca. Sicer pa so si bili letni časi v Drvečem mestu čudno podobni, kot bi se zlili v en sam drveč čas brez vonja in barv.

In če imaš tudi ti muco, ki ti sede na zvezek, ko delaš domačo nalogo, je nikar ne odženi proč!

Vzemi si za eno muco časa in, kdo ve, morda, morda, se bo lepega dne izkazalo, da sploh ni navadna muca, ampak pravcata čudežna Mehkošapka…