Ernica gosenica: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 349:
vsevprek škropi, zastruplja in usmraja!<br />
Po gobe šlo je šilce sveže rose...<br />
'''ČRIČEK:''' Škropilnice so hude kakor ose...<br />
Gosenica v strahu izpusti pletilke, jih urno pobere, navije šal in se hitro odkupčka pod grm razkošne velecvetne vrtnice Roze. Polž in čriček sopeta za njo.
'''ROZA:''' (se nasrši)<br />
Ne vohaj mojih listkov, mrgolazen,<br />
brž pojdi proč, gosenična prikazen!<br />
Ti tudi, slinar, polžasta grdoba,<br />
(histerično) škropilnica, kje se mudiš, lenoba?!<br />
Lomastenje je zmeraj bliže, na potki vrta se na visokih škornjih priziblje škropilnica. Gosenica, polž in čriček v strahu begajo od rože do rože, škropilnica lomasti za njimi, kot bi jih lovila. Polž in gosenica se držita skupaj, čriček oddirja na drugo stran v visoko travo.
'''DIVJA VRTNICA:''' (iztegne svoje veje)<br />
Gosenica, brž k meni, tu se skrijta! -<br />
Jaz rastem divje, le z dežjem zalita!<br />
Škropilnici ni mar za divjo rožo,<br />
preveč je žlahtnih vrtnic z nežno kožo...
'''ROZA:''' (podivja)<br />
Nesramna samonikla domišljavka,<br />
divjaš in rasteš kakor zajedalka;<br />
lesena si, robustna, brez oblike,<br />
razcvetaš se brez vrtnične omike!<br />
Polžek in gosenica skušata priti do grma divje vrtnice, vendar jima nekako ne uspe.
'''DIVJA VRTNICA:''' (Rozi)<br />
Res, ti se lišpaš in krojiš cvetove,<br />
jeseni pa le jaz rodim plodove!<br />
'''ERNICA:''' (med begom)<br />
Ki lačnim ptičicam so sladka hrana,<br />
rdečih šipkov slastna jed izbrana...<br />
S polžkom pritečeta v zavetje Roze, ker je tam zaenkrat edina prosta pot pred škropilnico.
'''ROZA:''' (vzvišeno)<br />
Gosenična izjava, saj vsi vejo<br />
da vse gosenice še v mislih žrejo...<br />
Najraje mlade rožne listke<br />
in se redijo kot požrešne gliste.<br />
(histerično) Škropilnica, gosenico preženi,<br />
naj se nikoli več ne kupčka k meni...!
'''ERNICA:''' (zajoka)<br />
Si slišal, polžek, rekla mi je glista,<br />
pa nisem ji pojedla niti lista...<br />
Od žalosti spusti pletilko, polžek jo urno pobere.
'''POLŽ:''' Saj tudi meni pravi, da sem slinar,<br />
sluzoba, hiškar, polžasti malinar! -<br />
Ne jokaj, glej, pobral sem ti pletilko!
'''GOSENICA:''' Pri dnevu ne bi našla je s svetilko -<br />
ah, polžek, hvala ti, da si ob meni...<br />
Pot do divje vrtnice je prosta.
'''DIVJA VRTNICA:''' (razgrinja veje)<br />
Pustita Rozo, tukajle se skrijta,<br />
škropilnica korači kot navita!<br />
Polžek in gosenica se skrijeta globoko v notranjost grma divje vrtnice, škropilnica prilomasti do Roze. Roza se umiva pod curki iz škropilnice, kot bi se nastavljala tušu, izproži vse veje in popke, da ne bi kaj izpustila. Ko dodobra oškropi Rozo, se škropilnica obrne okoli, se ustopi in na slepo spusti še dolg curek proti grmu divje vrtnice ter votla in prazna odlomasti iz vrta. Divja vrtnica si urno otrese veje.
'''DIVJA VRTNICA:''' Hej, polžek, Ernica, sta živa, zdrava?!<br />
'''POLŽ:''' Jaz sem, le Ernico malce boli glava!<br />
Pomaga Ernici na plano.
'''ERNICA:''' (žalostno)<br />
Preveč škropilnic mota se po svetu<br />
in vsak dan manj metuljev leta k cvetu...<br />
Če naju ne bi ti, vrtnica, skrila,<br />
zaman bi predla šalček svoj svileni...
'''POLŽ:''' In jaz so danes ne bi vrnil k ženi!<br />
Čriček prileze iz drugega konca vrta.
'''ČRIČEK:''' Če ne bi tekel, bi bilo po meni!
'''ERNICA:''' (obupano)<br />
Bom sploh kdaj šalček dokončala,<br />
zabubila se vanj in v sen zaspala?! (si pomerja šal)
'''DIVJA VRTNICA:''' Seveda boš, pri meni boš ostala<br />
na varnem, dokler ne dopleteš šala.<br />
In če ne varajo mo cvetne očke,<br />
boš že nocoj zapredla vanj obročke.<br />
Ernica pomerja šal. Vrti se in ga navija na obročke.
'''ERNICA:''' (veseleje)<br />
Za en obroček manjka mi pletenja -<br />
še malce sonca, malce potrpljenja,<br />
pa šalček krog obročkov si navijem,<br />
kot v zibelko se v rahlo tkanje zvijem...
'''POLŽ:''' (žalostno)<br />
In spiš nebroj obročkov dolgo spanje...<br />
že zdaj pogrešam najino kramljanje...!<br />
Si obriše oči in se skrije v hiško. Gosenica potrka s pletilko po hiški in polžek poklapano pokuka na plano.
'''ERNICA:''' Ne jokaj, polžek, vzela te bom v sanje<br />
in z njimi krajšala si dolgo spanje...<br />
Če šal končam, nocoj bomo plesali –<br />
kresnička, čriček, lastovička, ti in jaz,<br />
samo za nas se bo nocoj ustavil čas!
'''ČRIČEK:''' Vsaj plesal bom lahko nocoj v kvintetu,<br />
ko nisem mogel goslati v kvartetu!
'''DIVJA VRTNICA:''' Svetlin bo svetil, jaz bom pa dehtela,<br />
tako bo noč bolj svetla in vesela!<br />
Prileti lastovka in sede na grm.
'''LASTOVICA:''' (veselo)<br />
Dva lastovička pravkar sta vzletela! -<br />
Odgnala sta se, krilca sta razpela, (pokaže vzlet)<br />
se dvignila s perutmi pod nebo...,<br />
visoko nad zvonik in nad drevo...<br />
Gosenica kot začarana razpenja šal kol krila in zamaknjeno ponavlja za lastovko.
'''ERNICA:''' (kot v transu)<br />
Visoko nad zvonik in nad drevo...<br />
Ah, lastovka, tako mi je lepo! -<br />
Moj vzorček skoraj je spleten do kraja<br />
in bubin šal mi kot ulit pristala...<br />
Nocoj bom odplesala ples za bubo,<br />
skrivnostni stari pravljici na ljubo,<br />
ki pravi, da je buba živ dragulj...,<br />
iz njenih sanj pa se rodi metulj...!<br />
Ah, ljuba lastovica, ne pozabi,<br />
nocoj povabim te na bubin ples<br />
na travi pri svetlinu, pridi res,<br />
da so prijateljici posloviva<br />
in druga drugi srečo zaželiva!
'''LASTOVICA:''' (ganjeno) Joj, Ernica, kako bi pozabila!
'''ERNICA:''' Kresnička tudi pride, polž in čriček,<br />
da me pospremite v bubin kotiček.<br />
Na svidenje dotlej, čaka me tkanje,<br />
preden kot buba so zapredem v sanje...
'''VSI:''' Na svidenje, gosenica!<br />
Si mahajo, lastovka odleti, polžek se precej poklapano odmaje s hiško med rože.
== '''ČETRTI PRIZOR''' ==
| |||