Ernica gosenica: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 491:
 
== '''ČETRTI PRIZOR''' ==
 
Noč v vrtu, zvezde migotajo nizko nad zemljo in luna je vsa bleščeča. Polkrožen košček žametne trate med grmom divje vrtnice in svetlinom je travnat plesni podij. Ernica pleše na sredi, ogrnjena v dolg pajčevinast šal, kot v prelestno plesno vlečko. Svetlin kima s tremi prižganimi cvetovi, kresnička pleše s cveta na cvet, plešejo polž, čriček in lastovica - ekstatično zamaknjeno stanje vseh plešočih, še grm divje vrtnice odpira in zapira cvetove in premika veje, cvetoče rokave v plesu. Gosenica si med plesom navija šal na obročke.
 
'''ERNICA:''' (poje in pleše)<br />
Sem malo popletla<br />
in malo pojedla<br />
in spet malo pletla<br />
in malo pojedla.<br />
Še malo pojedla<br />
in malo popletla,<br />
iz nitke svilene<br />
šalček si predla.<br />
Pa spet malo pletla<br />
in malo pojedla,<br />
za bubine sanje<br />
zibelko pletla.
 
'''VSI:''' (pojejo in plešejo)<br />
Dokler ni bil šalček do kraja spleten,<br />
dokler ni bil vzorček prav razvrščen.<br />
 
'''ERNICA:''' (poje in pleše)<br />
Kar dolgo sem pletla<br />
in mnogo pojedla,<br />
končno po le sem<br />
šalček napredla.<br />
Vanj se zavijem<br />
podolgem, počez<br />
in preden se skrijem,<br />
vas vabim na ples.
 
'''VSI:''' (pojejo in plešejo)<br />
Kot prava plesalka sučeš obročke,<br />
ves svet je vrtavka,bleščijo se očke...<br />
Kot da se z nami vrtijo vrtovi,<br />
zvezde in luna,dehteči cvetovi...<br />
Ples je zmeraj bolj ekstatičen, še enkrat se z refrenom ponovi zadnji del pesmi, potlej se ritem upočasni in gosenica se počasi odvrti in si ovije s šalom še zadnji obroček.
 
'''ERNICA:''' (poje)<br />
Dokler ni še zadnji obroček pokrit,<br />
dokler ni moj šalček do kraja navit...<br />
Se ustavi, v roki ji ostane le še del šala, kot vlečka ali odejica za bubo. Vsi zamaknjeno gledajo vanjo.
 
'''ERNICA:''' (ganjeno)<br />
Prišel je čas slovesa, konec plesa... <br />
Ah, hvala, ker nocoj sem skupaj z vami<br />
do zadnjega obročka priplesala!<br />
Lastovka, čriček, polžek in kresnička drug za drugim objemajo gosenico in si brišejo oči.
 
'''KRESNIČKA:''' Vso srečo, Ernica, in sladke sanje,<br />
morda kot iskra se utrnem vanje...
 
'''ERNICA:''' Adijo, lučka, drobcena kresnička,<br />
kot majhna sonca ti žarijo lička!<br />
Se objameta.
 
'''POLŽEK:''' (razneženo)<br />
Usanjaj me za hip, ko boš zaspala -<br />
tako te bom pogrešal, moja mala...!
 
'''ERNICA:''' Prijatelj polžek s hiško, hvala, hvala,<br />
ne vem, če je Se kje kak polž s toliko žara!<br />
Se objameta.
 
'''ČRIČEK:''' (zaigra)<br />
Ta mala cvetna glasba je za bubo... (gosli, kot bi jokale)<br />
ne jočem, le moj lok dobil je gubo...
 
'''ERNICA:''' Prijateljček goslač na vrtu, čriček,<br />
še v mojih sanjah boš imel kotiček!<br />
Se objameta.
 
'''LASTOVICA:''' Adijo, Ernica, in sanjaj krila,<br />
kot jaz pomlad, ko se bom spet vrnila...
 
'''ERNICA:''' Odhajam, lastovka, premila ptica,<br />
z menoj bo v sanjah tvoja perutnica...<br />
Se objameta. Gosenica se odkupčka k svetlinu, ga poljubi in poboža.
 
'''ERNICA:''' Zahvaljen, ker si svetil mi pri tkanju,<br />
in hvala, ker boš lučka mi pri spanju...!
 
'''SVETLIN:''' (ganjeno)<br />
Adijo, Ernica, ne bom ugasnil cveta<br />
do jutra, ko bo spet sijalo sonce,<br />
vso noč svetilka bom za majhno bubo -<br />
kot sem svetlin, izpolnil bom obljubo!<br />
Gosenica odhaja proti grmu divje vrtnice, počasi, zamaknjeno se pozibava in poje.
 
'''ERNICA:''' (poje)<br />
Odhajam sama na popotovanje,<br />
dolgo kot neskončno dolgo spanje...<br />
s seboj bom vzela le metuljne sanje<br />
in se za lahko noč zavila vanje...<br />
Gosenica odhaja, divja vrtnica ji odgrinja svoje veje in nežno šelesti. Že skoraj šepetaje se kot refren še sliši pesem, ki jo poje gosenica, počasi potihne, divja vrtnica zagrne veje in skrije gosenico. Vsi obkrožajo rožni grm in mahajo skrivnostnemu šelestenju nekje v sredini. Tedaj se iz neba, kot utrinek, spusti srebrnozlata lestev pajčevine, po kateri se spušča zlat pajek Lunajek in sproti razpreda pajčevino mesečine.
 
'''PAJEK:''' (si prepeva)<br />
Predem, predem mesečino,<br />
tenkolaso pajčevino,<br />
iz srebrnozlate preje,<br />
da se skoznjo noč preseje...<br />
Predem, predem mesečino,<br />
tenkolaso pajčevino,<br />
nit za nitjo rahle preje<br />
svetlo sije skozi veje...<br />
Se spusti proti zemlji, naravnost proti svetlinu, ki žari kot lučka zvezda.