Ženska zvestoba: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m New page: {{naslov | prejšnji=Ribič | naslednji=Orglar | naslov=Ženska zvestoba | poglavje= (Poezije) | avtor= France Prešeren | opombe= }} [[Kategorija:Poezije (Preše... |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 7:
| opombe=
}}
Bil godec je mlad, in lep, in vesel,<br>
lepó je godel, sladkó je pel. <br>
Bilo ni godú, svatóvšne, semnja,<br>
de tje ne bili bi vabíli ga. <br>
Poslušajo radi ga vsi ljudje,<br>
ga gledajo rade dekleta mladé;<br>
posebno pa Micka, županova hči,<br>
pogosto vanjga obrača oči.<br>
Od čistega godec je ognja vnet<br>
za Micko bogato, rožo deklet.<br>
Zastonj več druzih postopa za njo,<br>
le njemu prijazno se smeja oko.<br>
In kar mu obetate očesa njé,<br>
potrdijo kmalo besede sladké.<br>
Nje oča s'cer stavi ljubezni se v bran;<br>
al oča bo spróšen, al pa goljufan.<br>
Obljubi Micka godčova bit;<br>
al samka ostati, se ne možit.<br>
Prišel je v grad mlad, lep kancelir,<br>
sto zlatih je služil dvakrat štir.<br>
Lohka bi s temi, in kar bo dobil<br>
še zraven, ženico, otroke redil.<br>
Od konca mesto hód' obiskvat;<br>
povabi ga deklic oče al brat.<br>
Vklon materni, gospodične oko<br>
ponujata v zakon mu njeno rokó.<br>
Al v kratkem času se zgodi,<br>
de cele mesce ga v mestu ni.<br>
Novica pravi se na glas,<br>
de hodi k županu pogosto v vas.<br>
S'cer oče župan so mož neslan,<br>
kaj dela tam kancelir vsak dan?<br>
Priljudna in lepa je njega hči;<br>
al ona zvestó za godca gori.<br>
Bil velki šmaren prišel je spet,<br>
prišel god Micike, rože deklet.<br>
Bil čas se je Micki prikupít,<br>
zagódnico čas ji je bil naredít.<br>
Pod oknam godejo godci trijé,<br>
med njimi tam gode ljubi njé.<br>
Pod oknam godejo ure tri;<br>
al Micike lepe k oknu ni.<br>
Nje godec strune pritiska hudó,<br>
od Micike jemlje nékdo slovo.<br>
Na goslih póčila struna je,<br>
to, godec! ni dobro znamenje.<br>
Zarotil se je, se je zaklel,<br>
de strune druge ne bo napel.<br>
Na mali šmaren preblečena<br>
gospa je Micika v cerkev prišla.<br>
»O, godec! kak dolgo boš še žaloval,<br>
kak dolgo se pred ljudmi sramoval?<br>
Pomisli, de v jopici deklica<br>
gospa bi rada vsaka bila.<br>
Zakaj si bogate lotil se?<br>
Snubačov ima na zbíranje.«<br>
Tako ga prijatlji tolažijo,<br>
dokler mu obraz razjásnijo.<br>
Po struni ga le boli srce;<br>
de več je na gosli napeti ne sme.<br>
Kdor urne roké, sol v glavi ima,<br>
si v vsaki nesreči pomágat zna. <br>
Spet gosli je godec v róke vzel,<br>
na tri je strune gosti začel.<br>
Preteklo bilo let dvoje še ni,<br>
je boljši godel na strune tri,<br>
ko znal je préd gosti na vse štir,<br>
in več je zaslužil kot mladi kanclir. <br>
Bilo ni godu, svatóvšne, semnja,<br>
de tje ne bili bi vabíli ga. <br>
V pondeljek jutro z veselga godú<br>
šel dobre je volje godec domú.<br>
Na pragu deklica lepa stoji,<br>
in solza za solzo ji káplja 'z oči. <br>
»O, deklica! rosna rožica!<br>
kogá te tak žali, božica?«<br>
»Oh, v hiši moj oča leži bolan,<br>
in nimam mu dati, ko sok neslan.«<br>
Bil godec je mehkega srcá,<br>
mošnjico polno deklici da.<br>
Za dar svoj on je nepôkoj prejel,<br>
za ubogo deklico se je vnel.<br>
In dolgo ni zastonj zdihoval,<br>
je kmalo objemal jo in kušovál.<br>
Obljubi mu vedno zvesta bit;<br>
in on se pred pustam z njo poročit.<br>
Ta čas je končal bil vojsko mir,<br>
spušen na odlog je bil mušketir.<br>
Pred dvema letama bil je ujet,<br>
posíli v soldate bil je vzet.<br>
Jokále so milo njene oči,<br>
ki zdéj ji srcé za godca gori.<br>
V nedeljo spet bil je pod lipo ples. <br>
»Kaj vidiš tam? godec! ali je res,<br>
de stara ljubezen ne zarijovi,<br>
devetkrat se vrne, ponovi?<br>
Zakaj se tak jezno obrača t' oko?<br>
Kaj strune pritiskaš tak hudó?«<br>
Plesála sta ravno mimo njega,<br>
na goslih je struna póčila.<br>
Zarotil se je, se je zaklel,<br>
de níkdar več druge ne bo napel.<br>
»Neumnost in ubožnost ste sestré,<br>
bila ni deklica taka za té.<br>
Le gosti spet skusi in bodi vesel,<br>
de nisi v zakóna se mreže ujel.«<br>
Tako ga prijatlji tolažijo,<br>
dokler mu obraz razjásnijo.<br>
Po struni ga le boli srcé,<br>
de več je na gosli napeti ne sme.<br>
Po struni se dolgo ni kesal,<br>
na dve je spet kmalo gosti znal.<br>
Bilo ni godu, svatóvšne, semnja,<br>
de tje ne bili bi vabíli ga.<br>
In bil je spet v gradu god gospe,<br>
tam slišat slovečga godca želé.<br>
In v gradu je lepa hišna bila,<br>
priljudna, al zvita tičica.<br>
Bila še ni stara dvajset let;<br>
al vender je dobro poznala svet.<br>
Iz ust gospodičen svojih zna,<br>
kak treba se trúdit je za moža.<br>
Zvestoba je brati v godca očeh,<br>
ki ni je najdel pri ljubicah dveh.<br>
Kak streže mu, kak prilizuje se;<br>
»O, godec! nastavlja ti limanice.«<br>
In preden se vnamejo zvezde nočí,<br>
že godec za lepo hišno gorí.<br>
Njo, koder on hodi, iše oko,<br>
vse pesmi njegove nje hvalo pojó.<br>
Tud' ona obljubi le zanjga goret,<br>
in godec presrečni obljubi jo vzet.<br>
Bile so v gradu velíke gostí,<br>
bila omožila je mlajša se hči.<br>
Prišel je bil v grad marsikteri svat,<br>
iz mesta prišel je nevestni brat.<br>
šampanjca so pili, veseli bili,<br>
odbila je ura polnočí.<br>
Bil godec zagodel je kotiljón,<br>
vsi prašajo, kje je mladi baron?<br>
Vsi prašajo, kaj se mu zgodílo je?<br>
ker ni ga, de bi on vodil vrste.<br>
In gre ga ískat, klicat strežaj,<br>
in drugi za njim, ker ni ga nazaj.<br>
In pravili so si tam na uho,<br>
kje, de so ga najdli in kako.<br>
Ko godec skrivnost pogovora zve,<br>
mu lica rudeče obledé.<br>
Po strunah lok gôri in dôli drvi,<br>
de zadnjih strun ena odleti.<br>
Zarótil se je, se je zaklel,<br>
de druge ne bóde strune napel.<br>
Tri leta so preč, zdravnik je čas,<br>
razjásnil se spet je godca obraz;<br>
on, ko Paganín je navadil se,<br>
de godel na eno struno je. <br>
Na eno je struno godel vesel,<br>
in zraven od svojih ljubic je pel.<br>
In pel je takó od žen in deklet,<br>
de nič nobeni ne sme se verjet.<br>
Zaljubil se ni v nobeno več,<br>
dal eno jim hvalo je godec sloveč:<br>
»De ône samé nam úrjo roké,<br>
de ône samé nam gláve vedré.«<br>
[[Kategorija:Poezije (Prešeren)]]
| |||