Izgubljeni bog: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 6:
|avtor= Ivan Tavčar
|opombe=ureja Mojca Pipan
|obdelano=
|spisano= V Ljubljani, 1900. Založila in tiskala Narodna tiskarna.
|vir= http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LN62KG4B&id=921ba763-bdfe-4166-a889-91579838950d&type=PDF
Vrstica 14:
==I.==
Kaplan Peter svedrčaril je že skoraj dve leti v Moravški župniji. Pridobil si je bil v hipu ljubezen starih in mladih devic, in odkar je z ustanovitvijo prepotrebnega konsumnega društva pri laškem olju ceno za dva vinarja potisnil pod prejšnjo ceno, prikupil se je prav izdatno vrlim katoliškim možem cele fare. Stari župnik, kojega sta protin in kašelj le redkokdaj puščala iz sobe, izgubil je skoraj vso veljavo. Gospodu Petru je bilo to všeč, in prav spretno je vpletal v svojo govorico pomenljivo opazko, da je „gospod" že prestar, in da časi zahtevajo čilejših in bistrejših duhovnikov.
Konsumno društvo pa je bilo glavno delo gospoda Petra; za to društvo je živel in skrbel, za „konsum" se je pehal in trgal, dokler ni dospelo društvo do vrhunca popolnosti, v kateri ga opazujemo binkoštni ponedeljek leta 1899.
Tem občudovanja vrednejša pa je bila delavnost gospoda duhovnega pomočnika, ker ni imel od pričetka nikake prave podpore. Vsa župnija, ki je laškega olja itak malo potrebovala, je bila prepričana, da konsumnega društva ni potreba. Ali kapelan Peter ni opešal v svojem naporu, in napel in napenjal se je, prav kakor da ga je ob-senčil čisti duh župnika Scirvveigerja, ki je prelival tedaj svoje laške olje še v Rado-viškem župnišču, in ne po tolsti nadžup-niji Leskovški.
| |||