Ko je na to družba izvedela, da pride tudi zajec na mizo, zasukal se je razgovor k drugim predmetom.
— 10 —
Ali gospodu Petru je ostala hvala, gospodu Andreju pa. putika v velikem palcu desne noge!
Vrstica 61 ⟶ 59:
Pa vrnimo se k binkoštnemu ponedeljku leta 1899 —
== II. ==
P
oPo poludanski božji službi je bilo Kaplan Peter je hitro odpravil kopico starih ženskih, ki so mu prinesle nekaj za maše, nekaj pa za očenaše. Denar je sicer spravil, a vendar se je jezil nad ženicami, češ, da niso prišle dopoludne pred deseto mašo, ko vendar dobro vedo, da popoludne nima niti trenutka prostega časa. Na to jo je odpihal proti Podreparju, kjer so se bili vtaborili s konsumnim društvom. Spredaj je bila prodajalnica z velikim napisom: „Svoji k svojim". Nad napisom pa sta se blesketali pozlačeni roki, jedna v drugi: orjaška pest je stiskala manjšo, slaborejeno. Prva je bila prej kot ne pest naših konsum-nikov-duhovnikov, druga, tanka in shujšana, pa tvoja pest, ubogi slovenski kmet. Niše
