Da, greha! Mela, tačas niti vedel nisem, kaj je greh. Greh mi je bil že to, kar je bilo drugim čednost, ki so se ponašali z njo. In še dandanes, Mela, ne vem, kaj je greh.
Pač, Mela, to vem, da je bila izprememba, ki se je pozneje izvršila z manoj, velik greh! Da sem izpre-menilizpremenil svoje prepričanje, da so me pregovorili s takšnim besedičenjem ljudje fotografi in profesorji, to je ne-odpustenneodpusten greh ! Ali zgodilo se je, in povratka ni več iz dežele zmote in zmedenosti . . .
Prišel sem v dotiko z Iiterati, z našimi »priznanimi« in z onimi, ki so uživali zaslužen pokoj na la-vorikahlavorikah, ki so jim jih nanosili svojedobno »zadovoljni Kranjci«. — Teh »zadovoljnih Kranjcev« se spominjam ob vsaki priliki, zlasti pa pred vsakimi volitvami, ko razgrinjajo svoj program ter pri raznih prireditvah veselic, v »dobrodelne namene«. Škoda bi bilo, da bi izginil ta tip iz dežele! — Seznanil sem se torej z vsemi. Poln jih je moj album in vsakega poznam posebe ...
32
veselic, v »dobrodelne namene«. Škoda bi bilo, da bi izginil ta tip iz dežele! — Seznanil sem se torej z vsemi. Poln jih je moj album in vsakega poznam posebe . . .
Ali tačas še nisem poznal vseh.
|