Ob devetnajstih zjutraj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nova stran z vsebino: Mihec je moderen mulec. Z moderno mamo in z modernim očetom živi v modernem stanovanju. In v prav takšnem sodobnem mestu. Mihec si kar ne more predstavljati, da je njegovo m...
 
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{slog}}
Mihec je moderen mulec. Z moderno mamo in z modernim očetom živi v modernem stanovanju. In v prav takšnem sodobnem mestu. Mihec si kar ne more predstavljati, da je njegovo mesto dobilo elektriko šele pred devetnajstimi leti; danes so v njem televizijski in radijski studiji, kinematografi in gledališča, založbe in časnikarske hiše, raziskovalni inštituti in računalniški centri, telegrafi, telefoni, skratka polno ustanov, ki vsako minuto sprejmejo in oddajo na tisoče podatkov ali sporočil. Očka pravi, da je življenje avtomatizirano in da smo sužnji tehnike. Mama pravi, da so ljudje od samega znanja postali čsito neumni. Mihec tega ne razume povsem, a kadar se mu ne ljubi v vrtec, ji reče, da se boji postati preveč pameten. Še nekaj Mihcu ne gre v glavo: čemu imajo ljudje zdaj, ko je vse avtomatizirano, tako malo časa za zbijanje žoge in za skrivanje in za pripovedovanje pravljic.
 
Mihec je moderen mulec. Z moderno mamo in z modernim očetom živi v modernem stanovanju. In v prav takšnem sodobnem mestu. Mihec si kar ne more predstavljati, da je njegovo mesto dobilo elektriko šele pred devetnajstimi leti; danes so v njem televizijski in radijski studiji, kinematografi in gledališča, založbe in časnikarske hiše, raziskovalni inštituti in računalniški centri, telegrafi, telefoni, skratka polno ustanov, ki vsako minuto sprejmejo in oddajo na tisoče podatkov ali sporočil. Očka pravi, da je življenje avtomatizirano in da smo sužnji tehnike. Mama pravi, da so ljudje od samega znanja postali čsito neumni. Mihec tega ne razume povsem, a kadar se mu ne ljubi v vrtec, ji reče, da se boji postati preveč pameten. Še nekaj Mihcu ne gre v glavo: čemu imajo ljudje zdaj, ko je vse avtomatizirano, tako malo časa za zbijanje žoge in za skrivanje in za pripovedovanje pravljic.Očk
 
a pravi, da je življenje avtomatizirano in da smo sužnji tehnike. Mama pravi, da so ljudje od samega znanja postali čsito neumni. Mihec tega ne razume povsem, a kadar se mu ne ljubi v vrtec, ji reče, da se boji postati preveč pameten. Še nekaj Mihcu ne gre v glavo: čemu imajo ljudje zdaj, ko je vse avtomatizirano, tako malo časa za zbijanje žoge in za skrivanje in za pripovedovanje pravljic.
 
»A mi lahko poveš,« je Mihec zjutraj rekel očku, »zakaj zmeraj, ko te kaj vprašam, pogledaš na uro in rečeš, da nimaš časa?«