Lonček balonček: Razlika med redakcijama

Živela je siromašna ženica, ki ni imela prav ničesar, kar bi vrgla v lonec. Pretaknila je vse predale in predalčke in pogledala v vse omare. Slednjič je staknila ščepec moke. Stresla jo je v lonček in si skuhala močnik. Ko je močnik pojedla, je lonček skrbno pomila. Nato ga je postavila na okensko polico in rekla:

 

 

"Odcepetal bom na trg in prinesel hrane ubogi ženički."

 

Lonček je skočil z okenske police in odcepetal na trg. Tam je tekal med stojnicami. Tedaj je prišel kmet s polno vrečo fižola in ni vedel, kam bi z njim. Zagledal je lonček in zaklical:

 

"Odpri! Odpri! Lonček je tu, do vrha napolnjen!"

 

Ženica se je zbudila, stekla k vratom in odprla. Kako se je razveselila, ko je zagledala v lončku lepe velike fižole. Skuhala si je fižolovo juho, jo pojedla, nato pa skrbno pomila lonček in ga postavila na okensko polico. Mislila si je: Če se je posrečilo prvič, se bo mogoče še drugič. Nato je zaspala. Spet je posijalo sonce na lonček in ga posušilo. Lonček pa spet:

 

"Zdajle bom odcepetal v mesto in prinesel hrane ubogi ženici."

 

Lonček balonček je skočil z okenske police in odkoracal v mesnico, kar na prodajno mizo. Mesarica je stala ob nji in držala v roki zajemalko, zvrhano mastne goveje juhe. Ni vedela kaj bi z njo. Tedaj je zagledala okrogli lonček in zaklicala:

"Odpri, odpri, lonček je tu, do vrha napolnjen!"

 

Kako se je ženica razvselila! Odprla je vrata, dvignila lonček in popila toplo juho. Nato je lonček skrbno pomila in ga postavila na okensko polico. Posijalo je ljubo sonce in lonček posušilo. Tedaj je lonček dejal:

 

"Odcepetal bom k bogatemu možu in bom prinesel denarja ubogi ženički."

 

Lonček je odcepetal in prišel naravnost k bogatemu možu, ki je sedel pri mizi in prešteval zlatnike. Toliko jih je imel, da ni vedel, kam bi z njimi. Tedaj je zagledal lonček in zaklical:

 

"Le urno, lonček balonček, steci nazaj k bogatinu in prinesi še cekinov!"

 

Tedaj se je lonček razjezil. Ni ga pomila in ni ga postavila na okensko polico, da bi ga ljubo sonce posušilo! Stekel je na trg in se postavil pod kravo. Tu je ostal tako dolgo, dokler krava ni dvignila repa in nekaj spustila v lonček. Bilo je mehko, okroglo in prav nič lepo ni dišalo. Stekel je domov, kjer ga je že čakala ženica. Ko je zagledala, kaj je v lončku, se je tako razjezila, da je vrgla lonček skozi okno.

 

Lonček se je pobral in odcepetal v širni svet. Nikoli več se ni vrnil k revni ženici. Če bo kdaj lonček balonček potrkal pri tebi, mu odpri in ga skrbno pomij!