Wikivir

Od kralja Matjaža: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Nikabajec (pogovor | prispevki)
1.067 urejanj
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 9:
 
<poem>
StôjiStòji, stôjistòji mesto belo,
Celje lépobelo in veselo.,
Vv CeljiCelju lipica zelena,
tam je postljapost'lja narejena,;
mehke pernice zrahljane,
bele rjuhe so oprane,
Vrstica 19:
Tam leži pri belem dnevi
kralj Matjaž, bolnik kraljevi;
k lepi BobnarciBobnar'ci je lazil,
dokler ga je Bobnar spazil,
ga obodel mož srditi,
deda ne bo več zrav morbitimor'biti.
 
Ves obvezan, ves krvavi
kralj Matjaž sestrícisestrici pravi:
»Rane mi poglej skeleče,
al' so črne, al' rudeče.rdeče!
Ak' rudečerdeče so,« ji reče,
»naj kdo po zdravnika teče,
deda mi grenko smrt odvrne;
če so moje rane črne,
sestra! več ne bo mi bolje,
pošlji mi po sveto olje.«
»Oh, do sŕcasrca so skopane,▼
črne, bratec, tvoje rane!;▼
Vednovedno, kralj, sem te svarila,▼
ne lotítlotit' se žen prosila;▼
''''srčne rane žene tuje''.«''-▼
 
Kralj Matjaž tàktak' beseduje:▼
▲»Oh, do sŕca so skopane,
»Tol'ko Bog daj zdravja mênimeni,▼
▲črne, bratec, tvoje rane!
deda bom v vas šel k lepi ženi.«,▼
▲Vedno, kralj, sem te svarila,
k tvoji ženi, Bobnar mladi,
▲ne lotít se žen prosila;
da bom v vas šel po navadi.« -
▲srčne rane žene tuje.«
 
▲Kralj Matjaž tàk beseduje:
▲»Tol'ko Bog daj zdravja mêni,
▲de bom v vas šel k lepi ženi.«
Te besede še ni 'zrekel,
pot mrtvaški je pritekel.
ZazvoníZazvoni po CeljiCelju celem,
s petimi v zvoniki belem
pri Šempetru so zvonili.
Bobnar blbil je pri kosili.
Mlada BobnarcaBobnar'ca ga praša:
»Kdo je umrl, deda se razglaša
glas zvonov po CeljiCelju celem,
v Petrovem zvonikizvoniku belem
deda zvonov petero poje?« -
»Vem, kdo umrl je, srce moje!
Preden prišleprišla starestara leta,
kralj Matjaž je šel iz svéta,
t'mu pojó zvonovi naši.«
 
BobnarcaBobnar'ca takótako se ustraši,
deda ji žlica 'z roke pade. -
Bobnar praša žene mlade:
»Kaj t' je padla 'z roke žlica?
Al jeAli uj'c bil, al' sin strica?
Je mrlič bil žlahte tvoje?« -
 
»Ni mrlič bil žlahte moje,
ni bil uj'c, ni sin bil strica,
mi je padla 'z roke žlica,
ker sva skupejskupaj se učila
ino v cerkev skup hodila.« -
 
Bobnarju se jeza vname,
v roke ojsteroster nož uzamevzame,
in zabode svojo ženo,
mlado ženo nepošteno.
 
Ko je ženo svojo umoril,
tako k hlapcu je govoril:
»Hitro, hitro, hlapec zvesti,
dalj ne smem ostati v mesti,
osedlaj miobsedlaj brž dva konjiča,
tako hitrohitra ko dva tičaptiča,
engaen'ga zate, engaen'ga zame,
vrzi torbico čez rame,
in beživa pri titej priči,
deda me ne dobêjodobijo bričib'riči.« -
 
Hlapec pravi ino reče:
»To mi v glavo iti neče,
béžat' z doma zavolj žene,
zavolj žene, kutbe nepoštene!« -
</poem>
 
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Od_kralja_Matjaža«