Magnetni deček; Sanje o govoreči češnji: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 532:
<br />
 
Nočna svetloba. Deček Tijan spi v okrogli sobi. Namesto strehe prozorna kupola. Zvezde ga opazujejo. Sanja, kako narašča oranžna svetloba. Vidi morje, iz katerega se dvigne češnja.<br />
GOVOREČA ČEŠNJA (skrivnostno): Jaz sem govoreča češnja, hodeča češnja, plavajoča češnja. Moji plodovi so poljubi zraka. Moje veje so mornarji časa. Vate se bom zasadila. Postala bom tvoj nemir. In boš vedel, da je na kraju tvojega mesta stekleni gozd, ognjeni gozd, vodeni gozd. Vedel boš, da je v tvoji kleti mačka, ki ribe žgačka. V ulici, ki te vsako jutro pelje na sprehod, boš spoznal popravljalca gosli. On ve za pot. On izzveneva pot. Zaigra ti jo na violino in igraš se z njim in postaneš igrača potovanja... Me vidiš, Tijan, govorečo češnjo, hodečo češnjo, plavajočo češnjo, ki sem vate zasejala nemir?<br />
(Češnja izgine v morju, morje se razgubi v jutranji svetlobi. Tijan se prebudi, usede se v postelji in razmišlja.)<br />
TIJAN: Stekleni gozd... ognjeni gozd... vodeni gozd... pppravljalecpopravljalec gosli tamle za vogalom... mačka, ki ribe žgačka spodaj v kleti. V kleti še nikdar nisem videl nobene mačke! Pa še ribe da bi žgačkala! (Deček radoveden skoči iz postelje in se po polžjih stopnicah hitro spusti v klet. Tu vlada mrak. V sredini mizica z velikim akvarijem in zlatimi ribicami. Mačka se s šapo igra po vodi in žgačka ribe, da vse brbota in se balončkasto hahlja. Poje)<br />
Poje:<br />
Mrnjačnica zvijačnica, <br />
preja kratkotačnica, <br />
ki ribe brez ene hibe<br />
pospremi na led in v hribe.<br />
 
<br />
S smrčka brčka kapnejo sline <br />
in že frčijo svetle luskine <br />
šapko tapko obriše si v dlako, <br />
za smeh je treba plačati tlako!<br />
<br />
Vrstica 581:
POPRAVLJALEC GOSLI: ... Ja mene, koga pa?<br />
TIJAN: Saj ti si že tu!<br />
POPRAVLJALEC GOSLI: Ja tu... in tam. Sem tu in tam. Sem tutu in tamtam. Tukamci in tamkaj cLtamkajci. To je tako, ko če bi pel nazaj in bi se po dolgem prepevanju, že kar hripav, znašel pri tisti noti, s katero si začel svojo pesem, ko si jo pel naprej.<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Naj me poje morena namesto klena, če pri moji brkati mačji pameti razumem kaj od teh... izvajanj!<br />
POPRAVLJALEC GOSLI: A si rekla izvajanj? Jaz sem najboljši izvajalec gosli in popravljalec melodij-<br />
Vrstica 590:
POPRAVLJALEC GOSLI: Živijo, Leteče gnezdo. K meni je prišel mladi radovednež, ki ne mara dolgčasa... treba ga bo dostaviti v stekleni gozd. (Tijanu in mački) Tole Leteče gnezdo je uglašeno na moje igranje. Letati zna po zvokih violine. Brez igranja seveda čepi v kakšni visoki rogovih kot vsa normalna spodobna gnezda.<br />
LETEČE GNEZDO: Ne čepim - ščeperim se. In po zraku ne letim - ampak šelestim. Lahceno sem namreč kakor račje hrepenenje. (Mački, osorno.) Še vprašanje, mačordon, mačurin! se slastiš s pticami sinicami, z vrabci barabci? Piješ jajca, če imaš vneto grlo in zametek bronhitisa?<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA (užaljeno): Phhhh. Kje pa pri tebi gnezdijo možgani, a? Če se slasti mslastim s ptiči -pfej. Samo perje, puh po brkih, votle kosti... in z jajci! Da se ti beljak ves sluzast sprime na smrček... Ne rečem - če bi po zraku vijugale ribe, ali, ali - če bi ti bilo... podgnezdnica, hočem reči, podmornica -<br />
LETEČE GNEZDO (spravljivo): Prašujem, prašujem. Se ti lahko obšumim?<br />
TIJAN: Ne reče se obšumim, ampak oprostim -<br />
POPRAVLJALEC GOSLI: Kako je zdaj z vajino pustolovščino? Sedita vendar v gnezdo, da bom lahko pričel igrati. Primita se za nos - zaradi višine - in ne pogleduj tapogledujta čez rob. Ne poslavljaj taposlavljajta se - se itak še srečamo...
(Popravljalec gosli prične igrati, Tijan in mačka udobno čemita v gnezdu. Melodija. Gnezdo se zaguga, dvigne, odleti skozi vrata. Nebo. Prazen prostor. Potovanje.) <br />
LETEČE GNEZDO: Tistole mravljišče na desni spodaj je vajino mesto. Treba se bo dvigniti še za nekaj tisoč kljunov... (Po premoru.) Pa vesta, kdo šumi v steklenem gozdu? <br />
Vrstica 601:
katerih si mačka zob polomi -<br />
LETEČE GNEZDO: Saj saj. Kdo tam gnezdi, sem hotelo Stekleničniki, Kozarčniki in Krožnice. In žvenketajo, namesto da bi šepetajoče šelesteli brez šuma! (Leteče gnezdo se nenadoma spusti. Melodija utihne. Tijan in mačka se znajdeta med steklenimi drevesi. Sama prozorna bleščavost in igra svetlobnih zajčkov. Medtem ko se potovalci razgledujejo, pricingotajo Stekleničniki, Kozarčniki in Krožnice.)<br />
STEKLENIČNIKI:Le primi nas za vrat ne boš več mogel zaspati, izvleči nam zamašek, okrogel boš kakor grašek! Cingoli bongoli, vse je prozorno, kar ni prozorno, je hudo sporno! Le primi nas za ramo, boš videl kaj vse znamo! Dvigni nam pecelj v zrak, boš poten kakor oblak!<br />
<br />
 
REFREN (vsi): Cingoli bongoli, vse je prozorno,<br />
kar ni prozorno, je hudo sporno!
KROŽNICE in KOZARČNIKI: Pobožaj nas s polno žlico
nadrobi s koruzno sredico! Potem nas poliži z usti, Samo brez okruškov nas pusti!
REFREN (vsi): Cingoli bongoli, vse je prozorno,
kar ni prozorno, je hudo sporno!<br />
KROŽNICE in KOZARČNIKI: Pobožaj nas s polno žlico<br />
 
nadrobi s koruzno sredico!<br />
Potem nas poliži z usti, <br />
Samo brez okruškov nas pusti!<br />
REFREN (vsi): Cingoli bongoli, vse je prozorno,<br />
kar ni prozorno, je hudo sporno!<br />
<br />
TIJAN (začudeno): Tole, kar vi prepevate, pa ni preveč prozorno...<br />
STEKLENIČNIKI, KOZARČNIKI, KROŽNICE (ogorčeno): Da ni prozorno? Da ni prozorno? Kristalno je! Kot krizanteme! <br />
TIJAN: Kriza teme ne more biti kristalna! <br />
STEKLENIČNIKI, KOZARČNIKI, KROŽNICE: Kritik! Krivičnik! Kriminalec! Drobilec oken! Porcelanožer! <br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: A se vam cinglja, ali kaj? Kdo vam pa kaj hoče? Še opazila vas nisem, tako ste prosojni!<br />
KROŽNICE (zagledajo mačko, prestrašeno zazvenčijo): Mačka! Mačke so znane prevračalke Stekleničnikov in Kozarčnikov in Krožnic. Mačke so državni sovražnik steklenine številka ena! Odkotalimo se!<br />
Vrstica 628 ⟶ 630:
KOZARČNIKI: Jezik -<br />
KROŽNICE: Najprosojnejšega -<br />
KOZARČNIKI: Prostora -<br />
STEKLENIČNIKI: Jezik neba. <br />
TIJAN IN MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Neba?<br />
Vrstica 640 ⟶ 642:
STEKLENIČNIKI: Na primer vi trije. <br />
LETEČE GNEZDO: Kaj vi sploh veste o tisti svetlobi, ki jo vidiš, če letiš visoko nad oblaki, visoko nad nočjo in dnevom, visoko nad vetrovi, tako visoko, da pričnejo o tebi sanjati ptice z drugih ozvezdij -<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: In o svetlobi lune, ki se spusti nizko nad slemena hiš in se zase jezaseje v mačje smrčke kakor cvetni prah, da kihajo, skrite med starimi dimniki -<br />
TIJAN: In o svetlobi otroških oči, ki se lahko igrajo, da so sončnice, da potujejo za sončnimi žarki, čeprav zunaj za oknicami prši siten, sivkast novembrski dež?<br />
STEKLENIČNIKI: Zafrkavajo se -<br />
Vrstica 676 ⟶ 678:
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA (voha): Je tu kakšna pečena jegulja?<br />
TIJAN: To ni ognjeni gozd, to je pepelišče -<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Ki ga nobena mačka rada ne obišče...<br />
(Svetloba počasi ugaša. Mrači se.)<br />
TIJAN: In še večeri se... To je tako popoln dolgčas, da je samo še dolg in sploh ni več časa...<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Ne bi šli raje iz te pušče v bolj... mlečne kraje... Hočem reči: tam, kjer je mleko, so tudi krave. Kjer so krave, je voda, ki jo pijejo. Kjer je voda, so ribe. Kjer so ribe, pa mora biti žgačkalna mačka...<br />
(Medtem, ko mačka modruje, se stemni. Nenadoma zagledamo plamenček z leve, z desne, iz ozadja odra. Pepelniki in Polenovke se približujejo. Podobni so žarečim paličnjakom. Eno izmed ognjenih bitij se dotakne mačkinega repa.)<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA (prestrašeno odskoči): Mrrrrjaaav... Kaj je zdaj to, štrena zameštrana?<br />
LETEČE GNEZDO: Pepelniki in Polenovke... Ne približujte se, lahko vnetljivo leteče gnezdo sem...<br />
<br />
(Pepelniki in Polenovke pojejo.)<br />
Švigamo, migamo, včasih švistimo,<br />
sikamo, pikamo, v vse nos vtikamo.<br />
Cvremo prašičke, tudi fantičke,<br />
pohamo račke, jajca in gnezda in še mačje tačke.<br />
Švigamo, migamo, včasih švistimo,<br />
kdor se dotakne nas, ga zabolimo.<br />
<br />
 
LETEČE GNEZDO: Ta pesem je, blagozračno rečeno... odurna!<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: To je pesem odurnica -<br />
Vrstica 698 ⟶ 700:
POLENOVKE: Brezz... sskrbi... brezz... sskrbi...<br />
LETEČE GNEZDO (Tijanu in mački): Pojdita, pojdita, odžvižgajmo v zrak, dokler nas ne popadejo tile zubljevci -<br />
IMTILNIKI IN POLENOVKE: Sstojte! Niti sstopinje! Sslučajno sse lahko obdrssnete ob nass... in sse sspečete! (Se hudoželjno in sikajoče smejijo.)<br />
TIJAN: Bo res bolje, da jih ne izzivamo. Ogenj imajo v Žilahžilah namesto krvi. Za nič se raztogotijo in razplamtijo... treba je najti dovolj mrzlih besed zanje... kakšen leden izrek, da jih malce ohladimo. Saj se reče, da so za koga besede kot hladen tuš... (ognjenim bitjem): Ej, vi, kako vam je sploh ime?<br />
POLENOVKE: Sstrasstne polenovke ssmo... Ssuhe sstvari nass sstraššno vesselijo -<br />
PEPELNIKI: Ssmo pepelniki... upepelili bomo Ssredozemlje, ssavane, ssode in ssočivje... sseveda tudi ssogovornike...<br />
Vrstica 708 ⟶ 710:
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Tjulenj! <br />
LETEČE GNEZDO: Ledenik! <br />
TIJAN: Sibirija!<br />
(Ognjena bitja pri vsakem vzkliku potresejo s svojimi plamenčki, begajo po odru in se skušajo skriti.)<br />
TIJAN: Splačalo se je... a bi se rad vseeno še pomenil z
njimi... (jih kliče)... Saj nismo tako sladoledni...
priditePridite sem, da vsaj zvem, od kod ste doma...
(Ognjena bitja se previdno bližajo.)<br />
PEPELNIKI: Iz zemlje smo -<br />
Vrstica 731 ⟶ 733:
POLENOVKE: Požžarom -<br />
PEPELNIKI IN POLENOVKE: Ssaj sse ne ssramujete
posstati ssvetle ssveče -<br />
(Ognjena bitja se skušajo dotakniti popotnikov. Mačka stopi v akcijo.)<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Phhhhhhh! Jaz sem mačka, ki zna najmočneje pihati na celem svetu! Kar pridite bliže, če ne veste, kaj je prepih. Upihnila sem že pet svetilnikov, sedem prvomajskih kresov, šest lokalnih požarov in dva vžigalnika. Eden je bil Andersenov!<br />
(Mačka pihne v najbližje ognjeno bitje in ga ugasi.
Druga začnejo bežati.) <br />
PEPELNIKI: Razpihajmo se -<br />
POLENOVKE: Raziskrimo se - <br />
(Izginejo.) <br />
LETEČE GNEZDO (si oddahne): Uf, uf, uf... nam je šlo že pošteno za peruti... <br />
TIJAN: Se reče za nohte -<br />
Vrstica 746 ⟶ 749:
miganja -<br />
TIJAN: Bi se šli ohladit v vodeni gozd? Tule ni bilo nič kaj zabavno!<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA (navdušeno): Mravljince čutim, kako me od sreče spreletavajo, mrlim! Pohiti Tijan, zbašiva se v gnezdo, saj veš: ribe brez ene hibe...<br />
(Tijan in mačka se umestita v Leteče gnezdo, ki se ob zvoku melodije zaziblje ter prične dvigati. Zrak, prazen prostor. Potovanje.)<br />
LETEČE GNEZDO: Mačka, najbrž vsaj tebi ni treba pojasnjevati, kdo živodari v vodenem gozdu -<br />
Vrstica 754 ⟶ 757:
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA (osuplo): Tritavžent kosmatih repov! Mora biti kaj slastnega, sodeč po imenih.<br />
LETEČE GNEZDO: Ne vem, če je ravno tako... Pazita,
pripravita se! Smo že prišušteli... <br />
(Spustijo se med čudnomehka, algasta drevesa, v katerih gnezdijo ribe. Med koralnim grmičevjem migotajo rakovice. Modra svetloba se mehko preliva, kot pod gladino morja.) <br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Tole je pravo vzdušje.
Sprehajalno vzdušje. Počivalno vzdušje. Ščegetalno
vzdušje. Pravo vzdušje za mačjo vižo (presunljivo
zami javkazamijavka)..<br />
LETEČE GNEZDO: Nehaj no, še Lasalko prikličeš. In
Vodnega psoglavca! <br />
Vrstica 765 ⟶ 769:
LETEČE GNEZDO: Zato si pa šel na potovanje, a ne? Da bi videl stvari, ki jih še nisi, in našel kaj zares lepega. Zato pa si sanjal -<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Pa-pa-pa-pa - naj kar
prideta tvoja Lasalka in Vodni psoglavec. Se spomnita, kako sem opravila z ono steklenino in ožganino... Z levo tačko... Še z repom ne migneš, levo, desno, in že -<br />
(Mačka se s svojim pripovedovanjem tako razvname, da ne opazi, kako se ji za hrbtom približujeta Lasalka in Vodni psoglavec. Lasalka ima ribji rep, namesto luskin pa tako dolgo dlako kot kakšen kuštrav pekinezar. Vodni psoglavec je križanec morskega psa in ruskega hrta. Lasalka zagrabi mačko za rep in jo prične močno lasati.) <br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA (se skuša iztrgati): Boli! Za ta sladke me vleče! Nehaj, zlodej kosmati... (Se osvobodi in skrije za letečim gnezdom.) Naj me miš požre, če tole ni Lasalka... In tistale grozovitost je zagotovo Vodni psoglavec...<br />
<br />
(Lasalka in Vodni psoglavec začneta peti.)<br />
Če kdo po pomoti do naju priplava <br />
Če kdo po pomoti do naju priplava in če ni kakšna plešasta glava, preden ozre se in brez pozdrava s slastnim užitkom zastonj ga zlasava. Če kdo po pomoti do sem je prispel in nima železnih kosti ali črev, še preden lahko bo nedolžno zaklel, požreva ga vsega, je že oplel!<br />
in če ni kakšna plešasta glava, <br />
preden ozre se in brez pozdrava <br />
s slastnim užitkom zastonj ga zlasava. <br />
 
Če kdo po pomoti do sem je prispel <br />
in nima železnih kosti ali črev, <br />
še preden lahko bo nedolžno zaklel, <br />
požreva ga vsega, je že oplel!<br />
<br />
TIJAN: Tole pesnjenje se mi zdi preveč direktno -<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Kaj ni nikjer nobenega
Vrstica 777 ⟶ 789:
požreti?<br />
LETEČE GNEZDO: Nikjer več mirnega kotička, da bi se pošteno ugnezdil in zvalil kakšno zabavno domislico?<br />
LASALKA: Žalobno je to, kako žalobno, da ne kapirate plemenite umetnosti lasanja. Jaz sem rojena lasalka - žalobno je to, kako žalobno - in MORAM lasati. To je moj pogled na svet. Če vsak dan nekoga ne zlasam, se počutim tako slabo, da moram brž na obisk k prijateljem, ki imajo itak že povsem razredčeno in zrahljano lasišče. Žalobno, karseda žalobno!<br />
VODNI PSOGLAVEC: Do obupa duhamorno, do obupa. Ali vam ni razumljiva potreba po žretju? Da velika riba majhno žre, če je ta dovolj neumna, da ji to uspe? Do obupa duhamorno, do obupa. Je to res ne vem kakšna matematika? Zakaj pa, menite - seveda, če sploh kaj menite - mi je ime Vodni PSOGLAVEC?... (Nihče ne odgovori.) Zato, ker sem pes, ki ima glavo. Res duhamorno, obupno!<br />
TIJAN: Psoglavec si zato, ker si pes in imaš glavo? A to pomeni, da so tudi glave, ki nimajo psov, in psi, ki nimajo glave?<br />
Vrstica 784 ⟶ 796:
TIJAN (Mački in Letečemu gnezdu): Tako sta se zamislila, da sta pozabila na lasanje in požrtnost... Ej, Lasalka in Vodni psoglavec... Od kod sta prišla v ta vodeni gozd?<br />
LASALKA: Žalobno je to, res žalobno! Prišla sem iz slabe volje nekaterih ljudi. Saj veste, ko pričnejo robantiti in si stopati na prste in zanalašč spuščati krožnike po tleh... nazadnje pa lasati otroke... Kako žalobno...<br />
VODNI PSOGLAVEC: Iz jeznih ljudi sem... onih, ki se zmerjajo s »pasji sin« in bi se najraje zagrizli drug drugemu v goltanec... in se od besa razjokajo in razvodeni j orazvodenijo... duhamorno, do obupa duhamorno...<br />
LASALKA: Je sicer žalobno, a moram reči, da sva
hudobna in zoprna tečneža. Glede na to, da sva iz jeze in slabe volje, vam je to najbrž razumljivo -<br />
VODNI PSOGLAVEC: Popadljiva sovražnika letečih gnezd in dečkov sva... predvsem pa mačk!V (Plane, in skuša z gobcem zgrabiti mačko. Lasalka zaplahuta za njim. Mačka ju prične žgačkati)<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Le trenutek, bomo videli, kdo bo koga! Se bosta tako smejala, da se nazadnje razsmehneta!<br />
TIJAN (ji vpade v besedo): Razčesneta -<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Sem mogoče zaman
mačka, ki ribe žgačka? Najboljša žgačkalka na svetu?
Do smrti sem žgačkala pet hobotnic, dve morski klobasi, dva plastična čolna, sedem potapljaških zvonov in štiri plavajoče ledene gore... <br />(Medtem, ko žgačka Lasalko in Vodnega psoglavca, se zvijata od smeha.)<br />
LASALKA: Iiiiiii-ha, ka-haha-ko ža-haha-lob-ha-no...<br />
VODNI PSOGLAVEC: Uuuuuu-hu, du-huhu-haha-mor-huhu-no...<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Tako se zgodi tistim, ki podcenjujejo moč žgačkanja. Z žgačkanjem bi se dalo dobiti vojne... s posebej izurjenimi enotami žgačkalcev bi vojake spravili v tak smeh, ki bi poganjal mline na veter in turbine in vodne črpalke...<br />
TIJAN: Ne bi ti hotel kratiti izjemnega učitka, mačonka, ampak meni se zdi, da nas na našem "potovanju" čaka še neko presenečenje... bi šli naprej?<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Čakaj... še tule ju poščegetam, pod vratom... le stopi v gnezdo, Tijan, skočim za tabo...<br />
(Tijan in mačka zlezeta v Leteče gnezdo, medtem ko se
Lasalka in Vodni psoglavec še vedno režita na vse grlo.
Vrstica 806 ⟶ 818:
GOVOREČA ČEŠNJA: Tijan... ali me slišiš?<br />
TIJAN (se zdrzne): Nekdo me kliče... Počakaj, gnezdo!<br />
LETEČE GNEZDO: Se že ustavljam, se že spuščam...<br />
(Nenadoma popotniki zagledajo v bleščavi svetlobi
Govorečo češnjo. Pristanejo.)<br />
Vrstica 813 ⟶ 825:
TIJAN: Ti si češnja, zaradi katere sem odšel na pot... <br />
GOVOREČA ČEŠNJA: Ker sem v tebi razrasla nemir...<br />
TIJAN: Ti si češnja, ki si me napotila v stdklenistekleni gozd -<br />
GOVOREČA ČEŠNJA: Ognjeni gozd -<br />
TIJAN: Vodeni gozd -<br />
Vrstica 823 ⟶ 835:
TIJAN: Nikogar ne bo, ki bi me čakal. Saj ni bilo nikogar, ko sem odšel... <br />
GOVOREČA ČEŠNJA: Mogoče te kdo že nestrpno čaka,
tako da je najbolje, da pohitiš... <br />(Oranžna svetloba
ugasne, Govoreča češnja izgine v temi.) <br />
LETEČE GNEZDO: Zlezita no vame, vaju nič firbec ne
matra?<br />
(Tijan in mačka sta takoj pripravljena. Melodija. Gnezdo se dvigne v zrak in kmalu prileti nad mesto. Ko se prične spuščati, spoznamo, da leti naravnost k vhodu hiše, kjer ima delavnico Popravljalec gosli. Prifrčijo skozi portal v temo. Pesem popravljalčeve violine je zmerom glasnejša. Ko se prižge luč, so popotniki že v njegovi delavnici.) <br />
POPRAVLJALEC GOSLI (odstavi instrument): No Tijan, ti je bila všeč moja viža? Te je na Letečem gnezdu lepo in varno pripeljala skozi nevarnosti vseh treh gozdov?<br />
Vrstica 876 ⟶ 888:
TIJAN: Mišjeuhcev?<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Aha, ti so mi še najbolj všeč.<br />
TIJANA: »Zakaj moram potovati skozi vse te dežele?« sem vprašala Govorečo češnjo. »Da boš lahko pripovedovala svojima prijateljema o dogodivščinah«, mi je odgovorila in mi povedala za vaju. »Saj sem njiju tudi poslala v stekleni in ognjeni in vodeni gozd,« je še dodala... No kar povejta, kaj vse se vama je pripetilo...<br />
(Medtem ko se prijatelji pomenkujejo, svetloba počasi ugaša. Večer je in skozi kupolasto streho pričnejo svetlikati zvezde.)<br />
MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA (hlastno pripoveduje): Veš, so bili Stekleničniki, pa sem zelo na tenko zamijavkala, potem so prišle Polenovke in se repenčile in me pekle v rep, da sem morala malo popihati (pokaže kako), navsezadnje pa še tista strašilasta Lasalka, od katere se mi še zdaj ježi dlaka... (lovi sapo).<br />
Vrstica 884 ⟶ 896:
TIJANA: No prav... Samo, dokler ne zaspimo, vama lahko zapojem uspavanko, ki me jo je naučila Govoreča cešnja.<br />
TIJAN, MAČKA, KI RIBE ŽGAČKA: Seveda... le daj... (Vsi trije zlezejo pod odejo. Tijana potihoma prepeva.)<br />
<br />
 
Najprej so sanje, <br />
potem potovanje, <br />
na koncu je sreča, <br />
da je pred tabo gneča novih poti...<br />