Hudi časi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 2.077:
== VII. ==
sobi z omreženim oknom pri okrožnem
glavarstvu; žena njegova pa je tekala v bridkih
skrbeh od glavarja do vseh treh kanonikov —
od francoskega tajnika do mestnega župana in
do drugih veljakov in prosila za svojega moža.
Tolažili so jo, naj se nikar ne boji, in ji obetali
pomoč.
Zatožen je bil
da je rušil javni red, hujskal k uporu
in prikrival strelno orožje. Preiskovanje se je
Vrstica 2.095 ⟶ 2.096:
slaba vest ga je gonila po mestu od hiše do
hiše zatrjevat, da ni nikdar nič govoril proti
Gregoriču, in prosil, naj se tako
preklicavat, karkoli je govoril. Nekatere je
preprosil; a drugi so ga grdo zavračali. Korenček
Vrstica 2.101 ⟶ 2.102:
govoril, da je videl Gregoriča, ko je pribijal
hujskajoče pozive, jel je tajiti; a ko so ga postavile
priče na laž, priznal je,
a da se je lagal, in da je bilo tisto noč tudi
pretemno, da bi bil mogel koga videti. Toda,
Vrstica 2.112 ⟶ 2.113:
tu je bila sila velika. Sklical se je
Korenček na župana, kateremu je bil povedal
takoj tisto jutro, da ne
pomagalo. Sedaj je nastopil Korenček zadnjo
trnjevo pot in začel dokazovati sam svoj
da tisto
poklican za pričo, je prisegel, da sta pila
s Korenčkom tisto noč v krčmi pri mostu od
večera do jedne
že trd kakor metla, ko ga je vlekel
v stražnico; da pa je od tistega trenutja
ali še od prej spal Korenček nepretrgoma do
sedmih zjutraj, to je izpričal njegov tovariš.
Za oštevanje sodnikovo se ni dosti menil
Korenček, niti da so naročili županu, naj ga
ostro kaznuje. Zmignil je z rameni in opomnil,
da za dvajset frankov na mesec zadosti
govori zadosti resnice.
A Gregoriču ni pomagala mnogo lažnivost
priče; reklo se mu je, naj jo po razsodbi toži
Vrstica 2.138 ⟶ 2.140:
poudarjalo, kako malo vojaške sile je v mestu,
kolika postane nevarnost, če se ne oplašijo
ljudje z odločno ostrostjo, in obsodilo je
na smrt.
Kakor strela je zadelo to sporočilo ubogo
ženo. Zopet je letala od veljaka do veljaka in
Vrstica 2.147 ⟶ 2.150:
veliko moč na francoskega poveljnika. Veliko
premagovanja jo je stal ta korak; saj je čutila,
da
zmore ljubezen!
Apert je baš gledal skoz okno svoje pisarne
in mislil na Gregoričevo obsodbo. Dasi jo je
Vrstica 2.158 ⟶ 2.162:
in lotilo se ga je neprijetno čustvo. Obšel ga
je spomin nekdanjih dnij, ko je snubil zalo deklico,
ki je postala
mu je očitati vest, da je ravnal neplemenito.
Bal se je, da se ne bo mogel ustaviti prošnjam
Vrstica 2.168 ⟶ 2.172:
za neizprosnega. Poklical je slugo in naročil,
naj zavrne vsakoga, ki bi hotel govoriti ž njim.
Ker ni mogla
Apertom, hitela je k Birku. Spomnila se je bila,
da občuje ta najprijazneje s komisarjem, slutila,
Vrstica 2.176 ⟶ 2.181:
njegovi družini; bila je tako obupana, da
bi bila prosila pomoči vsakega človeka.
Birk je sedel pri kosilu doma v sobi, kjer
se ni več poznalo uboštvo, in igral z otrokoma.
vprašala ga je žena.
odgovoril je on in se sklonil k hčerki.
„Kaj ti je prišlo na misel!" zavrnil jo je▼
mož; videlo se mu je, da ne govori rad. „Kaj▼
nam mar ti Gregoriči!"▼
„Oh, gospa se mi smili", tarnala je žena.▼
„Koliko je prestala v tem Času, kar je mož▼
zaprt! Vedno premišljujem, kaj bi počela jaz,
če bi se mi primerila taka nesreča. Sanjalo se
mi je že o tem
žalosti. In taka blaga gospa! Koliko nam je
storila dobrega! Jaz ne morem več molčati;
povedati ti moram, Martin, da nam je ona preskrbela
to stanovanje, in da nam je ona večkrat
dala
okrog in smo mi stradali doma. Oh, ljubi Bog
ji povrni sedaj v njeni stiski; jaz ji ne bom
pozabila dobrot nikdar.
Predno je mogel Birk kaj odgovoriti, potrkal
je nekdo na vrata in vstopila je gospa
Birkova žena ji je vstala naproti; ona
pa jo je objela, potisnivša si ovoj od objokanih
žalost druži ljudi in jim odkriva srca. Birk je
stal v največji zadregi. Neprijetne slutnje so
mu polnile dušo in silno se mu je oglašala
vest. Najrajši bi se bil izmuznil, da ne bi gledal
oponosne nesreče in
očitajoče prodiralo v srce.
Gregorička, in jokali sta se obe ženi.
Birk prepadel.
je ona,
„ Jaz se moram prepričati sam", vzkliknil▼
je Birk, zgrabil klobuk in palico in hitel proti
kresiji. Hotel je govoriti z Apertom. Pač ga je
Vrstica 2.223 ⟶ 2.239:
obiskov, a Birk se ni zmenil za to in
vstopil.
Nevoljen se je ozrl Apert in gledala sta se
nekaj
glasom.
videz malomarno.
Apert je zmignil z rameni in naštel, kdo
vse se je že brez uspeha potegnil za zatoženca.
„Kaj pa velja moja beseda!" odvrnil je▼
komisar in omenil, da se smrtna obsodba najbrž
ne zvrši poprej, nego se vrne general, in da
se bo dalo nemara še kaj storiti.
vaš lažnivi nemara me je že preslepil jedenkrat
zakričal je Birk, ki ni mogel več zadrževati jeze
Jel je očitati Apertu, da ga je zapeljal, preslepil,
ko mu je pravil, da bode
denarno ali z zaporom kaznovan. Morilca, ubijalca
ga je imenoval.
vpil,
vsaka beseda, ki sem jo govoril z vami, in judežev
denar, ki ste mi ga preskrbeli vi!
Komisar mu je pokazal vrata in zbadljivo
ga opomnil, da mu je sam izdal
da bi ga bil on prosil. Birk je zaloputnil vrata
za seboj in hitel h Gregoriču v ječo; a pred
Vrstica 2.257 ⟶ 2.281:
Kaj, če se zvrsi obsodba nocoj ali jutri! Bridko
ga je pekla ta misel; vsa ona imena, ki ja je
bil nadel Apertu, nadaljeval je sam sebi.
se je ozrl po omreženem oknu, za katerim
je
je nova misel v glavo, kako bi rešil Gregoriča.
Okno je stalo od spodnje strani, ker je bila
hiša zidana ob bregu, kaka dva sežnja od tal,
in zadosti je
skoz; pod oknom se je razprostiral majhen
ograjen vrtec. Vrv, lestva, železen kol, in rešitev
bi se zvršila. Sklenil je poskusiti. A sam ni bil
vsej nalogi kos. Kje dobiti pogumnega
ki bi mu pomagal? Prešteval je svoje znance,
a nobenega ni našel, kateremu bi zaupal. Spoznal
je, kako je osamljen. A
Prišli so mu na misel
pomočniki, in takoj se je napotil v njih
delalnico. A tu ni tako lehko dosegel svojega
Vrstica 2.280 ⟶ 2.304:
prigovarjanju sta se udala dva, a s pogojem,
da pojde Birk ž njima. Dogovorili so se, da
„Korenček", bil je pomirljiv odgovor. A da▼
bi bili zvrševalci še varnejši, ukrenili so, da
prične ob istem času par pomočnikov glasen
prepir na dolenji strani mesta, da se prikliče
policaj in zadrži ondi.
Ko je padel mrak, nesel je jeden pomočnikov
kakor po opravku pripravno lestvo po
ozki ulici za
meje; drugi je prišel kmalu za njim z železnim
kolom, ki ga je skril v bližini. Težko so čakali
Vrstica 2.306 ⟶ 2.333:
je začel tiho klicati svojega gospodarja, ki se je
kmalu odzval.
„Rešit smo vas prišli", šepetal je pomočnik,
ko mu je Birk podajal kol, da vrže železne
| |||