Brezbožnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AnjaMik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
AnjaMik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 505:
Jaz nisem mož beseda bil,
 
Prelomil sem prisego grozno.
Prišli so - bílo je preoznoprepozno,
Cel trop je za menojmenój sledíl,
In dali mi pokoja niso
Režáli v me so: »naš si, naš!«
Smejali pa se mi oní so,
Da pravim to jim le nalašnalàš;
Al ojoh po noči in po dnevi
Brez neha so drvíli me,
Jaz vedil nisem, znal se ne
Oteti taki grozno revi;
Prihajajo od dne do dne,
In enkrat grozno zarežezarežé:
»DržiteDržíte ga, lovíte ga,
Nikar ne izpustíte ga!«
In planejo trijetrijé za mano,
Podijo me, drvedrvé neznano;
Pritekel sem na rob peklapeklà,
Odprt pred máno brezen režal,
Nazaj bi bil tačastačàs rad bežal,
Al za menojmenój je truma šla.
Neznano vidil sem prikazen:
V peklu za mene prostor prazen:
Postál sem; gledal ne hotehoté:
PrišlaPrišlà je pogubljena duša,
Nad njo z zasmehomzasméhom zarežezarežé;
UhoUhó mi kar nje glas ogluša,
TrijeTrijé na krat po njej planiniplaníli,
Z veseljem so jo zgrabilizgrábili
Na stol gorečgorèč posádili,
Besede grozne zatulíli: *)
 
Vrstica 541 ⟶ 540:
Saj to je tebi všeč;
Ti tamkaj si sedela
Na mehkih sedežihsédežih,
Zdaj tukaj boš sedela
Na žgečih ogelcihógelcih.
 
Raz sedežasédeža so stran jo vzeli,
Polóžili v razbéljeno
Položili v razbeljeno
So jo železno posteljopósteljo,
To strašno pesem so zapeli: *)
 
Vrstica 553 ⟶ 552:
Saj si navájena,
Ti tamkaj si ležala
Na postljahpóstljah pernatihpérnatih,
Zdaj tukaj boš ležala
Na žgečih ogelcihógelcih.
 
K njej v posteljopósteljo so gradagada djali
StrupenoStrupéno kačo pásasto,
Hudo pošást modrásasto,
Te strašnojdivjistrašnodivji glas zagnali: *)
 
Le nori nori duša
Saj si navajenanavájena,
Ti tamkaj si norela
Z nesrámnimi ljudmi,
Vrstica 569:
 
Iz postelje so vun jo vzeli,
oblačitOblačit šli so v ježe jo,
zZ gorečimi ovili vso,
sS posmehom divjimi rjoveli: *)
 
leLe nosi nosi duša
sajSaj si navájena,
navajenaNavajena hoditi
štimanaŠtimana, gizdava;
tiTi tamkaj si nosila
žido Židò in pánteljce,
tukaj Tukaj boš ovila
v V goreče kuščarje.
 
Za kapljo vode je prosila;
Stopíjo žvepla in smolesmolé,
S pijačo tako jo pojepojé,
Peklenska truma pa je vpila: *)
 
Vrstica 590:
Saj si navájena;
Po dnevu si le pila,
Po noči pijančevalapijančvala!
 
Obrnem se; al že trdotrdó
StojeStojé podivcipodívci za menomenó,
V me zaletijo se tedajtedàj,
Me pahnejo čez brezna kraj,
V plamečplamèč sem ogenj se pogreznil,
Cel trop je pahnil ná me zdaj
In podpód se me v požár poveznil;
Z drogovi okovánimi
Po meni zdaj so segaliségali,
Po hrbtu so z neznánimi
BodaliBodáli v mene dregalidrégali;
Zdaj pustilipústili so me za malo; -
Al glejte, jojta! Spetspet gredogredó,
Kaj ondi jih iz taltál joje vstalo,
In zmiraj še prihájajo!«
 
Oblaki so čez solnce lezli,
Ob posteljipóstelji njih senca šla,
V prihaznih memo begalabégala,
In razni kipi so se tvezli.
Trop vran sokola pripodipripodí,
In grozno one kročejokróčejo,
Pod okno privofočejoprivofóčejo,
In krokajo da vse gluši.
»Hu, grabijo me!« zakriči,
Zažene se mrtevmrtèv zvalizvalí.
 
OčiOčí odprte so zastale,
In plašen je še sedaj njih gled,
Ostudno usta so zijale,
Po vsem obrazu groze sled.
 
NehotomaNehótoma je vsak izustil:
»KakorKakòr živlenje taka smrt;
Ki ga je v nemarnémar veves čas pustil,
ZaklenjenZaklénjen zá nj je rajski vrt,
Rad vá nj bi šel, al je zaprt.«</poem>