Mojamoja in Mojmoj: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 149:
 
»Za pravo srečo imaš lahko en sam dom. Ni pa dobro vselej imeti samo enega pravega prijatelja, niti med ovčkami in mački – ne,« kakor mi je v slovo predel po glavi in srcu maček Mojmoj.
 
 
==POGLED NA »SLIKANICO« MOJAMOJA - MOJMOJ==
 
Nekoč pastirček v Mrzlem Logu blizu Črnega Vrha nad Idrijo je Ivan Bizjak danes na vrhu slovenske literature za otroke - in neotroke. Trde preizkušnje v mladosti so ga zjeklenile in opogumile za vse življenje. Iz njih je pognal tudi njegov umetniški navdih, ki je kot vsebinsko plemenita in estetsko sugestivna knjižna beseda svetilnik mladostnikovim iskanjem in razgledom po sebi, po dobrem in zlem v ljudeh, po lepotah in močeh narave, v katerem živi od prvega do zadnjega dne.
 
Bizjak potrjuje svoj graditeljski etični naboj tokrat v jubilejni slikanici Mojamoja in Mojmoj z avtobiografsko Pastirsko povestico.
 
Skromna beseda »povestica« vsebuje vsebinske razdalje mladinskega romana, je velika zgodba o tem, kako se pripovedovalec v deških letih srečuje z ljubeznivo črno ovco in sovraštvom hinavskega bika. Paraboli o ovci in biku razkrivata, kaj je pravo prijateljstvo in kaj zvita in nevarna sebičnost. Pripovedovalec vpesnjuje v zgodbo zvočno korespondiranje pastirja s čredo; osrednja miselna motiva Mojamoja, Mojmoj in Kar mora bit mora bit odmevata kot refren. Učinkovita je tudi sanjska fantastika, ki nemogoče stori mogoče.
 
Vrednostni vrhunec povestice je motiv, ki pove, da je resnični prijatelj, kdor je komu v stiski prijatelj. Knjiga Mojamoja in Mojmoj je, skratka, dragoceno avtobiografsko dejanje.
 
Posvetilo napisal Franc Zadravec.