Ivan Slavelj: Razlika med redakcijama

dodanih 113 zlogov ,  pred 12 leti
== Poroča se, kako je napredoval Lavrencij Žolna ==
 
Temotno je bilo že, ko stopita naša prijatelja v nizko sobico. Lavrencij prižge lojevo
svečo in pri luči se prikažejo mnogovrstna umetna dela po steni. Tu obrazi na smeh, tam začetki nog in druzih udov in tam zopet narava v svoji večni krasoti.
v nizko sobico. Lavrencij prižge lojevo
 
svečo in pri luči se prikažejo mnogovrstna
Na sredi tega kmečkega umetnišča pa je bilo stalo in na stalu zagrnjena slikarija.
— 2 1 —
 
umetna dela po steni. Tu obrazi na smeh, tam
{{pg|Štefan}}, reče Lavrencij skrivnostno ter odloži svoja bremena.
začetki nog in druzih udov in tam zopet narava
 
v svoji večni krasoti.
Učitelj Deska pa sede na leseno klop pred stalo ter čaka.
Na sredi tega kmečkega umetnišča pa je
 
bilo stalo in na stalu zagrnjena slikarija.
«Štefan*, reče Lavrencij skrivnostno ter
odloži svoja bremena.
Učitelj Deska pa sede na leseno klop pred
stalo ter čaka.
In odkrije se!
 
Ti pa, sveta boginja, ki si nekdaj vodila
Ti pa, sveta boginja, ki si nekdaj vodila roko urbinskemu mladeniču, da je vlival življenje na platno; ki se ti je že v sirovih stoletjih klanjal svet; ti zardi ter zakrij si obličje!
 
na platno; ki se ti je že v sirovih stoletjih
Pokaže se podoba na križu. Deski se odprό usta in molčé upira oči v novi dokaz Lavrencijeve zmožnosti.
klanjal svet; ti zardi ter zakrij si obličje!
 
Pokaže se podoba na križu. Deski se odpro
Z bledim, ali smejočim se obrazom visi naš Zveličar na teškem lesu, globoko se mu vriva ostro trnje v čelo in, lahko rečemo, potoki krvi mu derό po svetem obličju. Ali ostalo telo, na katerem so poskušali Rubens in drugi svoje moči, ostalo telo je zagrnjeno v dolg, brezguben – talar!
usta in molče upira oči v novi dokaz Lavrencij
 
eve zmožnosti.
{{pg|Lavrencij!}} vzklikne Deska.
Z bledim, ali smejočim se obrazom visi
 
naš Zveličar na teškem lesu, globoko se mu
{{pg|Ti meniš talar!}} reče Žolna radostno, {{pg|talar? Dolgo časa sem mislil ino mislil, kakšno
vriva ostro trnje v čelo in, lahko rečemo,
obleko naj bi izvolil. Ino prišla mi je ta misel, dobra misel, Štefan!}}
potoki krvi mu dero po svetem obličju. Ali
 
ostalo telo, na katerem so poskušali Rubens in
drugi svoje moči, ostalo telo je zagrnjeno v
dolg, brezguben — talar!
»Lavrencij!» vzklikne Deska.
«Ti meniš talar!» reče Žolna radostno,
»talar? Dolgo časa sem mislil ino mislil, kakšno
obleko naj bi izvolil. Ino prišla mi je ta misel,
dobra misel, Štefan!*
In oddahne se.
 
»Torej poslušaj, Deska, prijatelj Deska!
{{pg|Torej poslušaj, Deska, prijatelj Deska! Najsvetejši človek ino Bog je bil naš Zveličar; najsvetejši ino najbogoljubnejši človek vse župnije, sem dejal, so gospod župnik ino prečastiti
duhovni oče. Ino katera obleka bi bila boljša, kakor obleka najpobožnejšega duhovnega pastirja?
najsvetejši ino najbogoljubnejši človek vse župnije,
Ino ta je – talar; kaj – ne, Štefan Deska?}}
sem dejal, so gospod župnik ino prečastiti
 
duhovni oče. Ino katera obleka bi bila boljša,
{{pg|Veliko si mislil}}, pritrdi mu Štefan Deska ter se spravlja počasi nad sir, katerega je bil
kakor obleka najpobožnejšega duhovnega pastirja?
Ino ta je — talar; kaj — ne, Štefan
Deska ?»
»Veliko si mislil«, pritrdi mu Štefan Deska
ter se spravlja počasi nad sir, katerega je bil
položil predenj prijatelj-umetnik.
 
«Jeli, da napredujem?.
{{pg|Jeli, da napredujem?}}
«Napreduješ, Žolna!«
 
Mi pa zopet opozorujemo s posebnim ponosom
{{pg|Napreduješ, Žolna!}}
naše bravce, da je naš umetnik že v
 
tedanjih sirovih časih dejanjsko izvedel teorijo,
Mi pa zopet opozorujemo s posebnim ponosom naše bravce, da je naš umetnik že v tedanjih sirovih časih dejanjsko izvedel teorijo, katero je učil slovenski lepoznanec mnogo let
pozneje, v olikanejših časih.
 
Zdaj sede naš mojster sam pred svoje
Zdaj sede naš mojster sam pred svoje delo in razkazuje prijatelju, uživajočemu gorenjski
sir, posamezne lepote.
 
«Poglej, Štefan, tele gube, pretežavno
{{pg|Poglej, Štefan, tele gube, pretežavno delo!}}
delo!«
 
»Verujem, Lavrencij!«
{{pg|Verujem, Lavrencij!}}
A l i lojeva sveča je bila pogorela, zunaj je
 
svetil mesec in Deska se je odpravljal.
Ali lojeva sveča je bila pogorela, zunaj je svetil mesec in Deska se je odpravljal.
«Noč je, Lavrencij!«
 
»Malo potrpi, s teboj poj dem; saj vem, da
{{pg|Noč je, Lavrencij!}}
mi ni še skuhal ta pritepenec. Z otroki so križi,
 
Štefan!«
{{pg|Malo potrpi, s teboj pojdem; saj vem, da mi ni še skuhal ta pritepenec. Z otroki so križi,
v
Štefan!}}
«Križi in težave, Lavrencij!«
 
Stopita v vežo; na ognjišču sedi Leksa
{{pg|Križi in težave, Lavrencij!}}
in kuri.
 
«Leksa, ne odstavljaj prej loncev, da pridem!
Stopita v vežo; na ognjišču sedi Leksa in kuri.
«
 
A l i Leksa ne odgovori. Prijatelja pa odideta
{{pg|Leksa, ne odstavljaj prej loncev, da pridem!}}
ter si pripovedujeta še mnogo o umetnosti, o
 
lepih podobah in statvah.
Ali Leksa ne odgovori. Prijatelja pa odideta ter si pripovedujeta še mnogo o umetnosti, o lepih podobah in statvah.
V živem pogovoru dospeta do vaškega
 
župnijskega dvorca, kjer je sedel na klopi pred
V živem pogovoru dospeta do vaškega župnijskega dvorca, kjer je sedel na klopi pred njim rejeni gospod župnik.
 
»Kaj so ti pogovori, katere imata med
sabor«{{pg|Kaj so ti pogovori, katere imata med sabo?}} ogovori ju gospod župnik z besedami
sv. evangelija.
 
«Oj prečastiti gospod oče in duhovni pastir!
«{{pg|Oj prečastiti gospod oče in duhovni pastir!}} vikne Žolna ter se prikloni.
 
«V ponižnosti dober večer, gospod župnik!«
{{pg|V ponižnosti dober večer, gospod župnik!}} In gospod Deska sname pokrivalo z glave.
 
In ponižno se posadita vsak na eno stran
In ponižno se posadita vsak na eno stran potečega se gospoda.
 
«Kakovi so bili ti pogovori, katere sta
{{pg|Kakovi so bili ti pogovori, katere sta imela prej?}}
imela prej ?»
 
«V ponižnosti, duhovni oče, sva govorila
{{pg|V ponižnosti, duhovni oče, sva govorila s prijateljem o slikarstvu, o statvah in freskah.«}}
 
»Saj sem vedel, saj sem vedel!«
{{pg|Saj sem vedel, saj sem vedel!}}
Žolna nadaljuje: «0 freskah in o velikanskem
 
načrtu in risu, o katerem sem mislil govoriti
Žolna nadaljuje: {{pg|O freskah in o velikanskem načrtu in risu, o katerem sem mislil govoriti z Vami, gospod duhovni oče in vse cestičesti vredni gospod župnik!}}
 
vredni gospod župnik!«
{{pg|Dobro, Žolna, dobro, mojster! Ali sedaj so skrbi. Sinoči mi je storila krava; krti mi rijejo travnike – skrbi so, mojster Žolna!}}
— 24 —
 
»Dobro, Žolna, dobro, mojster! Ali sedaj
{{pg|1, seve!}}
so skrbi. Sinoči mi je storila krava; krti mi
 
rijejo travnike — skrbi so, mojster Žolna!»
{{pg|In delavci}}, govori dalje duhovni gospod, {{pg|saj jih še dobiti ni. Ljudem se predobro godi,
«1, seve!«
magister Deska, dobiti jih ni za dober denar in dobro hrano!}}
«In delavci«, govori dalje duhovni gospod,
 
«saj jih še dobiti ni. Ljudem se predobro godi,
{{pg|Zdaj je dela dosti, zares dosti}}, reče Deska.
magister Deska, dobiti jih ni za dober denar
 
in dobro hrano!»
{{pg|Jutri začnemo kositi, – Bog pomagaj, dolgi travnik poleg ceste mora pasti! Svetujte mi, gospod Deska, kaj mi je početi?}}
«Zdaj je dela dosti, zares dosti«, reče
 
Deska.
{{pg|Gospod duhovni oče}}, odgovori Deska ponižno, {{pg|v mojih mladih letih mi je pela kosa, da je bilo lepo, gospod duhovni oče!}}
«Jutri začnemo kositi, — Bog pomagaj,
 
dolgi travnik poleg ceste mora pasti! Svetujte
mi{{pg|Gospod Deska, gospod Deska,! kajVi mipridete?}} jein početi?«s tolsto roko obključi tenke prste
»Gospod duhovni oče», odgovori Deska
ponižno, »v mojih mladih letih mi je pela kosa,
da je bilo lepo, gospod duhovni oče!«
«Gospod Deska, gospod Deska! Vi pridete?
« in s tolsto roko obključi tenke prste
učiteljeve.
 
«V ponižnosti, gospod duhovni oče!>
{{pg|V ponižnosti, gospod duhovni oče!}}
To trenotje porabi Žolna, da vrine svojo
 
besedo.
To trenotje porabi Žolna, da vrine svojo besedo.
»Moj načrt in ris, prečastiti duhovni pastir!
 
«
{{pg|Moj načrt in ris, prečastiti duhovni pastir!}}
»Zdaj je čas, da ležemo; zjutraj zgodaj
 
pričnemo, gospod Deska!«
{{pg|Zdaj je čas, da ležemo; zjutraj zgodaj pričnemo, gospod Deska!}}
In gospod župnik vstane. «Lahko noč!«
 
in ju zapusti.
In gospod župnik vstane. {{pg|Lahko noč!}} in ju zapusti.
Tudi naša prijatelja se ločita. Mojster Žolna
 
nekoliko potrt, ker se mu ni posrečilo z načrtom
Tudi naša prijatelja se ločita. Mojster Žolna nekoliko potrt, ker se mu ni posrečilo z načrtom in risom. Deska pa je bil dobre volje, ker nocoj pojde v posteljo z lahko vestjo in s trdnim prepričanjem, da ga čaka jutri dobra hrana.
— 25 —
 
in risom. Deska pa je bil dobre volje, ker
Bleda luna pa je veslala po jasnem nebu smejé se: kdo bi trdil, da ni imela tehtnih razlogov,
nocoj pojde v posteljo z lahko vestjo in s
kateri so s smehom ji obdali velikansko obličje.
trdnim prepričanjem, da ga čaka jutri dobra
 
hrana.
Bleda luna pa je veslala po jasnem nebu
smeje se: kdo bi trdil, da ni imela tehtnih razlogov,
kateri so s smehom ji obdali velikansko
obličje.
Lahko noč!
 
V I .
== Za našo povest imenitno poglavje. ==
 
Sonce je bilo zašlo, Štefan Deska pa zaklene
svoje ubožno stanovanje. Šolsko leto je
231

urejanj