Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
AnjaMik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
AnjaMik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 71:
čolnarji pa v Trnovem.<ref>ibid. p. 688.Pis.</ref>
 
== <b>2. Pravice čolnarjev.</b> ==
 
Še celo pa se kaže imenitnost ljubljanskih čolnarjev
Vrstica 154:
vožnjo po Ljubljanici. Za to jeden vzgled!
 
== <b>3. Velike ladije na Ljubljanici.</b> ==
 
Leta 1564. se je prigodila velikim čolnarjem prav
Vrstica 239:
engen Boden, aber breite Flügel haben.«<ref>Valvasor XI. 684.Pis.</ref> Tudi danes plavajo po Ljubljanici še precej veliki čolni, ki nosijo 300—400 centov, a se z nekdanjimi velikimi ladijami ne morejo primerjati, ker so najdaljši vendar le samo 15 m dolgi. Zato je tudi Valvasorjeva cenitev, da so nosile velike ladije po 300 centov,<ref>Valvasor I. p. 154.Pis.</ref> prenizka.
 
== <b>4. Čolnarjenje ob Valvasorjevem času.</b> ==
 
Kako srečo je imel magistrat z nakupljenimi ladijami
Vrstica 377:
zopet po Ljubljanici v Ljubljano.<ref>Valvasor 1. c.Pis.</ref>
 
== <b>5. Doba Karola VI. in Marije Terezije.</b> ==
 
Podobno slovesnost je videla Ljubljana blizu
Vrstica 461:
Pis.</ref>
 
== <b>6. Doba Jožefa II.</b> ==
 
Nove ceste so požrle čolnarjem veliko zaslužka,
Vrstica 654:
resno okarati zavoljo njegovega početja.
 
== <b>7. Konec čolnarjenja.</b> ==
 
A čeprav je zopet oživela čolnarska zadruga,
Vrstica 666:
razpustila ter dovolila zvrševati čolnarski obrt vsakemu, kdor se je oglasil pri glavnem čolnarskem uradu in plačal, kolikor je plačeval prej vsakdo izmed čolnarjev. Ali skoraj da to razpuščenje ni posebno bolelo malih čolnarjev — saj ni bilo nobenega
 
== <b>8. Veselice na Ljubljanici.</b> ==
 
Na Ljubljanici je bilo odslej živo in veselo le še
Vrstica 813:
le še nekaj drv, peska, kamenja in opeke.
 
== II. Brodniki na Savi. ==
 
Druga in sicer mnogo daljša vodna cesta kakor
Vrstica 819:
tako ugodna, čeprav se je po Savi čolnarilo in brodarilo že v najstarodavnejših časih. Pravljica o Jazonu in njegovih tovariših priča jasno dovolj, da so že v zgodnjih časih plavali čolni in ladije po Savi gori in doii.
 
== <b>1. Deročnost Save.</b> ==
 
Neugodna je bila Sava za brodarstvo v prvi vrsti
Vrstica 864:
predrznost, pa tudi spretnost čolnarjev na Savi!
 
== <b>2. Vožnja po Savi ob Valvasorjevem času.</b> ==
 
Seveda so se upali čez ta slap samo taki, ki so
Vrstica 920:
trgala peščene bregove ter zasipavala ž njimi za vožnjo ugodni vodotoč. Nastajale so plitčine, ki so se sčasoma zarastle s travo in vrbami. Imenovali so take kraje Vrbine. Posebno je Sava nagajala pri Čatežu, kjer se je vodotoč preminjal od leta do leta.
 
== <b>3. Uravnavanje Save.</b> ==
 
Nova doba je za brodarjenje napočila s cesarjem
Vrstica 974:
Slapu, vendar so se bile odpravile največje ovire. Zato so prihajale v Zalog že leta 1736. večje ladije po Savi gori.
 
== <b>4. Vozne cene in nove ladije na Savi.</b> ==
 
Pričelo se je jako živahno brodarstvo. Ž njim pa
Vrstica 1.045:
spečata dalje, 10 soldov ali 5 kr. 2½, vinarja nemškega denarja, od sodov pa, ki ostanejo v ladiji, samo po 5 soldov, t.j. 2 kr. 3¼ vinarja. Ob jednem se jima je tudi prepovedala razvada, ki sta jo uvedla, da sta namreč razven onih štirih petic zahtevala še po bokal vina od vsake ladije.<ref>»Wochenblatt« 1881.Pis.</ref>
 
== <b>5. Dela v Savi se dodelajo.</b> ==
 
Leta 1740. je umrl cesar Karol VI. Nameravane
Vrstica 1.082:
2 gld. itd.
 
== <b>6. Brodarska zadruga ustanovljena.</b> ==
 
Leta 1766. se je posebno deželna gosposka
Vrstica 1.131:
ladijah, so priporočali, naj se v šestih tednih oglasijo pri zadrugi, sicer jih pozneje ne bodo več vzprejeli v zadrugo.
 
== <b>7. Gruberjeve ladije.</b> ==
 
Nove savske ladije so bile jako velike, prav
Vrstica 1.184:
dan.<ref>Fasc. 250.Pis.</ref>
 
== <b>8. Vozarina.</b> ==
 
Kolika pa je bila vozarina? Tudi za to stvar je
Vrstica 1.219:
suh.<ref>Blätter aus Krain 1857. 43.Pis.</ref>
 
== <b>9. Zadnji časi brodarjenja po Savi.</b> ==
 
Tako je bilo do francoskih Časov. Kakor vsak
Vrstica 1.271:
potem, ko od Zidanega Mostu proti Zalogu že davno
ni bilo videti nobene ladije več, a tudi Ratečam, Sevnici in Krškemu so bili šteti lepi dnevi savskega brodarstva. Leta 1862. so vlekli zadnjo ladijo po Savi gori proti Zidanemu Mostu, bila je polna živine. In kakor bi bil duh časa hotel končati brodarstvo na Savi z dogodkom, ki naj bi o tal ljudem še delj časa v spominu, potopila se je ta ladija; ž njo vred pa je potonila skoro vsa živina.
 
KAZALO.
Stran
Temni oblaki. . , 1
Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi 97
I. Čolnarji na Ljubljanici:
1. Čolnarjenje v najstarejših časih 97
2. Pravice čolnarjev 99
3. Velike ladije na Ljubljanici 102
4. Čolnarjenje ob Valvasorjevem času 105
5. Doba Karola VI. in Marije Terezije 109
6. Doba Jožefa II 111
7. Konec čolnarjenja 117
8. Veselice na Ljubljanici 118
II. Brodniki na Savi:
1. Deročnost Save 124
2. Vožnja po Savi ob Valvasorjevem času 126
3. Uravnavanje Save . 128
4. Vozne cene in nove ladije na Savi 131
5. Dela v Savi se dodelajo 133
6. Brodarska zadruga ustanovljena 134
7. Gruberjeve ladije 137
8. Vozarina 139
9. Zadnji časi brodarjenja po Savi 141
 
<references/>