Storžek: Razlika med redakcijama

 

 

 

Še preden so sončni žarki obsijali zemljo, se je prebudil. Zadovoljno se je pretegnil in si z roso umil obraz. Vedel je, da se pričenja nov dan, poln dogodivščin.

Storžkova družina šteje sedem članov. Poleg očeta in mame ima še tri brate in sestro, s katero se dobro razumeta. Podnevi drugi člani družine delajo. Storžek pa je še premajhen. Zato se sprehaja po gozdu in opazuje, kaj se dogaja.

 

 

Kot vsako jutro se je Storžek odpravil v gozd. Tokrat je šel malo dlje kot ponavadi. Prišel je prav do roba gozda. Zagledal je velik štor. Splezal je nanj. S te višine je imel razgled daleč naokoli.

Storžek je bil tisti dan tako utrujen, da se je samo ulegel na posteljo in že je zaspal.

 

 

Storžek se je naslednji dan zbudil že navsezgodaj. Takoj ko je pojedel zajtrk, se je odpravil proti ranču. Vedel je, da ga čaka zanimiv dan. Tako je hitel, v strahu, da ne bi česa zamudil, da je prišel k deblu ves zasopel.

Ob prihodu domov sta mama in sestra že pripravili kosilo. Oče in bratje pa so nosili drva za zimo. Po kosilu je Storžek prosil očeta, naj mu iz lesa izrezlja konjička. Oče je privolil. Popoldne je Storžek pomagal očetu pri delu. Med nabiranjem drv sta skupaj poiskala primeren kos lesa za konjička.

 

 

Naslednje jutro Storžku radovednost ni dala miru. Takoj po zajtrku se je odpravil na pot. Med potjo je razmišljal o tem, kar mu je pripovedoval oče. Svetoval mu je namreč, naj se izogiba ljudi. Palčki se ljudi bojijo. Ljudje imajo čudne navade. Lahko te nesejo na svoj dom, te postavijo v kletko in te potem razkazujejo drugim ljudem kot največje čudo.

»Potem sva lahko prijatelja,« se je oddahnila Eva. »Pridi. Razkazala ti bom ranč!« ga je povabila.

 

 

Tako sta se odpravila proti ranču. Storžek, ki je bil še vedno nezaupljiv, je počasi stopical za Evo. Ko sta bila že blizu ranča, jima je naproti pritekla Maja. Evi je rekla: »Klicala te je ma....« Stavka ni dokončala, saj je ob pogledu na Storžka obnemela. »K-kdo si pa ti?« ga je vprašala. »Storžek sem,« ji je ta odgovoril.

Maja je Evi zašepetala v uho: »Kako čudno ime, kajneda - Storžek?!« »Ni čudno, saj je Storžek palček,« ji je povedala Eva. »Kako čudno ime imaš, ne glede na to, da si palček,« ga je spet ogovorila Maja. »Ko sem bil še majhen,« je začel, »sem imel tako rad storže, in še zdaj jih imam, da so mi starši dali ime Storžek.« Maja seje nasmehnila in ga vprašala, če bi bil njen prijatelj. Tega se je zelo razveselil in ves srečen privolil. Tako je v enem dnevu dobil kar dve človeški prijateljici. Storžek je moral domov na kosilo. Sklenil je, da mami in očetu ne bo povedal ničesar o tem poznanstvu z ljudmi. Bil je tako utrujen, da je zaspal že po kosilu in se ni zbudil do naslednjega jutra.

 

 

Zbudil se je zgodaj zjutraj, se oblekel ter si pripravil zajtrk, ki ga je z veseljem pojedel. Nato se je hitro odpravil proti ranču, dogodivščinam naproti.

Čas med novimi prijatelji mu je hitro minil. Rad bi še ostal, a moral je domov. Poslovil se je od vseh ter odšel proti gozdu. V spanju je sanjal o vsem, kar je tistega dne spoznal. Sanjal je o tem, kako prijazna sta Darja in Andrej, o živahnih otrocih, o lepih konjih, o igrivem Žaru in zaspanih mucah.

 

 

Zjutraj se je Storžek prebudil kasneje kot ponavadi. Mama ga je že čakala z zajtrkom. Prosil jo je, če lahko pride domov, ko se zvečeri. Mama je temu seveda nasprotovala, saj se je bala za svojega otroka, vendar jo je Storžek s sestrino pomočjo pregovoril.

Storžek se je ulegel v posteljo in kmalu zaspal.

 

 

Storžek se je zbudil, si pomel oči in zaspano pomežikal v sonce. Skočil je iz postelje ter se oblekel. Stekel je v kuhinjo in vprašal mamo: »Si želiš vedeti, kje sem bil včeraj?«

Ko se je stemnilo, so se odpravili na dolg sprehod. Ker so se jim oči kmalu privadile na temo, niso potrebovali svetilk. Ogledali so si dihajočo votlino. To je votlina, iz katere piha topel zrak - odrasli pravijo, da votlina diha. Storžek jim je o votlini povedal mnogo neverjetnih zgodb, ki jih starši palčki pripovedujejo svojim otrokom, da lažje zaspijo. Med pripovedovanjem zgodb so se vrnili na ranč in si razgrnili spalne vreče po senu. Še preden so zaspali, so se igrali igrico ugibanje oseb. Storžku se je igrica zdela zelo zanimiva.

 

 

Katja se je priplazila do Darje in ji nekaj zašepetala. Darja je pokimala ter rekla: »Storžek, ali bi te zanimale zgodbe o konjih?«

Ko je Darja končala svojo pripoved, je videla, kako je Storžek navdušen nad zgodbo.

 

 

Zjutraj so se zbudili pozneje kot ponavadi. Medtem ko so otroci pospravljali svoje stvari, seje Storžek igral z Žarom in Dolfi-Tomom. Pri pospravljanju spalnih vreč pa se jim je pridružil, saj ga je to delo silno zabavalo.