Kako se je ženil Kobaležev Matija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mirjam (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Mirjam (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 398:
»Ženiti se nikar.«</p></poem>
 
Ne lažem, ko trdim, da se nobena reč tako hitro ne zvezvé, kakor da se ho­četahočeta ta in ona vzeti. Ne vem, ali je povsodi tako: pri nas je bilo tako in je še dandanes. Ako zvečer dva govorita, govori drugi dan vsa dolina, da se ho­četahočeta vzeti. Vzgledov ne bodem navajal več, kakor jednega, in ta mislim, da vam je dovolj.
 
Drugega dnedné je zašumelo po vsi vasi. Ljudje so vpili in se smejali. Plevice na njivah so se ves ljubi božji dan pogo­varjalepogovarjale samo o jedni reči, namreč, da se mislita Kobaležev Matija in Zlato­repkaZlatorepka vzeti. In kdor pozna Zagoriške plevice, misli lahko, kaj so povedale o njima. Kje so zvedele, dognano še ni dandanes. Jedni pravijo, da se je Zlato­repkaZlatorepka od prevelikega veselja sama za­govorila zagovorila; drugi pa trdetrdé, da je Matija sam s seboj govoril, ko je popoldne pod hruško ležal, in je nekdo, ki je ravno mimo šel, ujel vse besede. No, pa bodi, kakor hoče! Istina je, da je drugega jutra vedela vsa vas, in do ve­čeravečera vsa dolina, in v nekoliko dneh je vedel vsak v dolini ali v gorah, kdor je poznal Zlatorepko ali Matijo, da sta ženin in nevesta.
 
Ker je bilo očito vsem, skrivala nista tudi več sama. »Matija, dolgo si jo že ubiral«, ogo­varjaliogovarjali so ga sosedje in sosede. »He, he, dolgo, pa sem jo le ubral«,
5*
 
»He, he, dolgo, pa sem jo le ubral«, nasmejal se je zadovoljno.
Podgoričan:
 
Ker je bilo očito vsem, skrivala nista tudi več sama. »Matija, dolgo si jo že ubiral«, ogo­varjali so ga sosedje in sosede. »He, he, dolgo, pa sem jo le ubral«,
 
nasmejal se je zadovoljno.
 
»Kdaj se bodeta zavrtela?«
 
»Kmalu, kaj bi čakala! Ako poj depojde po sreči, poročena sva jeseni, pred pustom pa prav gotovo.«
 
sreči, poročena sva jeseni, pred pustom pa prav gotovo.« »Pa vendar, kdo neki bi si bil mislil, da bi ti tako naredil.«
 
»Kaj pa sem jaz? Zakaj bi se pa jaz ne oženil? Kaj nismo pod kožo vsi krvavi, a?«
Vrstica 422 ⟶ 418:
»Kakor kane! Ali da, ali ne. Ne ve se, kako bo. Ako narediva z godci, lahko pridete, ako ne, bodeva pa sama.«
 
In odgovarjati se je morala tudi Zla­torepkaZlatorepka in ta toliko bolj, kolikor bolj je občevala z ljudmi.
 
»Ti, ti, Marijana, to pa ni prav, da ga vzameš«, kregale so jo pobožne vrstnice njene, ki so bile še samice, ali pa že udovele.