Jerica: Razlika med redakcijama

»Le ne vem, kakó bi začel!« je djal že marsikdo, ki se k ničemur ni znal pripraviti. Danes pa to premišljuje učitelj Jernej, ki se je vrnil v Krokarijo, na kraj svojega omikovavnega poklica. Vzrok tega premišljevanja je bila pa zala mladenka, ki ga je na cesti dotekla s svojim vozičem. Bila je bolj po mestjansko oblečena, tudi ni sedela na vozu tako skerčena, kakor bi se bila dans pervikrat odpeljala od doma. Ko se je včasi ozerl nazaj, vidil je njene černe lasé in obervi, visoko čelo, žive očí, beli okrogli obraz, male usta in beli tanki vrat, kar ga ni zakrivala pisana svilnata ruta, in koj ga je mikalo zvediti, ali je njena govorica tudi tako lepa in prijetna, kakor je njena podoba; pa kakó če to storiti? Z voza stopiti in njenega spremljati, bi bilo nespodobno zanj, ki bo kmalu glava omike v celi soseski; tedaj mora v vseh ljudeh obujevati spoštovanje do sebe, ne samo v otrocih; od voza do voza govoriti, pa ni mogoče, ker kmečki vozovi močno ropotajo in kmečki vozači nad konji vedno upijejo. Pa kdor vaga, temu sreča pomaga; ker ta ni samo tako ozka, da se vozovi ne morejo srečevati, kjer bodi, ampak se tudi kakor modras vije čez griče in grape, da klancov ni konca ne kraja. Ko se pripeljejo do pervega klanca, stopi učitelj z voza in nagovori dekle z navadnimi domačimi besedami, in kmalu izvé, da je ona Jurčkova Jera z Zglavnika nad Krokarijo in da od tete pelje nekaj prediva in dva češka kolovrata; on pa pošteno po<spanpošteno style="color:red;">'''vepove,'''</span> da je novi učitelj krokarijski. Kmalu poskoči učitelj po navadi tudi <span style="color:red;">'''na'''</span> petje, in veliko je bilo njegovo veselje, ko sprevidi, da dekle <span style="color:red;">'''?'''</span>bolj ume petje, kakor žaba na boben. Poln sladkega upa spremlja njen <span style="color:red;">'''?'''</span>voz po vsakem klancu; k sreči je bilo klancov dokaj, tedaj tudi govo<span style="color:red;">'''r'''</span>jenjagovorjenja. Beseda besedo prinese, od petja se dalje pride na občutje <span style="color:red;">'''o'''</span>pri petju, od čutov do serc, in o teh je toliko govoriti, da se ne m<span style="color:red;">'''udi'''</span>more dalje. Vedno lepše je govoril, in še lepše mu je odgovarjala ona. Voz<span style="color:red;">'''nika'''</span>Vozača pa med vozéma stopata, in počasi krevsaje sprožita marsiktero o da<span style="color:red;">'''vkih'''</span>davkih in pridelkih, o dragini in zaslužkih, in kar še vse pride kmetom <span style="color:red;">'''na'''</span> misel. Takó besedujejo dve uri; se ve da jaz vsega zapisati ne <span style="color:red;">'''mo'''</span>remmorem, tudi ne vem, ali bi postavil popred ta ali uni pogovor; pa km<span style="color:red;">'''eta'''</span>kmeta sta včasi klela in se pridušala, kar se ne sme pisati; pogovor na vozu <span style="color:red;">'''?'''</span>bi pa morebiti tudi vsakemu ne dopadal, tedaj rajši molčím.

Ko se zelena gora nazaj pomakne in se od daleč zabliščí k<span style="color:red;">'''?'''</span>takkositer krokarijskega zvonika, se poslovi učitelj od Zglavničanke, in <spanse style="color:red;">'''?'''</span> za klance in raven usede na svoj voz. Grič se poniža in vsa kr<span style="color:red;">'''oka'''</span>rijskakrokarijska dolina se razgerne pred učiteljevimi očmi. Tu, si misli, je mor<span style="color:red;">'''?'''</span>morebiti kraj, v kterem si bom glavo posivil, od tega zvonika mi bodo zak<span style="color:red;">'''ora'''</span>kalizaklenkali zadnjo popotnico. Te otožne se pa prijema bolj vesela misel: <span style="color:red;">'''?'''</span>Tu bom morebiti srečo in veselje zadobil, tu se bom oženil. Jerica je <span style="color:red;">'''?'''</span>zala in berhka, kakor šteje, tudi bogata; morebiti se je že danes kaj z<spanzame style="color:red;">'''?'''</span>vnela, ako pa ne, saj časa moč vse premore, in kdo na kmetih s<spansi style="color:red;">'''i'''</span>bo upal mene prekositi. Poravná se na vozu, klobuk si popravi, su<span style="color:red;">'''knjo'''</span>suknjo pogleda, ali se je derži kaka slamica, ter zapali pogrošno smodk<spansmodko, style="color:red;">'''o;'''</span>ki mu ni le zató prav dobro dišala, ker je bila draga, ampak tudi <span style="color:red;">'''?'''</span>zato, ker je bil tako poln veselja in upanja; počasi peljaje se po vasi, puhtí sivi dim pod jabelčne veje.