Wikivir

Človek toliko velja, kar plača: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
Novejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Mhladnik (pogovor | prispevki)
1.555 urejanj
New page: {{Naslov |naslov=Človek toliko velja, kar plača. |avtor=Janez Mencinger |opombe=Preskeniral Matjaž Rebolj iz <i>Slovenskega glasnika</i> 1861, popravlja [vpiši svoje ime].}} „Kaj ne...
 
Urejeno
Vrstica 2:
|naslov=Človek toliko velja, kar plača.
|avtor=Janez Mencinger
|opombe=Preskeniral Matjaž Rebolj iz <i>Slovenskega glasnika</i> 1861, popravlja [vpišiMarko svoje imeLimbek].}}
 
„Kaj neki dacar za RežoRezo postopa? Saj žena nima ne vina, ne žganja; pa' vendar sem ga tri jutra zaporedoma vidiiavidila stopiti čez prag njene hiše. Kaj neki to pomenja?" — Tako upraša mati Krucmanica svojega moža, ki težek voz sena na hlev pripelje.
„Vsaj se o tem že otroci na paši pogovarjajo", odgovori oče Krucman: „Reza se zopet moži. Meni je to pač vse eno. Pa kaj poreče Matevž, pohiševavccpohiševavec"?
„Od hiše bo moral'%", odgovori skerbna ženica, l;"Nerad bo šel v tako hudih časih,. gredPred se je ustil fant, da bo podedoval vse tetino premoženje; zdaj bo pa moral vse zapustiti. Smili se mi sirota, ker je tako moder in pameten, pa tako nesrečen*.
„Ako prav premislim", pristavi Krucman, f/"bi tudi meni ne smela prav po volji biti Rezina možitev. Nisem ti še spomnil, pa večkrat sem že mislil, kako dobro bi bilo,- da. bi našo Mico v vasi omožila, da bi vsaj eno hčer vedno imela pred sebo. In ravno Matevž bi bil s svojo pridnostjo in poštenostjo prav dober mož za najino hčer".
„To bi bilo tudi Mici prav všeč, kakor so mi včeraj razodeli botra, ki so prišli iz Ljubljane*
„Glej, Anica, kako nerodno bi tedaj bilo, ako bi se Reza omožila zoper vse naše pričakovanje. Dobro bi bilo malo podirati. Stopil bom k Rezi, ter ji rekel kako pametno besedo".
„Pusti jo, pusti Anže", ga posvari ženica, ti si prenaroderiprenaroden za take reči, ti govoriš vse preterdo. Jaz bolje vem z ženskami kramljati''";
„Kaj bi to V", pravi Krucman. „V govorjenju ga ni čez-me v celi soseski. Ti pa le tiho bodi, in ne mešaj se v moške reči". — Teh besedi mož ni rekel v nevolji, ampak v zavednosti svoje prednosti, in ko mu je žena molče poterdila i;esnicoresnico njegovih besedi, je veselega obraza in hitreje metal dušeče seno z visocega voza.
Malo stopinj imamo od KrucinanovegaKrucmanovega hleva skozi kratko vas do Rezine hiše, ktera nam prijazno naproti blišči izinedizmed mladega sadja. Pobeljeno zidovje, barvane duri in čedno pometeni prag nam prikuijo hišo že od deleč. ^ Visoke snažne okna nam razkazujejo notrajno snažnost in belobo, in nas vabijo sesti za belo mizo javorjevojjavorjevo, pri kteri sedita Reza in mlad mož v čedni suknji. Ta mož je edini gospod cele vasi, ako je gospod le ta, kdor suknjo nosi; on opravlja lahko službo, da kerčmarjem vino meri in dac pobira; veliko časa m«mu še ostaja za prav gosposko lenobo in postopanje. Pa nekaj mu je manjkalo, kar je potrebno pravemu gospodu*, ako hoče zraven postopanja tudi kaj veljati: tista neodvisnost, ki jo daje premoženje. To je dacar tudi sam previdil, in po ljubezni sladkih potilipotih je poskusil ob enem priti k skerbni ženici in precej lepemu premoženju. Bil je sicer kakih pet let mlajši kakor nevesta; biljebil je v primeri tudi bolj čednega obraza; pa kar so storili že mnogi, je hotel tudi on; žertvovati mladost in lepoto za bogastvo starše neveste. O daearjevemdacarjevem značaju nimam veliko povedati. Opravke je imel le s kerč-marjikerčmarji v okolici, pa vse tako kratke, da v njih ni mogel druzega pokazati, kakor natančnost v soštevanju daca in včasi tudi tisto neprijaznost, ki je združena z dacarijo. Z druzimi ljudmi se je pečal le v potrebi. K veselicam, ki so na kmetih redke, je malokdaj zahajal, veselje bolj razdirat kakor množit, ker on ni znal kmetu govoriti, tudi ne za vino dajati. Čmernega obraza je sedel v kotu, zaničljivo je gledal na rajanje neomi-kancovneomikancov, in kedar mu je kdo napil, je odpil skoraj z nevoljo. Ljudje niso od njega vediiivedili ne slabih ne dobrih lastnosti, štel se je pa vsakdo srečnega, ako ni imel opravka ž njim.
Temu in tacemu možu se je vnela v oserčju želja po zakonu in premoženju. Obiskoval je Režo, lepe besede ji govoril, ni bil varčen z vabljivimi obljubami, in govorjenje njegovo ni padlo na pusto zemljo; pa padlo je med ternje. Kakor rada bi se Reza omožila, pa nekaj vendar njene vesti ne pusti mirovati*. Večkrat je odgovarjala dacarju na njegove lepe besede: „Dobra je vaša služba in za naju prav pripravna; dopada mi tudi vse vaše obnašanje. Čislam, ljubim vas; ali v zakon vzeti vas ne Smemsmem. Kaj bi ljudje govorili,, kako bi mi zabavljali, ako bi Matevža, ki je toliko časa pri meni bil, ki me je spoštoval kakor mater, od hiše odgnala! Edini zaderžek najnega zakona je Matevž in dobro ime v soseski.
Na take besede je dacar v navadi Režo tolažil z dokazovanjem, da je sreča in zadovoljno življenje vec vredno kakor ime v soseski, in da teta ni dolžna Ma-Matevžu nobene podpore, pa Reza je ostala stanovitna. Ali danes je dacar izgovoril novo besedo: „Ako je med nama Matevž edini zaderžek", je djal, „se lahko naredi, da vam bodo ljudje celo prav dajali, ako se zopet omožite. Le malo časa potrebujeva za to".
„Ako morete to storiti po pošteni poti, pravi Reza, „se zakona ne bom več branila".
„Iz serca bom vesel; to pa, kar sem izmislil, morete le vi storiti, da obernete občno zadovoljnost na svojo stran. To bo takole: Zvedil sem pred kratkim, da je Matevž nečemu dekletu v Ljubljani zakon obljubil, kedar mu le nekaj hiše prepustite. Pokličite k sebi te dni enega ali dva moža; izročite Matevžu v pričo teh mož kos svojega premoženja, toda s pogojem, da se ne sme ženiti, dokler bote živeli. Matevža poznam, da je nagle jeze, tudi termast je precej; in vem, da bo rajši vse vaše premoženje pustil, šel iz vaše hiše in soseske, kakor bi obljubil tako terdo reč ravno zdaj, ko ima serce tako navezano na tisto Ljubljančanko. To se bo hitro raztrosite med ljudi, ki bodo Matevža neumnega in nehvaležnega imenovali; vi se pa čez nekoliko časa, kakor iz jeze na Matevževo termo, z mano poročite in ljudje bodo djali: Prav je storila, prav.
27 —
"Vaš nasvet je zvijačen. Pa kaj, če Matevž obljubi, da se ne bo ženil, pri meni ostane in vzame polovico premoženja, ki mu ga vpričo mož ponudim, kaj nama bo potlej storiti?"
»Ljuba moja! svojo srečo zastavim, da tega ne stori, in rad se zavežem, da nikdar več ne pridem do vas, ako spodleti, kar sem svetoval".
tevžu nobene podpore •, pa Reza je ostala stanovitna. | AH danes je dacar izgovoril novo besedo: „Ako je med nama Matevž edini zad6ržek", je djal, „se lahko naredi, da vam bodo ljudje celo prav dajali, ako se zopet omožite, Le malo časa potrebujeva za to".
„Bojim se skušnje. Saj je Matevž vendar toliko pameten, da mu je bliže serca moje premoženje, kakor bodi si ktera nevesta".
„Ako morete to storiti po pošteni poti7', pravi Reza, „se zakona ne bom več; branila\
„0, Matevž ni tako pameten. Vse premoženje da za svojega dekleta. Le storite, kar vas prosim, saj bo le mene zadela vsa nesreča, ako spodleti moj nasvet".
„Iz serca bom vesel; to pa, kar sem izmislil, morete le vi storiti, da obernete občno zadovolj-nost na svojo stran. To ho takole: Zvedil sem pred kratkim, da je Matevž nečemu dekletu v Ljubljani zakon obljubil, kedar mu le nekaj hiše prepustite. Pokličite | k sebi te dni enega ali dva moža; izročite Matevžu v pričo teh mož kos svojega premoženja, toda s pogojem, da se ne sme ženiti, dokler hote živeli. Matevža poznam, da je nagle jeze, tudi termast je precej; in vem, da bo rajši vse vaše premoženje pustil, šel iz vaše hiše in soseske, kakor bi obljubil tako terdo reč ravno' zdaj, ko ima serce tako navezano na tisto Ljubljančanko. To se bo hitro raztrosite med ljudi, ki bodo Matevža neumnega in nehvaležnega imenovali; vi se pa čez nekoliko časa, kakor iz jeze na Matevževo termo, z mano poročite in ljudje bodo djali: Prav je storila, prav''.
„Poskusila bom tedaj. Vi se hote kesali, ako je Matevž drugačen, kakor mislite, in močno huda bom na vas".
wVaš nasvet je zvijačen. Pa kaj, če Matevž obljubi, da se ne bo ženil, pri meni ostane in vzame polovico premoženja, ki mu ga vpričo mož ponudim, kaj nama bo potlej storiti?''
"Nadjam se, da me bo le sreča zadela, ne pa
»Ljuba moja! svojo srečo zastavim, da tega ne stori, in rad se za vezem, da nikdar več ne prtdem do vas, ako spodleti, kar sem svetoval".
vaša jeza".
„Bojim se skušnje. Saj je Matevž vendar toliko pameten, da mu je bliže serca moje premoženje, kakor bodi si ktera nevesta0.
Pri teh besedah je dacar pritisnil za kljuko vesel in z Rezo zadovoljen, in šel je čez vert za hišami proti svojemu stanovanju,
„0, Matevž ni tako pameten. Vse premoženje da za svojega dekleta. Le storite, bar vas prosim, saj ho le mene zadela vsa nesreča, ako spodleti moj nasvet".
Reza je pa stopila na Krucmanov hlev, ko je Krucman ravno seno zložil in kola otresel. Prav prijazno je Krucmanico ogovorila, moža je pa povabila, naj drevi k nji pride, ako utegne, in naj pripelje tudi župana, da se bo nekaj važnega sklenilo.
„ Poskusila bom tedaj. Vi se hote Jiesali, ako je Matevž drugačen, kakor mislite, in močno huda bom na vas".
Mož je z veseljem obljubil, sedel na kola in odderdral v travnik nazaj. Reza in Krucmanica ste pa na hlevu obsedele in osnovale dolg ženski pogovor.
^Nadjam se, da me bo le sreča zadela, ne pa
 
vaša jezaw. , *•
Davno so že otemnele vse okna po vasi. Po hišah je umolknilo govorjenje in ropot; vsem ljudem je spanec zatisnil trudne oči. Le psi so zalajali na dvorih, in zapeli so živinski zvonci, ko je nekdo, s težko krošnjo opertan, odperl škripajočo leso, ki polje zapira pred vasjo in živino. Stopal je mož počasi in varno po produ, ki ga je nanesel hudournik v ravno prestani povodnji na pot, in šel je proti Rezini hiši v drugem
Pri teh besedah je dacar pritisnil za kljuko vesel in z Režo zadovoljen, in šel je čez vert za hišami proti svojemu stanovanju,
koncu vasi, kjer je edina luč svetila v tamno oblačno noč.
Reza je pa stopila na Kruemanov hlev, ko je Krucman ravno seno zložil in kola otresel. Prav prijazno je Krucmanieo ogovorila, moža je pa povabila, naj drevi k nji pride, ako utegne, in naj pripelje tudi Župana, da se bo nekaj važnega sklenilo.
Tam sedijo za mizo Reza, Krucman in župan v pogovoru, ki so ga že pozno v noč skoraj po sili vlekli naprej. Zaspala bi bila že moža, ako bi vina ne imela pred sebo; pa tudi vino ju ni ubranilo včasi vprašati, koliko je ura. Bilo je že čez deset, ko je dolgo pričakovani pohiševavec krošnjo v hišo prinesel. „Kaj se ti je pa primerilo, da te moramo tako dolgo čakati?" ga vpraša ženica, mu skoči nasproti, ter mu pomaga krošnjo sneti.
Mož je z veseljem obljubil, sedel na kola in od-derdral v travnik nazaj. Reza in Krucmanica ste pa na hlevu obsedele in osnovale dolg ženski pogovor.
Matevž odgovori precej veselega obraza: „Dobra kupčija in druge reči, ki jih bom razložil o svojem času, so me zaderževale. Zdaj pa veliko govoriti ne vtegnem, ker sem lačen, žejen in truden. Ali ste mi prihranili kaj večerje, ljuba teta?"
(Dalje prihodnjič.)
Komaj je izgovoril te besede, je stal pred njim na snažnem okrožku okusen kos telečje pečenke; in ko Matevž pervi grižljej v usta vtakne, z začudenjem teto upraša, čigav god da je danes, da mu tako nenavadno strežejo. Na mesto odgovora mu teta nalije kozarec vina, in pokaže pomenljivo na moža, ki sta mu zdaj: Bog žegnaj! djala.
Mjtliologi^rse drobtirae.
In ko je kozarec na dušek izpit, je izgovorila teta bolj slovesno: „Nocoj, Matevž, imamo važno opravilo. Jaz bom delala testament, in ta dva moža sta priče." Kaj pa vam pride na misel, ljuba teta? Ali mislite precej jutri umreti, da delate zadnje sporočilo? Saj ste še terdni in zdravi; in pred bi človek mislil, da se hočete možiti, kakor pa umirati."
(Po narodnih pripovedkah naznanja Dav. Terstenjak^ O kokoši.
„Taka pohvala se je teti pred malo časom zdela prav prijetna, ali danes jo je zbodla v serce, da ni kaj vedla odgovoriti. Dolgo je pogledovale Matevža, ki je tako zlastno pečenko obiral; nekako milo se ji stori pri sercu. Nasprotne ljubezni ste se bojevala v njenih persih; zdaj je hotla moževa prositi, naj se domu verneta, ker bo testament odložila; zdaj se je spomnila dacarjevih obljub in tistih besedi: da ona Matevžu ničesar ni dolžna. Pa premagovala je ljubezen tetina do Matevža, in že je Reza premišljevala, kaka bi se možema izgovorila, ko reče oče Krucman mala nejevoljen: "Če mislimo kaj skleniti, začnimo se koj pomenkovati. Kaj
Kokoš je podoba tihega, mirnega in zadovoljnega življenja < znamenje zveste materne IjiiheznL Zato jo že Arabljeni imenujejo mater zbirališča. Kakor
bi čakali Matevža, da se navečerja; posluša že zdaj lahko, mi pa ne smemo časa tratiti in spanja kratiti, če je ravno jutri nedelja".
Arabljani so nadeli tudi Slovenci zvezdam plejadanr ime kvoklja. Tudi taljant te^zvežde imenujejo galfi-nelle, Francoziv pa: !a pucheresse, Danci: Aftenhone — Abendhenne, Spanjoli pa: las siete cabrillas = sedeim kožic« Pri Indih se velijo plejade ribice.
Pri Stirskih Slovencih je navada, da spusti neve
stina mati, ko sta ženin in nevesta v cerkev odštel
ženinovo černo kokoš na dvorišče, kar pomenja: naj
bo prihodnja žena srečna in rodovitna in naj vsaka ne
sreča beži pred novima zakoncoma. Kedar mlada žena
pervokrat piske pita, skerbno gleda, ali hitro skotijo
iz hleva ali iz kobače, ker je to znamenje hišnega
blagoslova. Enako vero so tudi imeli stari Rimljani
(Hartung, Religion der Romer, I, 122.); z^t6 latinska
prislovica: „albae ' gallinae filius" pomenja srečnega
človeka* '
0 vratni, gmnim ali kavki*
Že učeni naš rojak g. dr. Murko .omenja v svojem Besedniku narodne povesti, da je nekdo kavko, imel,, ktera mu je, ko je domu priletela, vse povedala, kar se je kje zgodilo. Kavka je toraj v mythu starih Slovencev bila prerokovala ptica. O Verbovčanih pravijo sosedje, da so nad roteškimi vratmi imeli namaland kavko,, t. j. symbol previdnosti in svetovanja. Ko se* jih pa jeli sosedni ljudje dražiti, da so krivoverci, ker si sv. Duha v podobi kavkini predstavljajo, ne pa v go~ lobji, so kavko'-dali-zbrisati.- Tudi v nordiški mytho-l°ŠW Je kavka ptič prerokovaven. Nordiškega boga (Mina spremljata dva vrana Hugin in Munin (Denkkrafl in Erinnerung), da mu oznanjata vse zgodbe celega sveta (Ruhs, die Edda, Berlin 1812. stn 199). Kdor serce in čreva gavranove je, ta postane vidovina (prerok), pravijo ogerski Slovenci, kteri zlat, ki ga "je dal kovati kralj Matjaš s podobščino gavranovo, otroku na vrat obešajo, da mu lože zobje rastejo in ga mora ne sesa. Ali gavran je tudi smertni ptič, ki naznanja* da je kdo iz žlahle umeri. Serbske narodne pesme pogosto omenjajo wcernqg ga vrana'1 kot smertnega posten
O bedenici.
Bedenica (Narcisse) tergajo v mladoletji matom in jo devajo v zibeljke, da ne bodo otroci obrani. Ker obiranje copernicam pripisujejo, je bedenica symbol dajmonskega principa. Mislim, da'se za tega voljo veli bedenica, ker rada po bed n i h (Vertiefungen, Hohlun-gen) raste. Gerško poznamovanje je nastalo po narkotičnem duhu tega cveta.
»Narodna pesem.
(Zapisal na otoku Kerku J. Krasanm.)
Zorica mi pukne — i bili dan dojde, Tada Filomena ~ priko mora pojde, Pojdoh na tu goro — gdi shaja bili daa^ Gdi shaja bili dan — i žarko sunce van; Upazih divojku —- za kojum umiram: Turkinja da sužnju — kruha i vodice, A ti meni ne daš — neg gorke tužice. Tuga za tužicum — po srdcu jadnenom Suza za suzicum — po liscu rumenomp Tuga njemu pridi — ki ju meni daje, Ki ju meni daje — na srdašce moje*
— m -
na uno stran, že pozabil časih na kmeta, ki bi mogel I stati za vsako verstico in, kader bi bilo kaj tacega, ppiti: Ne, to ni nič, kmet drugači pove!
Zato tudi mislim, da ni tak konj, če se rabi ta ali una beseda x ki imate obe kolikor toliko enak pomen ; to da se pomen vzete besede mora vselej na drobno omejiti.
Pa obernimo se po tem skoku na stran spet k našemu paru, kterega imenovana lastnost, da se da s tiskom in mrazom spremeniti v prejšni stan, je velike koristi Ta lastnost velikokrat stori, da se zamoreta dva telesa izločiti, da se kaka tekočina očisti in koncentrira. Tako se napravi popolnoma čista voda, da se vodi vodni par v hladno posodo, v kteri se spet spremeni v vodo, in tako se loči od vode vinski cvet in | vsaktero žganje, ker spremeni se ložej v par, kakor voda, ki ostane v posodi. Na to vižo se napravlja mar-siktera kemijska snova, ki je zelo koristna.
Pri tem se pa mora razločiti sledeče:
Nektere reči se spremenijo V pare, če so tekoče, in narejeni pari se tudj potem, kedar se ohladijo,.spremene spet v tekoče telo; nektere ferdne telesa se pa kar spremene v pare, ne da bi poprej se bile spremenile v tekočine, in taki pari se tudi, kader se ohladijo, spremene spet kar v terdno telo, na priliko: jod, žveplo i. t. d.
Sploh imajo pari vse tiste lastnosti, kakor gazi, samo imenovana lastnost, da se pari spet dajo spre-meniti v tekoče ali terdno telo, se je vzela za razloček. Pa pozneje se je dobilo, da se tudi skorej vsi dajo spremeniti v kapljive tekočine in nekaj tudi v terdne telesa. Samo kisleca, vodenca in gnjilca ni bilo mogoče doslej tako ohladiti in tako stisniti, da bi bili odpovedali se Jij za en čas razpenljivemu stanu. Pa reči se vendar sme, da kakor so učeni že marsikteri gaz, od kterega se je poprpj mislilo, da se ne da nikakor v tekočino spremeniti, s tiščanjem in mrazom primorali, da je zapustil svoj navadni stan ,.da je ravno tako mogoče, da se bodo tudi ostali gazi dali tako zgostiti; samo da doslej ni bilo mogoče napraviti dovolj velicega mraza in tiska. Pripuščeno je tedaj, da se reče : Telesa, ki bi bil vedno le v razpenljivem stanu, ga ni. Tedaj se gazi in pari le v tem razločujejo, da je razpenljivi stan gazom bolj naraven, da niso le prisiljeni k razpenljivemu stanu, kar pri parih velja. Zato je tudi pri gazih vselej treba večega mraza in tiska, kakor pri parih, da se spremeni v tekočine, akoravno se nekteri precej radi dajejo spremeniti, V tein, kar smo povedali, je razloček med pari in gazi, ki pa ni prav na tanko vzeti, ker ne more se vselej gotovo reči: to je gaz in to je par. Saj v tem obziru jih je vsaktere verste gazo v, na priliko: ogeljne kisline, kise le težko dajo zgostiti v tekoče telesa, do parov železnih, ki se narejajo le pri prav veliki vročini in ki le pri prav veliki vročini obstati zamorejo. —
Ravno tako se sme reči, da se vse terdne in tekoče telesa dajo v pare spremeniti. Pari se. zgostujejo, če se dovolj ogrejejo. Veliko reči se spreminja vedno v pare.' Da se na priliko, ne le tekoča voda, ampak da se tudi led izparja -—suši, ve vsak iz tega, da se perilo, če je zmerznjeno, tudi počasi posuši. Živo srebro se pri navadni gorkoti tudi izparja, namreč, dokler je gorkeje kakor —* 6® R. Ylij kapljico vinskega
cveta na roko, koj občutiš, da hladi roko, ker se izparja in ji pri tem jemlje gorkote.
Take telesa, ki se izparjajo pri navadni gorkoti,
se imenujeje iz p arij i ve telesa; po s tem ni rečeno,
da bi se druge telesa tudi ne dale v pare spremeniti,
če se dovolj razbelijo. Cink, žveplo, vinski cvet,
voda i. t. d. se kaj lahko spremenijo v pare, če segre
jejo; nektere telesa pa kaj težko, pa na zadnje se
vendar nobeno ustaviti ne more. (Dalje prihodnjič.)
v
Človek toliko velja, kar plača.
(Spisal J. Mencinger.)
II.
| Davno so že otemnele vse okna po vasi. . Po hi-
j šah je umolknilo govorjenje in ropot; vsem ljudem je spanec zatisnil trudne oči. Le psi so zalajali na dvorih, in zapeli so živinski zvonci, ko je nekdo, s težko krošnjo opertan, odperl škripajočo leso, ki polje zapira pred vasjo in živino. Stopal je mož počasi in varno po produ, ki ga je nanese! hudournik v ravno prestani povodnji na pot, in šel je proti Rezini hiši v drugem
I koncu vasi, kjer je edina luč svetila v tamno oblačno noč*
Tam sedijo za mizo Reza, Krucman in župan v pogovoru, ki so ga že pozno v noč skoraj po sili vlekli naprej. Zaspala bi bila že moža, ako bi vina ne
i imela pred sebo; pa tudi vino ju ni ubranilo včasi vprašati, koliko je ura. Bilo je že čez deset, ko je dolgo pričakovani pohiševavec krošnjo v hišo prinesel. „Kaj se ti je pa primerilo, da te moramo tako dolgo čakati?" ga vpraša ženica, mu skoči nasproti, ter mu pomaga krošnjo snetL
Matevž odgovori precej veselega obraza: „Dobra kupčija in druge reči, ki jih bom razložil o svojem
i času, so me zaderževale. Zdaj pa veliko govoriti ne
j vtegnem, ker sem lačen, žejen in truden. Ali ste mi
! prihranili kaj večerje, ljuba teta?" .
j Komaj je izgovoril te besede, je stal pred njim
na snažnem okrožku okusen kos telečje pečenke; in ko Matevž pervi grižljej v usta vtakne, z začudenjem teto upraša, čigav god daje danes, da mu tako nenavadno strežejo. Na mesto odgovora mu teta nalije kozarec vina, in pokaže pomenljivo na'moža, ki sta mu zdaj: Bog žegnaj!. djala.
In ko je kozarec na dušek izpit, je izgovorila teta bolj slovesno: „Nocoj, Matevž, imamo važno opravilo. Jaz bom delala testament, in ta dva moža sta priče." ,,&aj pa vam pride na misel, ljuba teta? Ali mislite precej jutri umreti, da delate zadnje sporočilo?
[ Saj ste še terdni in zdravi; in pred bi človek mislil, da
j se hočete možiti, kakor pa umirati." ,
„Taka pohvala se je teti pred malo časom zdela prav prijetna, ali danes jo je zbodla v serce, da ni kaj vedla odgovoriti. Dolgo je pogledovale Matevža, ki je tako zlastno pečenko obiral; nekako milo se ji stori pri sercu. Nasprotne ljubezni ste se bojevala v njenih persih; zdaj je hotla moževa prositi,, naj se domu ver^ neta, ker bo testament odložila; zdaj se je spomnila da-earjevih obljub in tistih besedi: da ona Matevžu ničesar
[ni dolžna. Pa premagovala je Ijubezeii tetina do Mar
tevža, in že jeReza premišljevala, kaka fei se možema
izgovorila, ko reče oče Krucman mala nejevoljen: /če
mislimo kaj skleniti, začnimo se koj pomenkovati. Kaj
bi čakali Matevža, da se navečerja; posluša že zdaj
lahko, mi pa ne smemo časa tratiti in spanja kratiti,
če je ravno jutri nedelja/'. ^
„Pametna je ta, pristavi župan. Meni se tudi
toži/' ' v".
Reza hitro s stola vstane, ide po drugi bokal vina, in med potjo reče sama pri sebi: Naj bo tedaj; saj moža sama hočeta, da govorim; jaz ne bom kriva. Ko bokal postavi na mizo, mpžemamožema kozarce nalijevnalije, potolaži njuno nevoljo in zaspanost, in tako spregovori obernjena proti Matevžu: »Ker oče Krucman želijo, da bi precej v red spravili, kar smo namenili, bom razodela, kar mislim. Matevž, le dobro pazi na moje besede: Vedno si se skazal prav pametnega, zaslužil si vso mojo ljubezen, in vreden si tudi mojega premoženja. Tedaj ti hočem izročiti koj zdaj petnajststo goldinarjev; prepustila ti bom polovico hiše, da si s tem denarjem večo kupčijo osnuješ in odpreš štacuno v moji hiši, da ti ne bo treba hoditi v mrazu in hudem vremenu po daljnih vaseh po nevarnih potih. Ali si zadovoljen?"
„Res, teta, to je lep dar, in velika dobrota zame; ponudili ste mi, kar sem vas hotel ravno jutri prositi, Bog vas živi, ljuba teta! terčimoTerčimo na tetino zdravje."
TerčiiiTerčili so možje in kozarce izpraznili, Reza pa nadaljuje: To premoženje ti pa izročim le s pogodbo, ktera je lahko spolniti sprevidnemu človeku. Ti si' bil vedno tolikanj pameten, da smem upati, da boš spolnil pogodbo. Ako pa ne obljubiš po nji se ravnati, ne dobiš od mene nobenega pripomočka več/'".
^"Malokdaj ste me tako pohvalili", odgovori Matevž, „mislim pa, da ostanem tak, kakoršen sem bil dozdaj/v". —
f,"Že prav/;", nadaljuje teta: „ Obljubi„Obljubi tedaj, ako hočeš sprejeti obljubljeno premoženje, da se ne boš nikdar in nikjer ženil, dokler bom jaz živela/'".
„Ljuba teta! kaj pa ste izgovorihizgovorili?" Matevž počasi izgovori in teto pogleda, ves poparjen, „Tega ne morem obljubiti/'".
,,"Premisli in voli: petnajst sto in štacuno v moji hiši; ali pa beračija in terpljenje z ženo med ptujci. Volitev ni težka pametnemu človeku."
„Kaj bi premišljeval", Matevž naglo odgovori, „kar sem premišljeval že tolikokrat! na živih tergih, kakor na samotnih potih. S kakim veseljem sem stopal proti domu v poznih sabotnih nočeh, ko sem bil celi teden pri ptujih, p tujecptujec med njimi; nihče bi mi "ne bil iz serca postregel, nihče bratovsko pomagal, ako bi se mi kaj pripetilo, kar Bog obvaruj. V" nikogar nisem smel zaupati, ker nikomur nisem vidil v serce; šel sem pa proti domu, kjer me vi čakate; veselo sem žvižgal, in stopinje mi je pospeševala vesela misel: tukaj me čaka večerja, kakor sem jo sam izbral, tukaj mi je postlana lastna postelja, teta me preskerbivajo, varujejo mi stanovanje in blago. Vanje zaupam, kedar mi svetujejo in kedar me tolažijo, me tudi potolažijo, ker poznajo moje serce/. Samo pri njih sem doma, drugod sem ptujec po celem svetu. Pa polastilo se mejeme je tudi; žalostno premišljevanje. Kaj bom počel pa takrat, kedar bodo teta oslabeli in postarali se? in kdo bo za naju skerbetskerbel, ako bi se jim pripetila nanagloma nepričakovana nesreča! Ali bi ptuja dekla, ki služi edino za denar, bila dostojna pomočnica? Nikoli ne. Dobiti bom moral nevesto, ki mi bo vdana v serčni ljubezni, ki bo hotla z mano deliti skerbi in delo, veselje in terpljenje; ki bo iz ljubezni do- moža tudi vam vse dobro storiti želela, vam stregla in vas kakor mater spoštovala. Iskal sem dolgo in dobil sem dekleta, ktero spoštujem čez vse; ona in nobena druga mi more biti prava pomočnica. Razodel sem ji že svoje želje, obljubila mi je roko v zakon, da le vi dovolite. Ako bi jo vidili, kako je umna, kako je pametna, mlada in berhka je, in tudi revna ni; ako bi vidili, kako je nalašč zame ustvarjena, dovolili bi mi, da jo vzamem, in ne bili bi tako neusmiljeni. Zdaj mi pa hočete vse upanje in srečo celega življenja razdreti. Kaj čem samec početi? Čemu se bom trudil in delal, ker nihče ne bo vžival mojega truda; nihče se z, meno veselil, ker bom sam? Življenje mi bo na pol življenje, gnjusilo se mi bo nakopičenega premoženja, ker nikomur ne bo koristite. Bolj ko mislim, terša se mi zdi vaša pogodba. Ne morem se ji podvreči. 0djenjajte teta, ali pa popustim vašo hišo in premoženje* ki mi ga ponujate".
Teta ga pa zaverne: "Matevž ti si kratkih misel, kakor so sploh ljudje tvoje starosti. Oženili bi se radi, kakor hitro se morete; komaj ste pa nekoliko občutili jarem zakonski, se kesate noč in dan, tožite svoje žene, in druge svarite pred zakonom; sami sebi pa življenja več ne morete zboljšati. Jaz sem stareja od tebe, skusila sem zakona in nisem neusmiljena, ako te s to pogodbo obvarujem nesrečnega zakona. —
Dalj bi bila teta govorila in Matevža svarila, ker zdelo se ji je, da se ne bo dal pregovoriti; njeno svarjenje in prigovarjanje bi jo pa pri ljudeh veliko bolj očistilo: ko ji Matevž seže v besedo, rekoč: "Zakaj ste se pa vi omožili?"
stojna pomočnica? Nikoli ne. Dobiti bom moral nevesto* ki mi bo vdana v serčni ljubezni, ki bo hotla z mano deliti skerbi in delo, veselje in terpljenje; ki bo iz ljubezni do moža tudi vam vse dobro storiti želela, vam stregla in vas kakor mater spoštovala. Iskal sem dolge* in dobil sem dekleta, ktero spoštujem čez vse; ona in nobena druga mi more biti prava pomočnica. Razodel sem ji že svoje želje, obljubila mi je roko v zakon, da le vi dovolite. Ako bi jo vidili, kako je umna, kako je pametna, mlada in herhka je, in tudi revna ni; ako bi vidili, kako je nalašč zame ustvarjena, dovolili bi mi, da j| vzamem, in ne bili bi tako neusmiljeni. Zdaj mi pa hočete vse upanje in srečo celega življenja razdreti. Kaj čem samec početi? Cemii se bom trudil in delal, ker nihče ne bo vžival mojega truda; nihče se z, meno veselil, ker bom sam? Življenje mi bo ha pol življenje, gnjusilo se mi bo nakopičenega premoženja, ker nikomur ne bo koristite. Bolj ko mislim, terša se mi zdi vaša pogodba. Ne morem se ji podvreči. 0d~ jenjajte teta, ali pa popustim vašo hišo in premoženje* ki mi ga ponujate/'
Teta je bila kaj hitro pripravljena odgovoriti: "Omožila sem se bila, in dobro sem storila, akoravno sem celo starega moža vzela. Ako bi se ne bila omožila, bi ti še vedno derva sekal in žuljave roke nosil. In je toliko koristen je bil moj zakon, da imaš lahko štacuno in premoženja, da lahko in brez velicega truda živiš, ako se ne ženiš. Dokler si zdrav in terden, si iz štacune denar nabiraš, jaz ti bom pa stregla, kakor mati, in bolje kakor vsaka žena. Po moji smerti boš pa imel toliko premoženja, da bos mogel brez skerbi in terpljenja v nar boljši življavi starost prebiti do mirne smerti, in zakon ti še v mislih ne bo. Ako se pa oženiš, si naložiš tudi skerb za vse žive dni, in še mirno umirati te ne bodo pustile skerbi za prihodnjo srečo otrok."
Teta ga pa zaverne: ,/Matevž ti si kratkih misel, kakor so sploh ljudje tvoje starosti. Oženili bi se radi, kakor hitro se morete; komaj ste pa nekoliko občutili jarem zakonski, se kesate noč in dan, tožite svoje žene, in druge svarite pred zakonom; sami sebi pa življenja več ne morete žboljšati. Jaz sem stareja od tebe, skusila sem zakona in nisem neusmiljena, ako te s to pogodbo obvarujem nesrečnega zakona« —
Oče župan se na to oglasi: „Res je presneto neumno, če se človek oženi. Pet otrok imam, vsi se trudijo in potijo od zore do mraka, vendar se mi zdi, da gre kmetija rakovo pot. Kaj imam pa tudi skerbi in težav! Pervega sina so mi v vojake vzeli, in zdaj je drugi na versti, in noč in dan , premišljujem, kako bi ga rešil. Svetujem ti, Matevž, iz lastne skušnje: Stori, kakor teta želijo, in dobro se ti bo godilo."
Dalj bi bila teta govorila in Matevža svarila, ker
Krucman ni mogel dalj molčati: „Ne morem poterditi, je djal županu, skozi in skozi vaših besedi. Nekterim se ve da ne kaže, da bi se ženili; sploh je pa zakonski stan vsaj po mojih mislih boljši od samskega. Pri meni lahko vidite, koliko sem zboljšal svojo hišo, kar sem oženjen. Kako ženo imam pa tudi, kako zna vse v prid obračati: take ne dobite v celi soseski; in
zdelo se ji je, da se ne bo dal pregovoriti; njeno s var
otroci — pozna se jim, da so moji. Kar jih doma ne dela, si drugod zlahkoma služijo dober kruh. Kar me je pred koštalo, da sem jih dal nekoliko v šolo, mi je že vse povernjeno. Saj ste morebiti brali, oče župan, pismo, ki mi ga je Juri poslal iz Hrovaškega, in s pismom je poslal tudi vederček lastnega vina. Juri — ta je prav po meni. In Lenka, kako berhka in pametna dekle je bila; že tri leta se ni nobena tako dobro omožila kakor ona, kako dobrega moža ima pa tudi! Jaz sem v zakonu prav srečen, in srečni so tudi mnogi drugi. Veste se pa spomniti, oče župan, kako nejevoljni so bili moji ranjki, da sem si izbral to ženo, s ktero sem zdaj tako srečen. Ne bili bi je pustili v hišo, in tudi kmetije bi mi ne bili izročili, ako bi ne bila ravno sila zavoljo vojaščine. Ako je človek pameten, kakor sva jaz in Matevž, in tudi vi, oče župan, nikoli ne dobi nerodne žene; saj ve, ktero si izbira, ker izbira si jo po pameti. Naj ti tedaj kaj svetovam, Reza, po svoji pameti; mojega svetu še nihče ni zavergel: Nar bolje storiš, ako daš Matevžu, kakor si obljubila, petnajst sto in štacuno; v njegdvo ženitev se pa kar ne mešaj ne. Naj Matevž nevesto pripelje, kedar hoče, jaz sem porok, da si bo dobro izbral; ti boš ž njo veselje imela, in kedar boš stara, boš imela vsaj kaj pestovati."
jenje in prigovarjanje bi jo pa pri ljudeh veliko bolj
Reza pa soseda takole zaverne: „Ne vem, zakaj še stari mladini potuho dajete. Kar je zate prav, ni za Matevža. Nikar me tudi ti ne draži. Matevžu pa povem, da ne dobi krajcarja več, če se oženi."
j očistilo: ko ji Matevž seže v besedo, reko^ wZakaj ste
Sosed Krucman je imel nekaj na jeziku, pa prehiti ga Matevž rekoč: »Ljuba teta, ako se ne daste
! se pa vi omožili?" 9
omečiti, naj bo; ako vi nočete jenjati, jaz ne morem. Lahko bi Vam obljubil, kar bi spolniti ne mislil, pa tega me niso učili rajnki oče. Zahvalim vam za pervo in zadnjo dobroto, ki sem jo vžival iz vaših rok. Če me pa od zdaj več nočete podpirati, pojdem iz hiše, ki mi je bila drugi dom. Kar imam denarja pri vas ohranjenega, mi bote izročili, potem pa vzamem slovo od vas.
i Teta je bila kaj hitro pripravljena odgovoriti: f,Omo-
Dobro ime in pridne roke mi bodo skusile drugod najti dom, ki morebiti ne bo toliko prijeten, kakor ta; pa gospodar bom ondi, in mogel se bom vsaj ženiti, kedar mi bo prav."
žila sem se bila, in dobro sem storila, akoravno sem celo starega moža vzela. Ako bi se ne bila omožila, | bi ti še vedno derva sekal in žuljave roke nosil. In j toliko koristen je bil moj zakon, da imaš lahko štacu-I no in premoženja, da lahko in brez velicega truda ži-[ viš, ako se ne ženiš. Dokler si zdrav in terden, si iz štacune denar nabiraš., jaz ti bom pa stregla, kakor I mati, in bolje kakor vsaka ž.ena. Po moji smerti boš pa imel toliko premoženja, da bos mogel brez skerbi in terpljenja v nar boljši življavi starost prebiti do mirne smerti, iu zakon ti še v mislih ne bo. Ako se pa oženiš, si naložiš tudi skerb za vse žive dni, in še mirno umirati te ne bodo pustile skerbi za prihodnjo srečo otrok."
„Le termast in svojeglaven bodi, moj ljubi striček! Bova vidila, kdo pred odjenja in spozna svojo slepoto. Pojdi pa, kamor hočeš; pa le pazi, da pota nazaj ne zgrešiš, kedar se ti bo jela vtepati tvoja prevzetnost."
Oče župan se na to oglasi: „Res je presneto neumno, če se človek oženi. Pet otrok imam, vsi se trudijo in potijo od zore do mraka, vendar se mi zdi\ da gre kmetija rakovo pot. Kaj imam pa tudr skerbi in težav! Pervega sina so mi v vojake vzeli, in zdaj je drugi na versti, in noč in dan -, premišljujem, kako bi ga rešil. Svetujem ti, Matevž, iz lastne skušnje: Stori, kakor teta želijo, in dobro se ti bo godilo."
Krucman ni mogel dalj molčati: „Ne morem poter-diti, je djal županu, skozi in skozi vaših besedi. Ne-* kterim se ve da ne kaže, da bi se ženili; sploh je pa zakonski stan vsaj po mojih mislih\ boljši od samskega. Pri meni lahko vidite, koliko sem zboljšal svojo hišo, kar sem oženjen. Kako ženo imam pa tudi, kako zna vse v prid obračati: take ne dobite v celi soseski; ia
— 34 —
otroci — pozna se jim, da so moji. Kar jih doma ne dela, si drugod zlahkoma služijo dober kruh. Kar me je pred koštalo, da sem jih dal nekoliko v šolo, mi je že vse povernjeno. Saj ste morebiti brali, oče župan, pismo, ki mi ga je Juri poslal iz Hrovaškega, in s pismom je poslal tudi vedereek lastnega vina. Juri —-ta je prav po meni. In Lenka, kako berhka in pametna j dekle je bila; že tri leta se ni nobena tako dobro omo-žila kakor ona, kako dobrega moža ima pa tudi! Jaz sem v zakonu prav srečen, in srečni so tudi mnogi drugi. Veste se pa. spomniti, "oče župan, kako nejevoljni so bili moji ranjki, da sem si izfiral togženo, s ktero sem zdaj tako srečen. Ne bili bi je pustili v hišo, in tudi kmetije bi mi ne bili izročili, ako bi ne bila ravno sila zavoljo vojaščine. Ako je človek pameten, kakor sva jaz in Matevž, in tudi vi, oče župan, nikoli ne dobi nerodne žene; saj ve, ktero si izbira, ker izbira si jo po pameti. Naj ti tedaj kaj svetovam, Beza, po svoji pameti; mojega svetu še nihče ni za-vergel: Nar bolje storiš, ako daš Matevžu, kakor ši obljubila, petnajst sto in štacuno; v njegdvo ženitev se pa kar ne mešaj ne. Naj Matevž nevesto pripelje, kedar hoče, jaz sem porok,, da si bo dobro izbral; ti boš ž njo veselje imela, in kedar boš stara, boš imela vsaj kaj pestovati."
Reza pa soseda takole zaverne: „Ne vem, zakaj še stari mladini pofuho dajete. Kar je zate prav, ni za Matevža* Nikar me tudi ti ne draži. Matevžu pa povem, da ne dobi krajcarja več, če se oženi."
Sosed Krucman je imel nekaj na jeziku, pa pre
hiti ga Matevž rekoč: »Ljuba teta, ako se ne daste
omečiti, naj bo; ako vi nočete jenjati, jaz ne morem.
Lahko bi Vam obljubil, kar bi spolniti ne mislil, pa tega
me niso uči! rajnki oče. Zahvalim vam za pervo i#
zadnjo dobroto, ki sem jo vžival iz vaših rok. Če me
pa od zdaj več nočete podpirati, pojdem iz hiše, ki mi
je bila drugi dom. Kar imam denarja pri vas ohranje
nega, mi bote izročili, potem pa vzamem slovo od vas.
Dobro ime in pridne roke mi bodo skusile drugod najti
dom, ki morebiti ne bo toliko prijeten, kakor ta; pa
gospodar bom ondi, in mogel se bom vsaj ženiti, ke
dar mi bo prav." ,
„Le termast. in svojeglaven bodi, moj ljubi striček! Bova vidila, kdo pred odjenja in spozna svojo slepoto. Pojdi pa, kamor hočeš; pa lepazi, da pota nazaj ne zgrešiš, kedar se ti bo jela vtepati tvoja prevzetnost."
„Teta, jaz nisem ne termast ne prevzeten; mislim in govorim, kakor mi je Bog pamet ustvaril. Rad bi govoril drugaci in vam ustregel, pa ne morem."
Na to pravi sosed Krucman: „Tudi jaz vam pravim, da Matevž ni termast, on je pameten, inpoterdimin poterdim njegove besede. Ako te huda teta več noče pri sebi imeti, pa k nam pridi, raji nocoj kakor jutri. Ravno zate bo soba in postelj, ktero je Juri imel, preden je šel na Hrovaško. Teta bo pa že enkrat spoznala svojo krivico".
Teta je jezna šla v drugo izbo, župan nezadovoljen s Krucmanovimi besedami rjeje, hotel nekaj govoriti, pa Krucman ga je pomiril s kozarcom vina. Matevž je bil pa rudeč .po vsem obrazu. Molče je zerl pred sebe, le od časa do časa je Krucmana pogledal hvaležnih oči. Teta je prinesla v tem tri sto goldinarjev iz izbe, malo krotko jih je položila pred Matevža, rekoč: Na denarje, kakor si mi jih bil izročil; varuj jih
od zdaj sam, kakor veš in znaš. Do zdaj sem ti bila mati, od zdaj naj te pa prevzetnost in terma vodi, koder hoče; jaz te bom pa pozabila."
Matevž spravi denar, zadene krošnjo s pomočjo
Krucmanovo, in možje so, stopili čez prag. Reza jim je svetila. Serče ji je močno bilo; pa ni vedla, ali od veselja, da je zmagala dacarjeva zvijača, ali od žalosti, da je odgnala svojega strička o polnoči iz hiše, ktera se mu je toliko priljubila. Na pragu ji je Matevž roko podal in rekel k slovesu: „Ako me tudi vi pozabite,
Krucmanovo, in možje so, stopili čez prag. Reza jim
jaz vas ne morem. Spominjal se bom vaših dobrot. Pa tudi vi se bote mene spominjali. Spoznali bote, da nisem jaz delal krivice in zdražbe med nama... »Več še je hotel govoriti, in solze so mii stopile v oči, pa Krucman ga prime pod pazho in odtegne od tete.. „Kaj se boš prepirals termasto teto, je djal; preden teden mine, te bo prosila, da prideš nazaj; saj dobro poznam svojo
je svetila. Serče ji je močno bilo; pa ni vedla, ali
sosedo. Matevž vesel bodi! Pamet in pogum velja. Človek mora prestati tudi nadloge, da se mu moštvo okrepča. Povsod nimamo bogatih tet in tolstih pečenk, pa povsod so pošteni ljudje, ki čislajo umnega čverstega moža."
od veselja, da je zmagala dacarjeva zvijača, ali od
žalosti, da je odgnala svojega strička o polnoči iz hiše,
ktera se mu je toliko priljubila. Na pragu ji je Matevž
roko podal in rekel k slovesu: „Ako me tudi vi pozabite,
jaz vas ne morem. Spominjal se bom vaših dobrot. Pa
tudi vi se bote mene spominjali. Spoznali bote, da nisem
jaz delal krivice in zdražbe med -nama...♦ »Več še je
hotel govoriti, in solze so mii stopile v oči, pa Kruc
man ga prime pod pazho in odtegne od tete.. „Kaj se
boš prepirals termasto teto, jedjal; preden teden mine,
te bo prosila, da prideš nazaj; saj dobro poznam svojo
sosedo. Matevž vesel bodi! Pamet in pogum velja. Člo
vek mora prestati tudi nadloge, da se mu 'moštvo
okrepča. Povsod nimamo bogatih tet in tolstih pečenk,
pa povsod so pošteni ljudje, ki čislajo umnega čver-
stega moža." (Dalje prihodnjič.)
Večerne misli.
(Spisal A. K. Cestnikov.)
Rojijo mi misli po glavi; ena preganja drugo, dokler se ne ustavijo ter mirno premišljujejo stvar, ktera se tiče dotične stvari. Slovenski domorodec obrača svojo pozornost najraji na blagor svojega naroda, na slavo,domovine in povzdigo narodnega zavestja. Večkrat gq serce zaboli, kedar pregleda mirnim očesom tužne pretekle čase; veseleje mu tolče, kedar se ozrk na sedajno živahno gibanje, kedar vidi, da raste število tistih od dne do dne, kterim je mar za napredek domačega slovstva in za narodno omiko; še bolj se mu širi, kedar pogleda v prihodnost, nad ktero se sicer še vlačijo temni oblaki, ktere pa žuga vsak čas razperšiti južna sapa, da bo moglo jasno solnce dobrotljive svoje žarke sipati tudi po našem pustem polju.
Posijalo nam }e solnce že tedaj pa tedaj, nadali smo se že večkrat obilne žetve, pa so prišli viharji, ter vničili sladke nade domoljubnega serca. Storilo se je mnogo, kar nam je pervikrat zasvetila luč po očetu Vodniku do današnjega, dne. Rodil se je Preš^rn, Ver-tovec, Koseški, oživile so se „Novice" in ž njimi je napočila nova doba našega slovstva. Leto 1848 nam je darovalo dosti pisateljev, kterih je pa le majhna peščica verna ostala domovini in se hrabro potegovala za omiko svojega naroda. Bog jih poživi, ki so izvoljeni med poklicanimi! Jan Kollar peva:
U vseh nov^ch narodi i davn^ch
Chvalu meli važni predkove,
I my vlastenci a bratove
Slavme slavnš slavu Slavov slavn^ch.
In tako mi vere, bodo jih slavili naši potomci, kakor smo slavili in še slavimo našega Vodnika.
Ne da se tajiti, da nam Slovencom huda poje že od nekdaj. Prikovani smo, rekel bi, kakor jetnik na galeji. Naši sovražniki so nas preganjali od nemila dO
— m -
 
Prihodnji dan je bila nedelja. Pred deseto mašo in tudi po maši se nič druzega ni pripovedovalo in presojevalo, kakor sinočna dogodba v Rezini hiši. Starejim možem se je Matevževo ravnanje zdelo nespodobno; nekterim mlajšim se je Matevž zdel neumen, ker dekle bolj ljubi kot denar; dekleta so ga pa večidel hvalile."
Sonet.
Reze ni bilo pri deseti maši. Matevž je pa stal med tovarši enačih let, kakor njih pervec in poglavar, na videz veselega obraza. Tovarši, ki so ga poprej toliko v časti imeli, so ga malo ogovarjali; nekako milo vaje so ga gledali; in tudi med njimi ni tekla govorica, ker vsacemu je v mislih bilo le to, kar se je z Matevžem godilo; vpričo njega si pa upali niso o tej reči govoriti. Bilo je vsem tesno pri sercu, nar bolj pa Matevžu, ki ni govoril in tudi ni pazil na njih govorjenje, kakor se tudi ni oziral na dekleta memogredoče, ki so ga radovedno pogledovale, ali se je kaj spremenil od sinoči. Obernjene je pa imel Matevž oči na očeta Krucmana, ki je pod lipo pred pokopališčnimi vratmi imel okoli sebe zbrano kerdelo mož, ki so poslušali njegove nasvete in sodbe. Vsako nedeljo je mož imel pod lipo posvetno pridigo za sosesko, in prav radi so ga poslušali, ker imel je Krucman pervo besedo v vseh rečeh. Ni bil sicer župan, pa župan ni mogel nič skleniti, dokler ni Krucman pristopil na njegovo stran. Tudi v premoženji so ga prekosili nekteri kmetje; vendar niso imeli veče veljave, kakor stari skušeni mož. Da je Krucman zadolženo hišo, ki jo je prejel od očeta v hudih letih, spravil na dober stan, da je imel terdno, delavno družino in vedno srečo pri opravilih, ker je vse storil o pravem času, in da so se besede, ki jih je izustil v bolj važnih zadevah, večidel vselej poterdile: to vse je pripomoglo možu k veliki časti in dobremu imenu v soseski; njegovega sveta so vsi iskali, in nič ni bilo v soseski narejenega in sklenjenega, kar bi ne bil poprej Krucman poterdil; in čeravno mož ni bil prost nekakega napuha, ki se je razodeval v noši in govorjenji, je bil vendar obče čislan in dopadlo je ljudem, da se možki Krucman tudi možko vede.
(Zložil Gr. Krek.)
Ko se je družba okoli Krucmana nekoliko razkropila, pristopi Matevž v krog poslušavcov. Ko ga Krucman ugleda, reče se nekaj besedi možem za slovo, zapusti jih z Matevžem, in preden je Matevž usta odperl, spregovori Krucman: „Kakor ti berem na obrazu, bi me rad za svet prašal. Ako je beseda važna, pa stopiva h kerčrnarju na kak bokal. Vino da človeku dobre pametne misli, če ga zmerno piješ; pri vinu se vse bolj vjemajo misli in besede, in hitreje človek prevdari, kaj bi bilo dobro in prav. Vso pamet nam pa zmeša, če ga preveč pijemo. Tebe že poznam in hvalim te, ker se ogiblješ pijancov in tovaršem daješ dober izgled".
Minuli so prezgodaj dnevi sreče, Ko me roke so materne gladile, Veselja dosti v persih obrodile, Ki ga kalile niso rane žgeče.
Občudoval livade sem cveteče, Po nebu sem prešteval zvezde mile; Le one so takrat me veselile, Po njih oziral sem se hrepeneče.
so šterki mimo moje doMsči|^ fefeH na Ogersko in I Polsko, cepetali in fcneaft
Rada, rada, rada!
Šterk, šterk, šlerk!
Zlati stric brez berk
Daj nam zlata, zlata!
Kot snečodelivca in zakladonoša ga tudi poslujejo nemške povesti, in ga imenujejo Adeboar**), srečo-noša. Beseda ad, od, ead pomenja po Grimmu (Geschiebte der deutschen Sprache I. Aufl. 468) zaklad, zato ime znanega nemškega vojvoda Odoacer (Qdoa-ker, pozneje zbrušeno v O to k ar) se je po ravno tistem slavnem jezikoslovcu izvirno velelo: Odovacar, Ead-vacar in pomenja: Schatzehulher**). K nemški a d, od, ead — thesaurus, primeri serbsk. adija, po Vukii Gojdschmuck.. Jeii sem tudi spada nemško odegun, dives? (Glossar Gassar).
0 kraljica ali steržkn. . I
Pri štirskih in koroških Slovencih se, steržek tudi kraljic veli. O njem sem čul sledečo povest.
Ptiči so sklenilf, da tistega za kralja izvolijo, kteri | bo nar više zletel. Vsi ptiči se vzdignejo; tudi nar | manjši, steržek, kteri svoje gnjezdice*v zemeljskih luknjicah ima, ne zaostane. Ker je le majhen, se med letenjem šterku pod perje skrije, česar vendar šterk ne zapazL Vsi ptiči so že opešali, samo orel in šterk sta še krožila v neskončnem "zračnem morju. Ali tudi šterk opeša, in orel sam še leta v nebotični višini. Ko se šterk na zemljo spušča, mu steržek )'zpod perja zleti in se derzne z orlom meriti. Ko tudi orel opeša, ostane steržek zmagavec in hoče kralj biti, ali drugi ptiči so zvedeli za njegovo goljfijo, in so ga hteli ubiti* Steržek pa se skrije v gosto grmovje, da maščevanju uide. Zato je tudi dobil psovavno ime kraljic, ker kralj je ostal orel. Pri Nemcih se \e\i Zaunkonig, in enaka povest je tudi v onih krajih Nemčije znana, kjer so svoje dni Slovani stanovali (glejKuhn, markische Sagen str. 293). Kakor mi je g. prof. Majčiger povedal, je ta povest tudi v Kranjski gori znana.
i Pa čase zlate večnost je zakrila,
Spomin sam6 za sabo je pustila, Ki ranjeno serce še oživljuje.
[ Za m6 zdaj ah! Erot verige kuje,
I /v Strasti odpira žrelo se grozeče,
I Iz serca upanje je šlo cveteče.
1 v
Človek toliko velja, kar plača.
(Spisal J. Mencinger.)
III.
Prihodnji dan je bila nedelja Pred deseto mašo in tudi po maši se nič druzega ni pripovedovalo in presojevalo, kakor sinočna dogodba v Rezini hiši. Sta-rejim možem se je Matevževo ravnanje zdelo nespo-
I dobno; nekterim mlajšim se je Matevž zdel neumen,
I ker dekle bolj ljubi kot denar; dekleta so ga pa večidel hvalile."
Reze, ni bilo pri deseti maši. Matevž je pa stal med tovarši enačih let, kakor njih pervec in poglavar, na videz veselega obraza. Tovarši, ki so ga poprej toliko v časti imeli, so ga malo ogovarjali; nekako milo vaje so ga gledali; in tudi med njimi ni tekla govorica, ker vsacemu je v mislih bilo le to, kar se je
Iz Matevžem godilo; vpričo jijega si pa upali niso o tej reči govoriti. * Bilo je vsem tesno pri sercu, nar bolj pa Matevžu, ki ni govoril in tudi ni pazil na njih govorjenje, kakor se tudi ni oziral na dekleta memo-
I gredoče, ki so ga radovedno pogledovale, ali se je
i kaj spremenil od sinoči. Obernjene je pa imel Matevž oči na očeta Krucmana, ki je pod lipo pred pokopa-liščnimi vratmi imel okoli sebe zbrano kerdelo mož, ki so poslušali njegove nasvete in sodbe. Vsako nedeljo je mož imel pod lipo posvetno pridigo za sosesko , in prav radi so ga poslušali, ker imel je Krucman pervo besedo v vseh rečeh. Ni bil sicer župan, pa župan ni mogel nič skloniti, dokler iti Krucman pristopil na njegovo stran. Tudi v premoženji so ga prekosili ne-kteri kmetje; vendar niso imeli veče veljave, kakor stari skušeni mož. Da je Krucman zadolženo hišo, ki jo je prejel od očeta v hudih Jetih, spravil na dober
I stan, da je imel terdno, delavno družino in vedno srečo pri opravilih, ker je vse storil o pravem času, in da so se besede, ki jih je izustil v bolj važnih zadevah , večidel vselej poterdiie: to vse je pripomoglo možu k veliki časti in dobremu imenu v soseski; njegovega sveta so vsi iskali, in nič ni bilo v soseski narejenega in sklenjenega, kar bi ne bil poprej Krucman poterdil; in čeravno mož ni bil prost nekakega napuha, ki se je razodeval v noši in govorjenji, je bil
i vendar obče čislan in dopadlo je ljudem, da se možki Krucman tudi možko vede.
*) b o a r = nošec, goth. b a i r a n, nositi, gr4 tfspsiV, slov. berem,
zato: Branibor, Waffentrager, D a 1 i b o r, der weithin
tragende, Ratibor; iz berem je bremen, das Gesam-
melte, rusk: b e r e m n a j a, mulier gravida , itd. Grimm I
ima a d eb ar, ciconia (Deutsch. vforterb. s. v.) Veli se še ]
tudi heilbot, nuntius salutis.
.**) Kakor Arabljani mislijo, da je šterk bil pervlje človek, tako
tudi Litvini pravijo, da se šterku ne sme nič zalega sto- j
riti, ker je v drugih krajih človek, (glej Schwenck, Myth. |
der Slaw. str. 129.) , I
Ko seje družba okoli Krucmana nekoliko razkropila , pristopi Matevž v krog poslušavcov. Ko ga Krucman ugleda, reče se i»ekaj besedi možem za slovo,
I zapusti jih z Matevžem, in preden je Matevž usta
I odperl, spregovori Krucman: „Kakor tj berem na obrazu/ bi me rad za svet prašal Ako je beseda važna, pa stopiva h kerčrnarju na kak bokal. Vino da človeku dobre pametne misli, če ga zmerno piješ; pri vinu se
I vse bolj vjemajo misli in besede, in hitreje človek pre-
— 40: —
vdari, kaj bi bilo dobro in prav. Vso pamet nam pa zmeša, če ga preveč pijemo. Tebe že poznam in hvalim te, ker se ogiblješ pijancov in tovaršem daješ dober izgled7'.
Pri teh besedah stopila čez prag vaške kerčme,
in jo zavijeta berž po stopnjicah v zgornjico. Ko sedeta za mizo, reče Matevž: „Nar prej vas zahvalim, da ste me sinoči tako ljubeznjivo zagovarjali; prosim vas, da bi še enkrat s teto govorili in jej omečili serce, če je mogoče, potem bi vas pa prašal, kaj mislite, zakaj so teta sinoči delati hotli zadnje sporočilo?
in jo zavijeta berž po stdpnjicah v zgornjico. Ko se--j
Krucman je skozi okno gledal, kot bi Matevža ne poslušal. Ko je pe izgovoril, pravi Krucman! „Ako hočeš zvediti uzrok sporočila, poglej skozi okno". Matevž je moža kaj čudno pogledal; vender ozre se skozi okno. Pogled je bil nagel, pa tako je Matevža omamil , da ves zmeden in bled čične nazaj na stal. Kerčmi nasproti je stala hiša njegove tete, in vidil je Matevž skozi odperto okno, kako je dacar zraven tete sedel za pogernjeno mizo in razrezoval pečeno plško.
deta za mizo, reče Matevž: „Nar prej vas zahvalim,
„Zdaj pa vse vem", je djal Matevž, „teta se može
da ste me sinoči tako ljubeznjivo zagovarjali; prosim
in zvijačo so si izmislili, da so me tako gerdo iz hiše spodili. Vse je zgubljeno!" Prime se za čelo in jeza mu stopi v obraz.
vas, da bi še enkrat s teto govorili in jej omečili seree,
"Kaj se boš jezil, čemu žaloval", pristavi Krucman kozarec nalivaje, teti možitva ni ubraniti, in tebi ni pomagati. Danes pij, zanaprej se pa trudi in trudi, kakor si se do zdaj; voljno prenašaj terpljenje, nabiraj denar, potem si hišo kupi in nekaj zemlje, pa dobodi pametno gospodinjo. Varuj se nepoštenih potov in neumnosti. Nar bolj nespametno bi pa bilo, ako v tacih revnih okoljščinah, v kakoršnih si zdaj, na ženitev misliš, in kteremu koli dekletu bele gradove obetaš, ko še stergane bajte nimaš".
če je mogoče, potem bi vas pa prašal^ kaj mislite,
zakaj so teta sinoči delati hotli zadnje sporočilo? j
Krucman je skozi okno gledal, kot bi Matevža ne poslušal. Ko je pe izgovoril, nravi Krucman! „Ako hočeš zvediti uzrok sporočila, poglej skozi okno". Matevž je moža kaj čudno pogledal; vender ozre se skozi okno. Pogled je bil nagel, pa tako je Matevža omamil , da ves zmeden in bled čične nazaj na stal. Kerčmi nasproti je stala hiša njegove tete, in vidil je Matevž skozi odperto okno, kako je dacar zraven tete sedel j za pogernjeno mizo in razrezoval pečeno plško.
„Zdaj pa vse vem", je djal Matevž, „ teta se može
in zvijačo so si izmislili, da so .me tako gerdo iz hiše
spodili. Vse je zgubljeno!" Prime se za čelo in jeza
mu stopi v obraz: ?
,,Kaj se boš jezil, čemu žaloval", pristavi Krucman kozarec nalivaje, teti možitva ni ubraniti, in tebi ni pomagati. Danes pij, zanaprej se pa trudi in trudi, kakor si se do zdaj; voljno prenašaj terpljenje, nabiraj denar, potem si hišo kupi in nekaj zemlje, pa dobodi pametno gospodinjo. Varuj se nepoštenih potov in neumnosti. Nar bolj nespametno bi pa bilo, ako v tacih revnih okoljščinah, v kakoršnih si zdaj, na ženitev misliš, in kteremu koli dekletu bele gradove obetaš, ko še stergane bajte nimaš".
„To vem tudi sam", pravi Matevž malo razdražen
po terdih Krucmanovih besedah. „Bi pa li mogli teto kaj pregovoriti? Včeraj sem bil nagel; ako pa vi kaj pripomorete, bodo teta nekaj odjenjali, nekaj pa jaz; in teta se omožijo, jaz pa ostanem pri hiši. Pa kdo bi bil mislil, da se hočejo teta zopet možiti, in ravno dacarja jemati. Ta dacar ni kaj pošten človek, kakor
po terdih Krucmanovih besedah. „Ri pa li mogli teto
sem slišal na Dolenskem".
kaj pregovoriti? Včeraj sem bil nagel« ako pa vi kaj
„Vendar teti dopade", Krucman odgovori.* ^Ženske imajo svojo vero o možeh. Skusim pa zavoljo tebe, ker te čislam, teto pripeljati nazaj na pravo pot. Skusil bom, pa opravil nič ne bom. Teti ni bilo nič bolj po godil, kakor tvoj nagli terdni sklep." Sinoči si se ti jezno deržal, in teta je bila prijazna. Ko v drugo prideš do tete, se bo pa ona delala tako jezna, da te še izgovoriti ne bo pustila. Povej mi pa po pravici ime svoje neveste, ki si jo sinoči tako hvalil?"
pripomorete, bodo teta nekaj odjenjali, nekaj pa jaz;
Matevž zarudi in nekako boječe izgovori: "Kaj bi tajil! Vaša Mica je".
in teta se omožijo, jaz pa ostanem pri hiši. Pa kdo.
"Prehitel si se bil. Zdaj previdiš, kako nespametno si ravnal, da si hodil za dekletom, preden si bil gotov tetinega premoženja. Saj previdiš, da ti je ne morem dati v kakor zdaj stoji tvoje premoženje. Ako si pa dekletu s priliznjenim govorjenjem glavo zmešal, da bo zaničevala druzega ženina, da bo v vednem spominu nate z zakonom nezadovoljna, v kterega bo morebiti kmalu stopila, da bo tožila in žalovala: si ti kriv in naredii si jo močno nesrečno, in ta nesreča se ne da kmalu popraviti".
bi bil mislil, da se hočejo teta zopet rnožiti, in ravno
"Preveč me grajate", odgovori Matevž. "Z Mico sem govoril po pameti, nisem se ji prilizoval. Pa sam
dacarja jemati. Ta dacar ni-kaj pošten človek, kakor
ne vem, kako je prišlo, da se ljubiva. Ako je to nesreča, kaj ne morem; sama je prišla in zadela je mene bolj kakor njo. Morebiti je pa, sreča, saj ne vemo, kaj nas čaka".
sem slišal na Bolenskem". ..■■'•'- V
«Kakor svet stoji", odgovori Krucman, „se lahko previdi, da ti in Mica ne bota mogla delati zakona. Tedaj če se hočeš spametovati, pusti mi hčer na miru. Jaz jo bom domu vzel, ako količkaj iz mesta izvem, da si ž njo govoril. Toliko si pameten, da te ni treba dvakrat svariti. Ako pa prideš do dostojnega premoženja, ako mi pokažeš le dvanajst sto svojega denarja, dal ti jo bom z velikim veseljem".
„ Vendar teti dopade", Krucman odgovori.* ^Ženske imajo svojo vero o možeh. Skusim pa zavoljo tebe, ker te čislam, teto pripeljati nazaj na pravo pot. Skusil bom, pa opravil nič ne bomv Teti ni bilo nič bolj po godil, kakor tvoj nagli terdni sklep." Sinoči si se ti jezno deržat, in teta je bila prijazna. Ko v drugo prideš do tete i, se bo pa ona delala tako jezna, da te še izgovoriti ne bo pustila. Povej mi pa po pravici ime svoje neveste, ki si jo sinoči tako hvalil?"
Matevž zarudi in nekako boječe izgovori: rfKaj I
bi tajit! Vaša Mica je". . t
^Prehitel si se biL Zdaj previdiš, kako nespametno si ravnal, da si hodil za dekletom, preden si bil gotov tetinega premoženja. Saj previdiš, da ti je ne morem dati v kakor zdaj stoji tvoje premoženje. Ako si pa dekletu s priliznjenim govorjenjem glavo zmešal,; da bo zaničevala druzega ženina, da ho v vednem spominu nate z zakonom nezadovoljna * v kterega bo morebiti kmalu stopila V Ha bo tožila in žalovala: si ti kriv in naredii si jo močno nesrečno, in ta nesreča se ne da kmalu popraviti".
v,Preveč me grajate", odgovori Matevž. ^Z Mieo sem govoril po pameti, nisem se ji prilizoval; Pa sam |
ne vem, kako je prišlo, da se ljubiva? Ako je to nesreča, kaj ne morem; sama je prišla in zadela je mene bolj kakor njo. Morebiti je pa, sreča, saj ne vemo, kaj nas čaka*.
«Kakor svet stoji", odgovori Krucman, „se lahko previdi, da ti in Mica ne bota mogla delati zakona. Tedaj če se hočeš spametovati, pusti mi hčer na miru* Jaz jo bom "domu .vzel, ako količkaj iz mesta izvem, da si ž njo govoril. Toliko si pameten, da te ni treba dvakrat svariti. Ako pa prideš do dostojnega premoženja, ako mi pokažeš le dvanajst sto svojega denarja, dal ti jo bom z velikim veseljem".
„Tedaj mi vsaj privolite, da slovo vzamem od Mice".
„Tega ni potreba", Krucman odgovori, „bilo bi
tudi škodljivo. Pri priložnosti bom sam dekleta podučil, saj sem njen oče, in bolje znam ž njo govoriti, kot vsakdo drugi. Pa brez zamere; te besede so očetovsko svarilo skušega moža; ako se ravnaš po mojem nauku, veliko žalostnih skušenj si prihraniš. Pa vse upanje tudi ni preč, morebiti se teta da pregovoriti, in potem bomo že vidili, kaj bo".
tudi škodljivo. Pri priložnosti bom sam dekleta pod
Žalosten je gledal Matevž v kozarec, in odgovoriti kaj ni vedil. Krucman pa mu je povedal še marsiktero ostro ali krotko, kakor je misel naletela.
učil, saj sem njen oče, in bolje znam ž njo govoriti,
Ko ob dveh zvonovi vabijo k popoldanji službi božji, ustaneta moža. v Krucman jo zavije proti cerkvi. Matevž se poslovi: „Sel bom po opravilih, morebiti precej daleč, varujte mi blago in denar; jutri morebiti nazaj pridem". Tako je djal Matevž, in naglo je korakal proti veliki cesti.
kot vsakdo drugi. Pa brez zamere; te besede so oče
Med tem ko sta so Krucman in Matevž tako pogovarjala, sta se teta in dacar kaj dobro gostila s pečenkami in vinom. Kako dobre volje je bil dacar, da mu zdaj noben zaderžek ne brani v zakon jemati bogate neveste! Samo veselje se je tudi Rezi bralo na obrazu. Pa po nesreči je vidila Matevža v tistem trenutku, ko je iz kercmarjeve zgornjice pogledal v njeno sobo. Vidila je, kako je osupnil in obledel, in ta pogled je vzel tudi njej ves mir in vso slast. Več ji ni beseda gladko tekla, in dacar je kmalu spoznal, da se je Reza v nekaj zamislila, kar ni v zvezi ž njegovo ljubeznijo. Praša jo po uzroku, zakaj se je tako zamislila, in Reza mu odgovori, da se ne more ločiti od ljubega strička, da ne more misliti, kako bi revež med ptujimi kruha stradal, njegova teta bi pa v obilnosti vseh reči brez skerbi živela. Ne bom vživala miru in pokoja, je djala, dokler Matevž zopet ne prebiva v moji hiši: pozabiti ne morem, da sem mu teta. Ako se jaz omožim, zakaj bi se on ne smel oženiti. Hiša ima prostor za vse, in tudi toliko denarja mu bom izročila, da bo dobro nevesto dobil, in srečno živel zraven mene. Dacar je ni mogel odverniti od tega namena; in ko je Reza zvečer h Krucmanu šla, je ondi z drugimi besedami razodela ravno to misel. "Kaznovati moram Matevža, je rekla, ker je bil tako terdovrateh in prevzeten. Nekaj tednov se ne sme pred me pokazati. Pa kedar bo bolj ponižen, mu odpustim, vzamem ga spet v hišo ter mu pokažem, kako znam dobra biti, ako je on ponižen. Več mu bom darovala kakor je kdaj pričakoval. Zdaj pa mora nekaj časa mojo jezo občutiti".
tovsko svarilo; skupnega moža; ako se ravnaš po
Razveselila bi bila s temi besedami Matevža, pa
mojem nauku, veliko žalostnih skušenj si prihraniš. Pa
daleč proč je bil, in v obupni žalosti je stopal po ulicah vesele Ljubljane.
vse upanje tudi ni preč, morebiti se teta da pregovo
riti, in potem bomo že vidili, kaj bo"; ,
Žalosten je gledal Matevž v kozarec, in odgovoriti kaj ni vedil. Krucman pa mu je povedal še mar-siktero ostro ali krotko, kakor je misel naletela.
Ko ob dveh zvonovi vabijo k popoldanji službi božji, ustaneta moža. v Krucman jo zavije proti cerkvi. Matevž se poslovi: „Sel bom po opravilih, morebiti precej daleč, varujte mi blago in denar; jutri morebiti nazaj pridem*. Tako je djal Matevž, in naglo je korakal proti veliki cesti.
Med tem ko sta so Krucman in Matevž tako pogovarjala, sta se teta in dacar kaj dobro gostila s pe^ čenkami in vinom. Kako dobre volje je bil dacar, da mu zdaj noben zaderžek ne brani v zakon jemati bogate neveste! Samo veselje se je tudi Rezi bralo na obrazu. Pa po nesreči je vidila Matevža v tistem trenutku, ko-je iz kercmarjeve zgornjice pogledal v njeno sobo. Vidila je, kako je osupnil in obledel,. in ta pogled je vzel tudi njej ves mir in vso slast. Več ji ni b§seda gladko tekla, in dacar je kmalu spoznal, da se je Reza v nekaj zamislila, kar ni v zvezi ž njegovo ljubeznijo.^ Praški jo po uzroku, zakaj se je tako zamislila, in Reza mu odgovori, da se ne more ločiti od ljubega strička, da ne more misliti, kako bi revež med ptujimi kruha stradal, njegova-teta bi pa v obilnosti vseh reči brez skerbi živela. Ne bom vživala mini in pokoja, je djala, dokler Matevž zopet ne/prebiva v moji hiši: pozabiti ne morem, da sem tnu teta. Ako »e jaz omožim, zakaj bi se on ne smel oženiti. Hiša ima prostor za vse, in tudi toliko denarja mu bom izročila, da bo dobro nevesto dobil, in srečno živel zraven mene.
Dacar je ni mogel odverniti od tega namena; in ko je Reza zvečer h Kruemanu šla, je ondi z drugimi besedami razodela ravno to misel. ^Kaznovati moram Matevža, je rekla, ker je bil tako terdovrateh in prevzeten. Nekaj tednov se ne sme pred me pokazati. Pa kedar bo bolj pfnižen, rr*u odpustim, vzamem ga spet v hisp t&r itm pokažem, kako znani dobra biti, ako je on ponižen. Več mu bom darovala kakor je kda| pričakoval Zdaj pa mora nekaj časa mojo jezo občutiti".
Razveselila bi bila »temi besedami Matevža, pa
daleč pro& jje brB, in v obupni žalosti je stopah f& lali^
cah vesele I|uBitj^ne. ' (P^jč prih.)
SLOVENSKI ILIIMIL
Lepoznansko-podučen list.
Vreduje in na svitlo daje: Anton Janežle.
St. 10.
V Celovcu 15. aprila 1861.
VIL zv.
 
 
Noč je potekala in že je merzla megla pihala po
dolini. Danica, oznanivka dneva in terdega dela, je priplavala na nebo in spanec je že popuščal pridne gospodinje, in živina v hlevih se je oglašala: ko zvona milotužni glas razširi strah in grozo po vasi. Stari Krucman plane iz postelji, plaho pogleda skozi okno v žarečo noč, in groza, plamen šviga skozi bližno Rezino streho. Strah mu ude prešine, pa še bolj ga strašna misel zbode v serce, da je Matevž zažgal tetino hišo. Mož verže obleko nase, skoči v zgornico, da bi morebiti Matevža dobil v spavnici. Poterka na duri, bile so zaklenjene. Zažene se z močjo vanje, da se je ključavnica vdala. Postelja je bila postlana, kakor snoči,
sledu po Matevžu pa nikjer. Ysi Krucmanovi so bili po koncu in hite pomagat.
Ko pride Krucman k ognji, je plamen na več krajih prederl leseno streho, in veža, ki ni bila vsa zidana, je bila v nar hujem ognji in vsa zatvorjena, ker strop je vanjo padel, in duri do Rezine sobe zagradi. Pokal je že tudi strop nad sobo, in valil se je ven vroč zadušljiv dim. Na enkrat se soba razsvetli, kos stropa je vanje padel in vidila se je Reza pri oknu, na pol oblečena. Na pomoč je klicala skozi okno, ki je bilo zatvorjeno z debelim železnim omrežjem. Krucman in nar močneji mož iz vaši sta se vperla v železni drog, pa železo se je le zakrivilo in ni se premaknilo iz debelega kamnitega okvirja. Prišel je kovač in zidar, da so silama izvalili okno in železo. Segel je Krucman skozi podertijo po Rezo. Rešil jo je. Omamljena je bila od puha in dima, vdaril jo je bil goreči tram in hudo ranil, tlela je že tudi obleka na njej. Zapustil jo je vid in zavednost, in dalj časa so jo močili, da je v drugo sopsti začela. Krucman jo je ženskam izročil, sam je pa možem ukazoval, kako naj pohištvo podirajo, in ogenj kropijo, in kje naj gasijo, da se ogenj ne razširi; posebno ženske je dobro ozmirjal, ki so brez reda tu in tam vodo razlijale, in vedno žalostno kričale.
Zora in Ljubiti.
Dve ženske ste Režo obvezovale, ena jo je z vodo močila. Dacar, ki je bil med pervimi pri ognji, je skušal z Režo govoriti, pa Reza ni mogla ust odpreti, ne ganiti udov, le težko je sopla in zdihovala. Okoli stoječi so z glavo kimali, brez upa, da bo še kdaj vstala. Dacar jim je dokazoval, da opekline niso nevarne, pa bil je tudi sam nasprotne misli. Uganjeval je s kmeti, kako bi se bil ogenj vnel, in poterdil je njih besede, ko so Matevža na sumu imeli. Ko je pa zvedel, da Krucman nocoj Matevža ni dobil v postelji, ko je duri spavnice razbil, in ko je vidil, da so vsi Krucmanovi pri ognji, Matevž pa deleč proč, se je podal dacar žalosten in obupan, da je bogata nevesta, vsa njegova sreča in upanje, tako na smert ranjena, od pogorišča proč, in nihče ni vidil, kdaj in kam. Ko je Krucman s pomagači ogenj toliko ustavil, da ni bilo nevarnosti za sosednjo kerčmo in njegov hlev, je stopil k možem, ki so stali okoli revne Reze. Jezno jih je nagovoril: "Ali nič ne veste pomagati, zijala! Na mrazu in rosi revo pustite ležati, in gledate jo. Nesite jo naglo v mojo hišo v zgornjico na posteljo! Eden naj pa teče v terg po zdravnika. Da vam nič na misel ne pride! Že pred uro bi bili Rezo imeli v posteljo spraviti." Posvaril je Krucman tudi svojo ženo, da je prišla ogenj gledat in ni hiše varovala.
(Zložil J. Vesnin.)
Prijeli so Rezo štirje možje, in jo odneso v tisto posteljo, v kteri je prednjo noč spal ubežni Matevž. Ko so jo prinesli na prag Krucmanove hiše, so culi ropot v zgornjici, in težek pad na vert, kakor da bi bil kdo skozi okno poskočil. Mislili so, da je to spomin, da bo nekdo umerl v zgornici. Nihče ni mislil, da bi človek bil, ki je skočil iz sobe. Ko pa v sobo pridejo, in vidijo Matevževo blago razberskano, omaro odperto in njeno ključavnico razbito, se je vsim zdelo, da so imeli tata v hiši, ali pa je Matevž nazaj prišel, nekaj dražjega blaga odnesel, in tudi shranjeni denar iz omare pobral, potem pa hitro pete odnesel, da bi ga ljudje ne zgrabili, ker je tetino hišo zažgal. Tako so mislili. Kmalo je prišel Krucman z zdravnikom, kteri je Rezi rane prevezal, in ji nekoliko olajšal hude bolečine; pripomogel ji je k zavednosti, in tudi govoriti je mogla revna Reza, ki je zdaj okusila, kako bogastvo ne reši človeka, da bi ne potreboval pomoči dobrih ljudi, in ne spal v ptuji postelji. Pa povem naj zdaj tudi kaj iz poprejšnega življenja Matevževe tete.
Kak jezera valčki mirujejo sladko ! ^Zazibala luna je v čarno jih spanje, Še vetrič pihljal le poljube je nanje; Potoček skaklja, pa ne drami njih sanje. Ne spe v glohočini,pa morski strahovi, Zle morske deklice, povodni duhovi.
Bila je nar mlajša hči revnega očeta, ki je dre-
Razlivajo sviti zdaj jasno milino^ Ter micno-privabijo čolnič na vodo*.
varil vse žive dni. Dote ni imela večr kakor petdeset goldinarjev, pa bila je nar lepše dekle cele soseske; zato jo je v zakon vzel kmet iz bližnjega sela, ki je bil zelo premožen, toda imel je sive lase. Srečen bi bil njen zakon, pa bil je brez otrok in kratek. Čez tri leta je kmet umerl, in zapustil je mladi vdovi polovico premoženja. Za ta denar, ki ga je bilo precej, je Reza kupila prijazno hišo z vertom in travniki na Kalu, ostanek je ljudem posodila, in živela je od obresti brez skerbi s pohiševavcom Matevžem, sinom stareje sestre, kterega je na novi dom vzela, in pri kupčii zakladala. V lepem miru sta tri leta živela, in Rezi ni bila možitev več v čisli, dokler ni dacar odtegnil njeno serce od Matevža, in zdražbo prinesel v mirno hišo. Nesrečni požar ji je na vzel ljubo zdravje; druge škode ni naredil, ker Matevževo blago je bilo včeraj preneseno h Krucmanu, in hiša je bila zavarovana, denar pa posojen poštenim dolžnikom. Da se bo tudi zdravje ob kratkem vernilo, je zdravnik upal, ako se teta le varuje prehlajenja in dušne ganitve.
V jeseni lijavniki zrušili bodo,
Ko je zdravnik zdravila zapisal in odšel, so obsuli vaščani Rezino posteljo, vpraševali so jo o bolečinah, in množili so njeno terpljenje, ko so strička Matevža obdolževali, da je zažgai njeno hišo: Tudi dacar, ki je kmalo za zdravnikom Rezo obiskal, in se dolgo od nje ni mogel ločiti, je Matevža obdolževal, da je Reza nazadnje v veliki žalosti sama verjela, kar so ji na uho trobili neumni ali pa hudobni ljudje. Nikogar ni bilo, da bi Rezo spomnil Matevževih dobrih lastnosti in njegove vedne ljubezni do tete. Celo Krucman se ni zanj potegnil, ali rekel je: "Mogoče je, da je on zažgal; rajši pa vidim, da ni. Ko bomo gotovo vedili, potlej govorimo, pred pa nikar ne sodimo." —
Germeči z gora v jezera posodo,
Proti poldnu pride Matevž iz popotovanja, nevede kaj se je zgodilo. Obledel in prestrašil se je, ko najde teto v ptuji hiši vso obezano in zdihajočo, in zdravnika zraven nje; pa bolj se še prestraši, ko mu teta jezno nasproti zakriči: „Proč od mene nehvaležnež, beži požigavec, da te ne zasači roka pravice." Zdravnik je Režo prosil, naj molči, naj se ne gane, pa nič ni opravil. Stopil je k Matevžu, in mu ukazal iti iz sobe, da se teta potolaži.
Kar ribčeva roka je delala leta,
„Ako moram iti, pa pojdem, odgovori Matevž, le dovolite mi, da vzamem krošnjo in denar. Segel je v omaro, kjer je pred sinočnim shranil tistih tri sto goldinarjev. Ni jih več. Merzel pot je stopil Matevžu v obraz. „Teta, jaz vas zapustim, je djal; od vas zaveržen in zaničevan, od hudobnežev okraden in nar huje pregrehe obdolžen.
In hčerka edina, podpora očeta. i.
Naj tedaj bežim od praga do praga brez ljubezni pri vas, brez časti pri ljudeh. Z Bogom! Nič več me ne bote vidili!"
In deklica krasna, kot zarija mlada, Vesla iz potočka, od koče domače; . Obračati-vesla in^olna,:jr$|mače Od mladega bile so le ji igrače; Zdaj spenja urn6 in prijemlje globoko, In zdihe pošilja v nebo previsoko.
In z druge strani se odveze čolniček, Vanj skoči junak, kakor jela je raven, Na rajih priljubljen, na lovu. preslaven, Veselja ni bilo, kjer on ni bil zraven, Mu ribčeva hčerka je jutranja zarja, Mu ona vesela je zvezda mornarja.
Le enkrat z njo menjal besede je sladke, Vihar ko pripodil oblake je sive, Piš gnal ko prot nebu valove zbudljive, Ko grom pridivjal med skale omahljive t Da val in oblak sta mešala se s strelo, Kot vodo viharja tulenje bi vnelo.
Z močj6 se valov sta borila čolnička: Siv starec z udarci poslušati vadi, Ko deklica sladko valove le gladi; Ne sivemu starcu, ne deklici mladi Pa bi ne zanesle viharnega morja Moči razdivjane in severna borja;
Oe orlov pogled ne zapazil bi sile,
In z roko ne berzdal valov bi premočno;
Otel onemoglega sivca je ročno, ■ ' x
Ko šinil obup že s tmino je močno;
Prepadeno hčerko pa lahko objame,
Z nevesti jo zdrami, pa serce si vname^
Ko deva zbudila iz sanj se je težkih, Izdihne globoko, se verne v življenje, Nasloni glavico, oddahne terpljenje Mladenču na persi, na svoje rešehje;
V ocelt pa prisegle solze" so zahvalo:
Življenje se nje le rešniku bo vdalo.
Zamišljeno gladi po svitlih valovih, Sanjarsko pozdravlja jo lunina slika: „Ah koliko žalosti, koliko mika Podoba mi tvoja iz serca izmika, Premiljena luna, prijatlica krasna! Kaj lučica tvoja obeta mi jasna?"
„Nocoj al bom vidila*-drago obličje? Al bom se spočila na persih njegovih? Se zdaj mi daj v sladkih topiti glasovih, In spremljaj me k njemu po merzlili valovih." Serce zdihovalo tak hčerke je Zorfe, " Ko v noči odšla je od koče spooS gore.
Enake besede izdihal Ljubin je. Pa tebi po jezeru sreča ne plava; —>■■.-' Glej deklice morske počiva tu glava, Ponočnega plesa je trudna- in spava; In upaš ošabno pogledati na-njo, Serca bolečin ne občutiti za-njo. ^
Že vidita v daljnem se mraku čolnička« .Si; z radostjo luna je lice o vila, Veselje I/jubinu in Zori rodila* S trepetom pa vender serce napolnila. — Pa deklica morska zbudi se in zgine^ Poišče si brata na dnu globočine.
Že stisnila Zora je draz'ga na serce, Kar dvigne iz pene se "bela deklica, Ljubina objemša pa zvabi kernica Si v hladno naročje, povodnja kraljica, Pa ljuba za njim potopi se v valove, Sprejel je Vertinec jo v svitle gradove*
Človek toliko velja, kar plača.
IV. '■ . .;.■.■
Noe je potekala in že je merzla megla pihala po
dolini. Danica, oznanivka dneva in terdega dela, je
priplavala na nebo in spanec je že popuščal pridne go
spodinje , in živina v hlevih se je oglašala : ko zvona
milotužni glas razširi strah in g-rozo po vasi. Stari Krucman
plane iz postelji, plaho pogleda skozi okno v žarečo noč, in
-ugriza, plamen šviga skozi bližno Rezino streho.
Strah mu ude prešine, pa še bolj ga strašna misel
zbode v serce, da je Matevž zažgal tetino hišo. Mož
verze obleko nase, skoči v zgornico, da bi morebiti
Matevža dobil v spavnici. Poterka na duri, bile so
zaklenjene. Zažene se z močjo vanje, da se je klju
čavnica vdala. Postelja je "bila postlana, kakor snoči,
sledu po Matevžu pa nikjer. Ysi Krucmanovi so bili
po koncu in hite pomagat. v
— 46
Ko pride Krucman k ,ognji, je planfen, na vec krajih prederl leseno s|reho7iirt \&eza-& ki-ni Ma vsa zidana, je bila v nar hujem ognji in vsa zatvorjena, ker strop je vanjo padel, in duri do Rezine sobe za-gradiU Pokal je že tudi strop nad sobo, in valil se je ven vroč zadušljiv dim. Na enkrat se soba razsvetli , kos stropa je vanje padel in vidila se je Reza pri oknu, na pol oblečena. Na pomoč je klicala Skozi okno, ki je bilo zatvorjeno z debelim železnim omrežjem. Krucman in nar močneji mož iz vaši usta s& vperla v železni drog, pa železo se je* le zakrivjlo in ni se premaknilo iz debelega kamnitega okvirja. Prišel je tevač in zidar, da so silama izvalili okno in železo: Segel je Krucman skozi podertijo po Rezov Rešil jo je. Omamljena je bila od puha sin dima, vdaril jo je bil goreči tram inhudo ranjl, tlela je že tudi obleka na njej. Zapustil jo je vid in zavednost, in dalj časa so jo močili, da je v drugo sopsti začela. Krucman jo je ženskam izročil, sami je pa možem ukazoval, kako naj pohištvo podirajo, in ogenj kropijo, in kje naj gasijo, da se ogenj ne razširi; posebno ženske je dobro pzmirjai, ki so brez reda tu in tam vodo razlijale, in vedno žalostno kričale.
Dve žensje ste Režo obvezovale, ena jo je z vodo močila. Dacar, ki je bil med pervimi pri ognji, je skušal z Režo govoriti, pa Reza ni mogla ust odpreti, ne ganiti udov, le težko je sopla in zdihovala. Okoli stoječi so z glavo kimali, brez upa, da ho* še kdaj vstala. Dacar jim je dokazoval, da opekline niso nevarne, pa bil je tudi sam nasprotne misli. Uganjeval je s kmeti, kako bi se bil ogenj vnel, in poterdil je. njih besede, ko so Matevža na sumu imeli. Ko je pa zvedel, da ^Krucman nocoj Matevža ni dobil v postelji, ko je duri spavnice razbit, in ko je vidil* da so vsi Krucmanovi prt ognji, Matevž pa deleč proč, se je podal dacar žalosten in obupan, da je bogata nevesta, vsa njegova sreča in upanje, tako na smert ranjena, od pogorišča proč, in nihče ni vidil, kdaj in kam. Ko je Krucman s pdmagači ogenj toliko ustavil, da ni bilo nevarnosti za sosednjo kerčmoin njegov hlev, je stopil k možem, ki so stali okoli revne Reze. Jezno jih je nagovoril: f/Ali nič ne veste pomagati, zijala! Na mrazu in rosi revo pustite ležati, in gledate jo. Nesite jo naglo v mojo hišo v zgornjico na posteljo! Eden naj pa teče v terg po zdravnika. Da vam nič na misel ne pride! Že pred uco bi bili Režo imeli v posteljo spraviti." Posvaril je Krucman tudi svojo ženo, da je prišla ogenj gledat in ni hiše varovala.
Prijeli so Režo štirje možje, in jo odneso v tisto posteljo, v kteri je prednjo noč spal ubežni Matevž. Ko so jo prinesli na prag Krucmanove hiše, so culi ropot v zgornjici, in težek padx na vert, kakor da bi bil kdo skozi okno poskočil. Mislili so, da je to spomin, da bo nekdo umeri v zgornici. Nihče ni mislil, da bi človek bil, ki je skočil iz sobe. Ko pa v sobo pridejo, in vidijo Matevževo blago razber-skano, omaro odperto in njeno ključavnico razbito, se je vsim zdelo, da so imeli tata v hiši, ali pa je Matevž nazaj prišel, nekaj dražjega blaga odnesel, in tudi shranjeni denar iz omare pobral, potem pa hitro pete odnesel, da bi ga ljudje ne zgrabili, ker je tetino hišo zažgal. Tako so mislili. Kmalo je prišel Krucman 0 zdravnikom, kteri je Rezi rane prevezal, in ji nekoliko olajšal hude bolečine; pripomogel ji je k zavednosti, in
tudi govoriti je mogla revna Reza, ki je zdaj okusila, kako bogastvo ne reši človeka, da bi ne potreboval pomoči dobrih ljudi, in ne spal v ptuji postelji. Pa povem naj zdaj tudi kaj iz poprejšnega življenja Ma-tevževe tete.
Bila je nar mlajša hči revnega očeta, M je dre-
varil vse žive dni. Dote ni imela večr kakor petdeset
goldinarjev, pa bila je nar lepše dekle cele soseske;
zato jo je v zakon vzel kmet iz bližnjega sela, ki je
Ml želtfprerhožeii y toda imel je sive lase. Srečen bi
bil njen za b^ezotrx)knr kratek. Čes
trj leta je kmet umeri, in zapustil je mladi vdovi polovico premoženja. Za ta denar, ki ga je bilo precej, je Reza kupila prijazno hišo z vertom In travniki na Kalji, ostanek je ljudem posodila, in živela je od obresti brez skerhi s pohiševavcom Matevžem, sinom stareje sestre, kterega $ei nat novi dam vzela, in pri kupčii zakladala. V lepem miru sta tri leta živela, in Rezi ni bila možitev več v cisli, dokler ni dacar odtegnil njeno serce dd Matevža, in zdražbo prinesel v mirno hišo. Nesrečni požar ji je na vzel ljubo zdravje; druge škode ni naredil, ker Matevževo blago je bilo včeraj preneseno h Krucmanu, in hiša je bila zavarovana, denar pa. posojen poštenim dolžnikom. Da se bo tudi zdravje ob kratkem vernilo, je zdravnik upal, ako se teta le varuje prehlajenja in dušne ganitve.
Ko je zdravnik zdravila zapisal in odšel, so obsuli vaščani Rezino posteljo, vpraševali so jo o bolečinah, in množili so njeno terpljenje, ko so strička Matevža obdolževali, da je zažgai hijeno hišo: Tudi dacar, ki je kmalo za zdravnikom Režo obiskal, in se dolgo od nje ni mogel ločiti, je Matevža obdolževal, da je Reza ^nazadnje v veliki žalosti sama verjela, kar so ji na uho trobili neumni ali pa hudobni ljudje. Nikogar ni bilo, da bi Režo spomnil Matevževih dobrih lastnosti iu njegove vedhe ljubezni do tete. Celo Krucman $e ni zanj potegnil, ali rekel je: ;/Mogoče je, da je on žažgal; rajši pa vidim, da hi. Ko bomo gotovo vedili, potlej govorimo, pred pa nikar ne sodimo." —
Proti poldnu pride Matevž iz popotovanja, nevede kaj se je zgodilo. Obledel in prestrašil se je, ko najde teto v ptuji hiši vso obezano in zdihajočo, in zdravnika zraven nje; pa bolj se Še prestraši, ko mu teta jezno nasproti zakriči: „Proč od ihene nehvaležnež, beži požigavea, da te ne zasači roka pravice." Zdravnik je Režo prosil, naj molči, naj se ne gane, pa nič ni opravil. Stopil je k Matevžu, in mu ukazal iti iz sobe, da se teta potolaži.
„Ako moram iti, pa pojdem, odgovori Matevž, le dovolite mi, da vzamem krošnjo in denar. Segel je v omaro, kjer je pred sinočnim shranil tistih tri sto goldinarjev. Ni jih več.
Merzei pot je stopil Matevžu v obraz. „Teta, jaz
vas zapustim, je djal; od vas zaveržen in zaničevan,
od hudobnežev okraden in nar huje pregrehe obdolžen..
Naj tedaj bežim od praga do praga brez ljubezni pri
vas, brez časti pri ljudeh. Z Bogom! Nič več me ne
bote vidili!" ^ '
Zadel si je krošnjo in šel je iz vasi. Z nikomur
ni govoril in nihče ni zvedel, kam so ga nesle nagle stopinje.
stopinje. (Dalje prih.)
Drugi dan popoldne se je Krucmanova Mica iz Ljubljane domu vernila. Nihče je ni domu klical, in zavzel se je oče, ko je stopila čez domači prag. — „Kaj pa je tebe treba domu," jo nagovori. Prineseš morebiti tudi ktero nesrečo?" - Hči mu odgovori: „Nesreče ne nosim, temuč prišla sem nesreče lajšat. Matevž mi je vse povedal, kar se je teti prigodilo, in rekel je, da teta žele, da bi jim stregla v tej bolezni. Zato sem službo zapustila, in se nagloma domu vernila."
- 5S
„Želela te Reža ni", odgovori Krucman; „prav je
pa vendar da si prišla. Kje je pa Matevž? Ali so ga že zaperli?"
Slovenska mila neorana, Je neorana, ne ofesjana;/ Le tefnje rase in koprive Po travnikih nam zelenijo. Jj& ene' rožice ni na vertu, Da serca nam razveseli, In pesnika noben'ga lira Triglava verhov ne popeva* Savice ;vira ne pozdravlja. -O Vodniki Linhart! Al še dalje Bi križem mi roke deržali?
„Čemu bi ga zaperali," Mica odgovori, kot bi se
To d ni k. Častil sem vedno vas možaka, Al zdaj, ko te besede slišim Iz vaših ust, vas občudujem, Naj rudečioa, sini Slave, Oblije lica vam, ker ptujec Deželo vašo oolj spoštuje Kot vi; jo ljubi, jo ljubiti Uc£ in ukazuje.
ji zamerilo tako vprašanje? „Saj ni ničesar kriv. Zvedila sem, da je bil tisto noč, ko je hiša gorela, v Ljubljani. V žalosti zavoljo tolike nesreče je pa šel na Laško med papeževe vojake. Morebiti ga ne bo vec nazaj." r *
Coiz. Vodniki
Dolžnost je naša toi
"Vodnik. v , Poličih
Bolzica še'mi vlila bridka, Ko mislil sem na domovino, In nič na svetu nisem želel J£ot najti pravega možaka, Ki želje moje bi podpiral.
L in h a rt. Ta mož Je najden že. Pokazal
Serce je sam, ki za domovje,
Za narod naš slovenski bije:
Ta mož je Goiz. •
O o iz. SloVetirc po rodu
Scer nisem; al serce slovensko Mi v persih bije. Vedno ljubim Bogati jezik, v kterem Dante, Petrarka, Tasso je prepeval, In domovino krasno, milo, Ki mož je verlih zibel slavna* Pa Jfog^mi dal domovje drugo, Ki ravno tak čislam ga in spoštujei Deželica je to slovenska. ^Slovenske matere sinova!.". Vzemita v družbo me za brata, Da z združeno močjo začnemo Buditi domovino drago*
Vodnik, : O dovolite mi, prijatelj, .
Da vas objamem in poljubim!
Linhart. Serce veselja se raduje.
Coiz, Veselja dan je dans napočil, -
Vodnik. Bog blagoslovi zvezo našo!
Coiz. Obema stvarnik je podelil Modrosti dar in učenosti, Navdaja tebe Valentin . Pesništva duh ; obilo meni Gospod podal je premoženja: Z veseljem vse, karkol imamo, Domovju v prid, v korist podamo t
Vodnik. DaLTo storiti smo pripravni, In terdno upam, da narasla ISkor družba naša bo. V deželi Mož mnogo- je, ki še gojijo Ljubezni do domovja iskro, Saj Kumerdej je domorodec, In Juri Japei tud ž veseljem Pridružil družbi se bo naši. Saj vsaka stvar, v začetku mala, Prirase s časpin še velika: Le seme družba bo zasjala In seme bo pognalo klasje • '
Linhart, Slovenskemu podlaga slovstvu Bo delo naše, Naj na nji Le zidajo otroci* ^nuki Poslogj4 okrasno* hišo Slave.
Slovanski bratje se sram Vali . $fe bodo bratov nas. Slovencov*
Vodnik. Stopimo v njih častito k&lo: Sprejeli bojo nas veselo, Nam bratovsko podali roke In svoje brate nas spoznali, Slovanske matere otroke.
Coiz, Besede vaše so resnica;
Al preden ločimo se, bratje, Se enkrat zvezo poterdimo Pod senco te koščate lipe, Častili so SlovanL stari Drev^o, prijazno lipo. Naši Očetje lipe so sadili, Kjer božje hiše so zidali: Naj bo tud lipa zveze priča, Ki nas je tu za vek sklenila. Do zdiha zadnjega Slovenji Bodimo zvesti mi sinovi! Z ^besedo, z djanjem jo gojiti Iz vseh moči jezik čistiti, Množiti slovstvo skerb bo naša.
Vodnik, Prote netihte lipi stari,
Pa1 lipa krepka se ne gane. Nad nami naj vij6 viharji ■t.\f^-' '--r\ Nevihte jeza naj razsaja Protivnika se ne bojimo, .Ko stara lipa mi stojimo,
Vsi t r i j e. Ko stara lipa mi stojimo, Protivnika se ne bojimo.
Coiz, Dokler Triglav kipi v višine, Bobni po Kranju bistra Sava, Dokler nam želene doline: Živi naj naša vmati n S1 a v a! * ■'
Človek toliko velja, kar plača.
(Spisal J. Mencinger.)
/ ■■v.v.;V'.\- \
Drugi dan popoldne se je Krucmanova Mica iz Ljubljane domii vernila. Nihče je ni domu klical, in zavzel se je očv*ko je stopila čez domači prag. — „Kaj pa je tebe treba domu/ jo nagovori. Prineseš morebiti tudi ktero nesrečo?* -—Hči mu. odgovori: „Nesreče ne nosim, temuč prišla sem nesreče lajšat. Matevž mi je vse povedal, kar se je teti prigodilo, in rekel je, da teta žele, da bi jim stregla v tej bolezni. Zato sem službo zapustila, in se nagloma domii vernila.'1
„Žeiela te Reža hi7', odgovori Kruoman; „prav je
pa vendar^da si prišla. Kje je pa Matevž? Ali so ga že
zaperE?^ .^ . v ■:,•,;■ ,■:,' ■'
„Čemu bi ga zaperali," Miea odgovori, kot bi se
ji zamerilo tako vprašanje? „Saj ni ničesar kriv. Zve-
dila sem, da je bil tisto noč, ko je hiša gorela, v Lju
bljani* V žalosti zavoljo tolike nesreče je pa šel na
Laško med papeževe vojake. Morebiti ga ne bo vec
nazaj." r *
»Ti je povedal, da je tudi okraden?"
„Tega ni pravil. Saj to je majhna nesreča proti uni, da je prišel ob tetino ljubezen, ob čast in .dobro ime pri ljudeh, da ga zdaj vsi čertijo in zaničujejo. Sama sem jokala, ko je Matevž pripovedoval svojo nesrečo, . Kako dober človek je in kako nesrečen!'* )"
„Tedaj verjameš, da je Matevž okraden?" Kruc-manKrucman resnobno upraša.
„ Zakaj„Zakaj bi Mne v^elaverjela? Kdo bi m mogel lagati v taki
nesreči! Bore Matevž pa tud;tudi rtikoHnikoli la|allagal ni*?".
mmttmmm
- m -
„Mica, Mica ti ši oštepljem. Vsi ljudje govore, da Je Matevž Rezina hišo zažgal, akoravne ti terdiš, da je bil takrat v Ljubljani; vsi ljudje terdijo, da je STOJ denar odnesel, samo da bi nas^ prevaril. Kar pa vsi Jjudje govore, je rado resnično. Čermi jo je pa tudi pobeg-tfil v ptujo deželo, ako se ni bal ječe bi vislie.*
»Tega se mu treba ni bati,* odgovori Mica. „Ake bi Matevž bil tukaj, terdno bi vas prepričal, da je nedolžen. Pa Bog vt^, kdaj bo mogel skazatf sveje nedolžnost?
Krucman je postal nejevoljen in zažugal je Meri, da nikdar več nima govoriti © njem. Prijel jo je za roko, in peljal v Rezino sabo. Močna se je Reza razveselila nove strežnice. Pa potrebovala je tudi v svojih bolečinah človeka, ki bi vtegnil vedno zraven nje biti, ki bolje in krotkeje slreči zna, kakor dekla, ki nikdar ni stopila iz domače vasi; potrebna je bila kuharica, ki se je v rnčstu učila pripravljati bolniku priležnih jedi.
Radovljno je Mica prevzela postrežbo bolne Reze. Prevezovala jo je, pripravljala nove okladke. Tolažila je njeno terpljenje, da jej je pripovedovala ali prebirala kaj iz svetih bjukev. Iz serca rada je storila vse, kar je Reza želela; kolikor je Rezi terpljenje zlajšala, in kar ji je dobrega storila, zdelo se ji je, da pomaga tudi ljubemu Matevžu, ki ga ni mogla izbrisati iz serca,, ki ga je vedno vidila v bojih in nevarnostih, in ga tolikrat nazaj želela k postelji revne Reze, da bi ju zopet sprijaznila, da bi teto omečila, in pripravljala Matevžu nazaj tisto srečo, ki jo je vžival pred kratkim časom. Opomnila je včasi Režo nesrečnega strička, pa ta spomin je bil Rezi, kakor bi ji na novo rane tergala. Dokazovala je Mica, da Matevž nikakor ne more biti tako hudoben. Reza jo za verne: *Togota žene človeka v nar huje hudabije, Matevž je bil razserden, in ni se mogel krotiti." Djala je Mica, da bo Matevž nazaj prišel, in se čisto opravičil. „Kedar nazaj pride, odgovori Reza, mi ne bo smel pred oči." Koliko serčne žalosti je Mici prizadelo, da Rezi ni mogla iz misel izbiti hude sumbe, jokala je pri Rezini postelji, pa solze so l>ile zastonj, in niso megle umiti Matevževega imena. Sedla je Reza v postelji, v glasni tožbi je ponavljala dobrote, ki jih je Matevžu skazala; hvalila je njegove poprejšne djanja, njegovo lepo obnašanje; ko je pa prišla do tiste nesrečne noči, ktera ji je vzela hišo in zdravje, je roke sklenila, in med solzami je ihtila : O večni Bog, zakaj si mi v hišo poslal tacega gada, in ž njim tolikanj nesreče in sramote! — Vsa nekdajna materna ljubezen se je Rezi spremenila v žalost in zaničevanje; Matevž je pa izbrisan iz njenega serca, kakor zaveržen hudobnež. Matevža zaničuje tudi cela soseska, ki ga je maloprej tako čislala. Govorili so nekteri, da je Matevž na Laškem; nekteri so mislili, da se po domači deželi okoli potika, in marsikdo, ki je kdaj pohiševavca raz-zalil, se je bal, da bi se tudi njemu hiša v pepel ne pogreznila. Nekteri so pa kmalo govorico raznesli po vasi, da so pohiševavca na Laškem ubili, in da zdaj straši na Rezinem pogorišču. Vse to se je govorilo in močno verjelo. Ena sama duša je bila v celi vasi, ki je proti Matevžu ohranila poprejšne misli in nepremakljivo ljubezen. Mica sama je imela pred Režo dobro ime za Matevža, drugi \si so ga tožili; Tudi stari Krucman, ki pri sercu morebiti ni verjet, da bi Matevž bil hudobnež, je govoril od njega le z zaničljivo besedo, in zakaj ? Zasledil je mož, kako nenavadno ljubezen ska-
„Mica, Mica ti si ostepljena. Vsi ljudje govore, da je Matevž Rezino hišo zažgal, akoravno ti terdiš, da je bil takrat v Ljubljani; vsi ljudje terdijo, da je svoj denar odnesel, samo da bi nas prevaril. Kar pa vsi ljudje govore, je rado resnično. Čemu jo je pa tudi pobegnil v ptujo deželo, ako se ni bal ječe bi vislic."
i zije Beza njegovi hčeri, pesfreiFjivi Mfei; vodil jei da Rezra nima sorodnikov razun Matevža, m ne misli več na zakon z dacarjem; tedaj je mož upal, dabiMka vtegnifa Reze podedovati, ako> se teti vlerdf sovraštvo j de Matevža. In Krucman ga je tedaj pomagal vterjevati; Reza ni mislila, dokler so jo pekle rane m bolečine, na zakon. Daear jo je večkrat obiskoval* tolažil jo je t besedami, in opominjal jo obljub in sklepov, pred strašnim požarom storjenih; pa Reza je ostala merzla, kakor bi bila vse pozabila. LeMieina postrežljivost je bila Rezivustib in n?a sercu in obljuhila je pridnemu dekletu, da jo hoče vzeti kot hčer, da ji'bo dala hišo in dom; pa Mica jd je prosila: naj to vse pusti Matevžu, ki je tega bo|j vreden; ako pa noče Matevžu dati vsega, naj izročf premoženje obema nerazdeljeno. Pa Reza od Matevžu m hotla več slišati: Mica je pa mogla biti vedno zraven nje, bila je tudi rada, in njeni poferpežljivosti je imelft Reza zahvaliti, da je mogla tretjo nedeljo že zapustiti kraj bolečin, in se v cerkvi zahvaliti za rešitev življenja in vernitev zdravja.
»Tega se mu treba ni bati,* odgovori Mica. „Ako bi Matevž bil tukaj, terdno bi vas prepričal, da je nedolžen. Pa Bog ve, kdaj bo mogel skazati svojo nedolžnost?
Ko človek po dolgi bolezni zopet na noge stopi vesel in terden, vse pozabi, kar je v bolezni prestal, in pozabi rad tudi misli in sklepov v bolezni storjenih. Bolna Reza je bila skoraj nejevoljna, kedar je je prišel dacar tolažit; komaj se je pa ozdravila, se je že ponor vilo staro nagnjenje; po pervi maši, pri ktefi je ozdravi ljena molila, jo dacar pelje v kerčmo, v svojo cerkev* kjer bo pri kozarcu vina praznoval ozdravljenje svoje neveste.
Krucman je postal nejevoljen in zažugal je hčeri, da nikdar več nima govoriti o njem. Prijel jo je za roko, in peljal v Rezino sabo. Močno se je Reza razveselila nove strežnice. Pa potrebovala je tudi v svojih bolečinah človeka, ki bi vtegnil vedno zraven nje biti, ki bolje in krotkeje streči zna, kakor dekla, ki nikdar ni stopila iz domače vasi; potrebna je bila kuharica, ki se je v mestu učila pripravljati bolniku priležnih jedi.
Radovljno je Mica prevzela postrežbo bolne Reze. Prevezovala jo je, pripravljala nove obkladke. Tolažila je njeno terpljenje, da jej je pripovedovala ali prebirala kaj iz svetih bukev. Iz serca rada je storila vse, kar je Reza želela; kolikor je Rezi terpljenje zlajšala, in kar ji je dobrega storila, zdelo se ji je, da pomaga tudi ljubemu Matevžu, ki ga ni mogla izbrisati iz serca, ki ga je vedno vidila v bojih in nevarnostih, in ga tolikrat nazaj želela k postelji revne Reze, da bi ju zopet sprijaznila, da bi teto omečila, in pripravljala Matevžu nazaj tisto srečo, ki jo je vžival pred kratkim časom. Opomnila je včasi Rezo nesrečnega strička, pa ta spomin je bil Rezi, kakor bi ji na novo rane tergala. Dokazovala je Mica, da Matevž nikakor ne more biti tako hudoben. Reza jo zaverne: "Togota žene človeka v nar huje hudabije, Matevž je bil razserden, in ni se mogel krotiti." Djala je Mica, da bo Matevž nazaj prišel, in se čisto opravičil. „Kedar nazaj pride, odgovori Reza, mi ne bo smel pred oči." Koliko serčne žalosti je Mici prizadelo, da Rezi ni mogla iz misel izbiti hude sumbe, jokala je pri Rezini postelji, pa solze so bile zastonj, in niso mogle umiti Matevževega imena. Sedla je Reza v postelji, v glasni tožbi je ponavljala dobrote, ki jih je Matevžu skazala; hvalila je njegove poprejšne djanja, njegovo lepo obnašanje; ko je pa prišla do tiste nesrečne noči, ktera ji je vzela hišo in zdravje, je roke sklenila, in med solzami je ihtila : O večni Bog, zakaj si mi v hišo poslal tacega gada, in ž njim tolikanj nesreče in sramote! — Vsa nekdajna materna ljubezen se je Rezi spremenila v žalost in zaničevanje; Matevž je pa izbrisan iz njenega serca, kakor zaveržen hudobnež. Matevža zaničuje tudi cela soseska, ki ga je maloprej tako čislala. Govorili so nekteri, da je Matevž na Laškem; nekteri so mislili, da se po domači deželi okoli potika, in marsikdo, ki je kdaj pohiševavca razžalil, se je bal, da bi se tudi njemu hiša v pepel ne pogreznila. Nekteri so pa kmalo govorico raznesli po vasi, da so pohiševavca na Laškem ubili, in da zdaj straši na Rezinem pogorišču. Vse to se je govorilo in močno verjelo. Ena sama duša je bila v celi vasi, ki je proti Matevžu ohranila poprejšne misli in nepremakljivo ljubezen. Mica sama je imela pred Rezo dobro ime za Matevža, drugi vsi so ga tožili. Tudi stari Krucman, ki pri sercu morebiti ni verjel, da bi Matevž bil hudobnež, je govoril od njega le z zaničljivo besedo, in zakaj? Zasledil je mož, kako nenavadno ljubezen skazuje Reza njegovi hčeri, postrežljivi Mici; vedil je, da Reza nima sorodnikov razun Matevža, in ne misli več na zakon z dacarjem; tedaj je mož upal, da bi Mica vtegnila Rezo podedovati, ako se teti vterdi sovraštvo do Matevža. In Krucman ga je tedaj pomagal vterjevati. Reza ni mislila, dokler so jo pekle rane m bolečine, na zakon. Dacar jo je večkrat obiskoval, tolažil jo je z besedami, in opominjal jo obljub in sklepov, pred strašnim požarom storjenih; pa Reza je ostala merzla, kakor bi bila vse pozabila. Le Micina postrežljivost je bila Rezi v ustib in na sercu in obljuhila je pridnemu dekletu, da jo hoče vzeti kot hčer, da ji bo dala hišo in dom; pa Mica jo je prosila: naj to vse pusti Matevžu, ki je tega bolj vreden; ako pa noče Matevžu dati vsega, naj izroči premoženje obema nerazdeljeno. Pa Reza od Matevžu ni hotla več slišati: Mica je pa mogla biti vedno zraven nje, bila je tudi rada, in njeni poterpežljivosti je imela Reza zahvaliti, da je mogla tretjo nedeljo že zapustiti kraj bolečin, in se v cerkvi zahvaliti za rešitev življenja in vernitev zdravja.
Ko človek po dolgi bolezni zopet na noge stopi vesel in terden, vse pozabi, kar je v bolezni prestal, in pozabi rad tudi misli in sklepov v bolezni storjenih. Bolna Reza je bila skoraj nejevoljna, kedar je je prišel dacar tolažit; komaj se je pa ozdravila, se je že ponovilo staro nagnjenje; po pervi maši, pri ktefi je ozdravljena molila, jo dacar pelje v kerčmo, v svojo cerkev, kjer bo pri kozarcu vina praznoval ozdravljenje svoje neveste.
Napravil je dacar v kerčmi veselo gostovanje, pri
kterem je Rezi serce poskakovalo, da je zopet prišla med zdrave ljudi. Ponovila je vse prejšnje namene in zlate upe. Zopet je dacarju dala roko, in ukazala mu je, naj precej zidarje naprosi, da bodo prihodnji dan začeli novo hišo zidati lepšo in prostornišo, kakor je bila poprejšna, in sklenjene je bilo, da pervo opravilo
kterem je Rezi serce poskakovalo, da je zopet prišfn
v novi hiši mora biti ženitvanje. Dacar je pa za vino dajal, pil ga je vsakdo, ki je zraven prišel. Na večer je prišel tudi godec, in spreobernila se je kerčmarjeva zgornica v plesišče. Odmevala je od strun nevbranih glasov in od ceptanja še bolj nevbranih nog, da so
med zdrave ljudi. Ponovila je vse prejšnje namene in
ušesa bolele poslušavea, komur plesu ni bilo mar.
zlate upe. Zopet je dacarju dala roko, in ukazala mu
Veselice naših Gorencov; pri kterih je ples poglavitna reč, bi potrebovale mnoge poprave. Gorenec je počasen in resnoben, on ne poželjuje veselic, in se jih tudi malokdaj vdeležuje; ples in zgrajanje se mu zdi prenoro; tedaj on pleše le takrat, kedar ima v glavi že malo preveč vinskega cveta. Kako divji in sirov je tedaj ples? Plesavec napenja vse moči, da pleše, dokler godcu roka ne omaga, in bolj se vtrudi pri plesu ene nedelje, kakor pri delu celega tedna. Varovati zdravje je zadnja skerb; bokal za bokalom se izliva v razgrete telesa. Ker so tudi glave razgrete in dražljive, se vname rad prepir, in ples se večidel s tem konča, da se razbije nekaj stolov, in včasi tudi klera čepina. Godec gre žalosten iz plesišča, med tem ko kerčmar razdrobljene steklenice šteje. Kaj tacega se, hvala Bogu, ne zgodi vselaj, vendar prevečkrat, in kdor ima z ljudstvom kaj opraviti, bi imel tudi skerbeti, da se zabave in veselice, delavnemu človeku tako potrebne, ne zanemarijo v sirovosti, ampak povzdignejo na tisto stopnjo omike, ki jo ima sploh naše ljudstvo pred drugimi narodi. Ne vem, kako je to, da je narod opustil in pozabil toliko starih, lepih in narodnih zabavnih šeg, in je zanje prevzel od Nemcov to sirovo zgrajanje; in da Gorenci nimajo nobenega narodnega znamenja vec kakor jezik in kozolce.
j je, naj precej zidarje naprosi, da bodo prihodnji dan
Pa vernimo se od neprijetnega premišljevanja k dacarjevi Rezi. Glejmo jo, kako burno se verti med plesavci. Vec let že ni plesala; pa pozabila ni te umetnosti; ni bila še popolnoma zdrava in terdna, pa se vendar ni bala sukati, da ji je pot stopil na čelo. Do polnoči je terpelo rajanje in zgrajanje; do polnoči je Reza ostala v veseli družbi. Zapustila bi bila sicer rada že pred zagatno plesišče, ker jo je jelo nekaj mraziti, tudi glava jo je bolela, pa ljubemu dacarju ni hotla veselja kratiti. Komaj se je pa vernila h Krucmanu in stopila v sobo, v ktero so jo pred tremi tedni prinesli omamljeno in opečeno, se terpljenje bolj ponovi, mraz jo je tresel, tergalo jo je po vseh udih in rane, na pol zaceljene, so jo na novo pekle, in otekati so začele.
I začeli novo hišo zidati lepšo in prostornišo, kakor jte
Preden še dan napoči, že pošljejo po zdravnika, kteri pa odkritoserčno pove, da ima le malo upanja. Že samo ples in premrazenje je močho škodljivo; ker je pa černi prisad pritegnil k splošni bolezni, je pomagati skoraj nemogoče, in Rezino življenje je bilo v veliki nevarnosti. Poslali so naglo po duhovna, da je Rezo previdil z zadnjim tolažilom. Prišli so možje, da je Reza pričo njih izročila vse premoženje Krucmanovi Mici. Solze so Mici stopile v oči, ko je čula izročivne besede iz Rezinih ust.
i bila poprejšna, in sklenjene- je bilo, da pervo opravilo
"Ali se strička Matevža več ne spominjate?" vpraša Mica. "Vsaj odpustite mu!"
v novi hiši mora biti ženitvanje. Dacar je pa za vino
„Jeze ne bom nosila na um svet; naj mu bo odpuščeno. Povejte mu, da bi ga bila rada objela na smertni postelji." Tako je djala Reza, in bralo se ji je odpuščanje na ginjenem obrazu.
dajal, pil ga je- vsakdo, ki je zraven prišel. Na večer
»Izgovorite mu tudi kaj premoženja v znamenje odpuščanja," pristavi Mica. |
je prišel tudi godec, in spreobernila se je kerčmarjeva
»Izgovoriti mu kaj nimam, ker sem tebi vse izročila; izroči mu sama, kolikor hočeš, ako ga ljubiš; in če kdaj stopita pred oltar, naj bo božji blagoslov z vama."
I zgornica v plesišče. Odmevala je od strun nevbranih
glasov in od ceptanja še bolj nevbranih nog, da so
j ušesa bolele poslušavea, komur plesii ni bilo mar.
Veselice naših Gojencov; pri kterih je ples po-! glavitna reč, bi potrebovale mnoge poprave. Gorenec 1 je počasen in resnoben, on ne poželjuje veselic, in se i jih tudi malokdaj vdeležuje; ples in zgrajanje se mu zdi I prenord; tedaj on pleše le takrat, kedar ima v glavi že malo preveč vinskega cveta. Kako divji in sirov je tedaj ples? Plesavec napenja vse moči, da pleše, I dokler godcu roka ne omaga, in bolj se vtrudi pri plesu ene nedelje, kakor pri delu celega tedna. Varovati I zdravje je zadnja skerb; bokal za bokalom se izliva v | razgrete telesa. Ker so tudi glave razgrete in draž-| Ijive, se vname rad prepir, in ples se večidel s tem konča, da se razbije nekaj stolov, in včasi tudi klera cepina. Godec gre žalosten iz plesišča, med tem ko kerčmar razdrobljene steklenice šteje. Kaj tacega se, hvala Bogu, ne zgodi vselaj, vendar prevečkrat, in kdor ima z ljudstvom kaj opraviti, bi imel tudi skerbeti, da se zabave in veselice, delavnemu človeku tako potrebne, ne zanemarijo v sirovosti, ampak povzdignejo na tisto stopnjo omike, ki jo ima sploh naše ljudstvo pred drugimi narodi. Ne vem, kako je to, da je narod opustil j in pozabil toliko starih, lepih in narodnih zabavnih šeg-,
— 60 «
in je zanje prevzel od Nemcovto; sirovo zgrajanje; in j da Gorenci nimajo nobenega narodnega znamenja vec kakor jezik in kozolce.
Pa vernimo se od neprijetnega premišljevanja k dacarjevi Rezi. Glejmo jo, . kako burno se verti med plesavcu Vec let že ni plesala; pa pozabila ni te umetnosti; ni bila še popolnoma zdrava in terdna, pa« se vendar ni bala sukati, da ji je pot stopil na čelo. Do polnoči je terpelo rajanje in zgrajanje; do polnoči je Reza ostala v veseli družbi. Zapustila bi bila sicer rada že pred zagatno plesišče,,, ker jo je jelo nekaj mraziti, iudi glava jo je bolela, pa ljubemu cdacarju. ni hotla veselja kratiti. Komaj se je pa vernila h Krucmanu in stopila v sobo, v ktero so jo pred tremi tedni prinesli omamljeno in opečeno, se terpljenje bolj ponovi, mraz jo je tresel, tergalo jo je po vseh udih in rane, na $ol zaceljene, so jo na novo pekle, in otekati so začele.
Preden še. dan napoči, že pošljejo po zdravnika^ iteri pa odkritoserčno pove, da ima le malo upanja. j Že samo ples in, premrazenje je rnočho škodljivo; ker | je pa černi prisad pritegnil k splošni bolezni, je poma- \ gati skoraj nemogoče, in Rezino življenje je bilo v veliki I nevarnosti. Poslali so naglo po duhovna, dajeRezopre-^vidil z zadnjim tolažilom. Prišli so možje, da je Reza .pričo njih izročila vse premoženje Krucmanovi Mici. I Solze so Mici stopile v oči, ko je cula izročivne besede iz Rezinih ust.
wAli se strička Matevža več rte spominjate ?w vpraša Mica. .Vsaj odpustite mu!"
„Jeze ne bom nosila na um svet; naj mu bo od- i
puščeno. Povejte mu, da bi ga bila rada objela na I
smertni postelji." Tako je djala Reza, in bralo se ji je
-odpuščanje na giojenem obrazu. |
»Izgovorite mu tudi kaj premoženja v znamenje J
odpuščanja," pristavi Mica. |
»Izgovoriti mu kaj nimam, ker sem tebi vse izročila; izroči mu sama, kolikor hočeš, ako ga ljubiš; in če kdaj stopita pred altar, naj bo božji blagoslov z vama."
Opoldne je dacar zidarsko družbo v vas pripeljal.
Žalostno so peli Kalski zvonovi med vriskanje veselih zidarjev, ktere je dacar z vinom napojil v bližnem tergu. Niso mislili ne na smert ne na merliča. Dacar je pa stopil k zvonikarju, in čul je kratki odgovor: Vaša nevesta je umerla; v sredo bo pogreb. I
Dacar je zidarje pripeljal v vas; pogorelo mesto,
zidarjev, ktere je dacar z vinom napojil v bližnem tergu. j
na kterem se bo zidala nova hiša, jim je pa odkazal oče Krucman. Naglo so se zidarji dela poprijeli, in hitro je raslo novo zidovje iz tal. Krucman je pa možko okoli zidov postopal in ukazoval je zidarjem, ki mu brez stroškov zidajo čedno hišo, ker družba za zavarovanje je
Niso mislili ne na smert ne na merliča. Dacar je pa j
pohištev je škodo že bila cenila in povernila; z dobljenim denarjem je pa Krucmanu mogoče bilo tudi večo hišo od prejšne sozidati. Mož je bil res dobrovoljnega obraza, ko je hvalil svojih otrok srečo in dobro obnašanje; kako rad je ponudil nov mehir tobaka sosedu, ki je prišel ogledovat Krucmanovo zidarijo in tudi hvalit
stopil k zvonikarju, in čul je kratki odgovor: Vaša ne- j
svojega sina, kterega bi morebiti rad Mici zaročil. Moško je govoril Krucman o svoji hčeri, nobenemu je ni ob ljubil, nobenemu odrekel; velikokrat je pa ponovil: "Mica se mora omožiti, kakor se ni nobena mojih hčer. Pridjal jim bom tudi jaz nekaj dote, in tako svatovanje bomo imeli v novi hiši, kakoršnega ne pomni cela soseska." !
vesta je umerla; v sredo bo pogreb. I
Dacar je zidarje pripeljal v vas; pogorelo mesto,
na kterem se bo zidala nova hiša, jim je pa odkazal
oče Krucman. Naglo so se zidarji dela poprijeli, in i
hitro je raslo novo zidovje iz tal. Krucman je pa možko I
okoli zidov postopal in ukazoval je zidarjem, ki mu brez j
stroškov zidajo čedno hišo, ker družba za zavarovanje j
pohištev je škodo že bila cenila in *povernila; z dob- ',
Jjenim denarjem je pa Krucmanu mogoče bilo tudi večo |
hišo od prejšne sozidati. Mož je bil res dobrovoljnega j
obraza, ko je hvalil svojih otrok srečo in dobro obna- j
sanje; kako rad je ponudil nov mehir tobaka sosedu,
ki je prišel^ ogledovat Krucii^anovo zidarijo in tudi hvalit
svojega sina| kterega bi morebiti rad Mici zaročil. Moško
je govoril Krucman o svoji hčeri, nobenemu je ni ob
ljubil, nobenemu odrekel; velikokrat je pa ponovil:
f/Mica se mora omožiti, kakor se ni nobena mojih hčer.
-Pridjal jim bom tudi jaz nekaj dote, in tako svatovanje
bomo imeli v novi hiši, kakoršnega ne pomni cela so
seska." !
Kakpr so se možje Krucmanji skušali prikupiti* tako so fantje gledali za Micp; pa kakor je Krucman želel vedno le boljšega ženina, tako Mica ni želela no-benega. Obilna dedšina je ni storila prevzetne, ampak tiho in žalostno; ogibalo se je lj,udi in veselic, samotna je doma presedala in premišljevala, kdaj se bo vernil Matevž, po kterem ni bilo ne duha ne sluha. Kolikokrat se ji je sanjalo, da ga vidi v boju, daje ranjen,-ubit; koliko solzicam izvirek je bila skeleča misel, da Matevža morebiti že krije černa zemlja Laška. Nar huje serčno terpljenje je negotovost. Srečo in nesrečo prihodnjo si človek vpodobi, kakor more živo; up in strah se ga polastita oba kmalo, in vedno močneja sta, čim dalje človek čaka* Tako visi človek med rajem in prepadom, nepreterpno čakaje, kdaj se bo osoda določila, in dalj ko čaka, bolj mu serce trepeta, in raji bi se v prepad zavalil/kakor dalje; čakal negotove prihodnosti. (Dalje in konec prihodnjič.)
Myt!iQlogične drobtine.
(Po* narodnih. pripovedkah naznanja Dav. Terstenjak.)
0 svetem Jurju.
Ni goda med Slovenci, kteregav bi se mlado in staro bolj veselilo, kakor godii sv. Jurja. Ko se približa god tega svetnika, obrača se mladina vsako jutro proti solnčnemu vzhodu, in popeva: Pridi sveti Juri Toplo nam zakuri, Pridi, sveti Marko In nam speci jarko. - Na Jurjevo, hitro po polnoči, fanti .začno z biči pokati, pastirji pa v rogove trobiti, ker to, pre, coper-niče odganja. Žene na predvečer tergajo cvetlico, imenovano jurjevico, in jo kravam davajp, da bodo imele obilno mleka.
Na Jurjevo spuščajo navadno živino najpred na
pašo. Fanti si naredijo lesen ključ in vertaje v
zemljo pojejo : >
Sveti Juri! to 'maš ključ. Odpri nam nebeško luč. Nekaj enacega se nahaja tudi pri Moravljanih. Na peto postno nedeljo izganjajo dekline Moreno, boginjo zime Pred slamnato babičko, ktera Moreno predstavlja, pojejo :
Komu s' dala kliče? Dala sem jih dala Svatemu Jirimu, . \ Aby nam otevfel Želeju travinu, Aby trava rastla — Trava zelena! — Že učeni Kuhn (Zeitschrift ftir deutsch. Myth. III, 385) je dokazal, da ključ v basenstvu indoevrppskem pomenja blisk, kteri zemljo odpira in jo z gromom združen rodovitno dela. Zato Slovenci pripovedajo, da bo srečen, kdor na Jurjevo germeti čuje, in da bodo njive rodovitne. Na sekovskem slovenskorimskem kamnu, izkopanem na torišču starega slovenskega mesta imenovanega So Iva, ste dve možki podobščini viditi. Ena nese ključ na rami, kterega druga oseba hoče vzeti (glej Schriften des historischen Vereins fiir Inneroster-
Kakor so se možje Krucmanu skušali prikupiti, tako so fantje gledali za Mico; pa kakor je Krucman želel vedno le boljšega ženina, tako Mica ni želela nobenega. Obilna dedšina je ni storila prevzetne, ampak tiho in žalostno; ogibalo se je ljudi in veselic, samotna je doma presedala in premišljevala, kdaj se bo vernil Matevž, po kterem ni bilo ne duha ne sluha. Kolikokrat se ji je sanjalo, da ga vidi v boju, da je ranjen, ubit; koliko solzicam izvirek je bila skeleča misel, da Matevža morebiti že krije černa zemlja Laška. Nar huje serčno terpljenje je negotovost. Srečo in nesrečo prihodnjo si človek vpodobi, kakor more živo; up in strah se ga polastita oba kmalo, in vedno močneja sta, čim dalje človek čaka. Tako visi človek med rajem in prepadom, nepreterpno čakaje, kdaj se bo osoda določila, in dalj ko čaka, bolj mu serce trepeta, in raji bi se v prepad zavalil, kakor dalje čakal negotove prihodnosti.
 
Dacar še pobira dac pri kerčmarjih, kakor ga je pobiral prejšne dni; le preselil se je v drugi kraj, ker na Kalu mu ni bilo moč dalje ostati. Rezin grob ga je vedno opominjal podertega upanja in pokopane sreče; in morila ga je žalostna resnica, da nova hiša, ktere načert je sam sebi narisal, drugim vstaja iz tal. V drugem kraju, je mož mislil, bode spremenjena okolica in drugi ljudje bodo spremenili tudi njegovo serce, in žalosten spomin se bo odmaknil mirni zadovoljnosti. V novem kraju je žalovanje po pokopani nevesti res kmalu jenjalo, žalost po zgubljenem denarju se pa ni htela posloviti od mehkega serca.
v
Prišel je dacar neki večer v Ljubljano. Prinesel je sabo precej denarja, da bi ga odštel gospodu, ki ima dac v zajemu. Sedel je v kerčmi pri poliču vina, ko pride v sobo nekaj vojakov v nenavadni, pri naš poprej nepoznani obleki. Slovenci so bili, pa obraze so imeli bolj zagorele, kakor domači in bolj suhe. Brada, ki so jo nosili po laški ali francoski šegi, jih je tako spremenila, da bi nihče v njih Slovencev ne spoznal, ako bi bili na Laškem zgubili tudi domači jezik. Zgubili jezika niso, pa nekoliko se jim je vender spremenil. Z začudenjem je dacar može ogledoval, ko so se zraven njega vsedli; in skoraj boječe se je v pogovor spustil s čverstim fantom, ki mu je prav prijazno napil, in pristavil: »Danes moramo vsi pijani biti od veselja, da smo nazaj priromali v milo domovino iz toliko nevarnost, v kterih je več nismo upali še kdaj viditi."
Človek toliko velja, kar plača.
„Hvala vreden je pa vaš pogum, odgovori dacar, da ste se podali v hude nevarnosti, ko vam ni bilo treba."
(Spisal J. Mencinger.) (Dalje.)
"Treba nam ni bilo, gospod; pa vsak med nami je rad šel na Laško; vsak je imel svojo željo in hrepenenje. Vsacega je nekaj gnalo iz domovine; in tudi zdaj bi se ne vernil vsak domu, ako bi ne moral."
-TI. >'" ... -, -";; '-, ,*\.
Dacar še pobira dac pri kerčmarjih, kakor ga je pobiral prejšne dni; le preselil se j^ v drugi kraj, ker na Kalu mu ni bilo moč dalje ostati. Rezin grob ga je vedno opominjal podertega upanja in pokopane sreče; in morila ga je žalostna resnica, da nova hiša, ktere načert je sam sebi narisal, drugim vstaja iz tal. V drugem kraju, je mož mislil, bode spremenjena okolica in drugi ljudje bodo spremenili tudi njegovo serce., in žalosten spomin se bo odmaknil mirni zadovoljnosti. V novem kraju je žalovanje po pokopani nevesti res knialu je--njalo, žalost po zgubljenem denarju se f>a ni htela posloviti-od mehkega serca.
Prišel je dacar neki Večer v Ljubljano. Prinesel je sabo precej denarja, da bi £a odštel gospodu, ki ima dac v zajemu. Sedel je v kerčmi pri poliču vina, ko pride v sobo nekaj vojakov v nenavadni, pri naš poprej nepoznani obleki. Slovenci so bili, p§ obraze so imeli bolj zagorele, kakor domači in bolj suhe. Brada, ki so jo nosili po laški ali francoski šegi, jih je tako spremenila, da bi nihče v njih Slovencev ne spoznal, ako bi bili lia Laškem zgubili tudi domači jezil$. Zgubili jeizika niso, pa nekoliko se jim je vender spremeni!. Z začudenjem je dacar može ogledoval, ko so se zraven
čisto zlato solnce, ki tr je sijalo ^ v otročjih letih, tu poznaš vsako drevo, vsak g^rm, ki raste ob potoku, tu ti izvirajo studenci stari. V zemljo, lftera te je rodila, ktera te je redila ^— &©--^ezmnkrat k pokoju. Le v tvoji domovini poznaš vse ljudi, poznaš njih misli, in želje, poznaš njih djanje in riehanje, ker si med njimi rastel,ker jih poznaš s trate, kjer ste skupaj igrali poletne večerff. Le doma ti je jasna božja previdnost in $Šoda človeška. Le doma med svojimi ljudmi najdeš pravo poezijo —. in poezije je treba človeku, da se ne pogrezne v nečimernost vsakdanjega življenja —- vse na svetu. se stara in vene, le narod vedno živi in poganja nove mladike. Blagor sinu, ki ne išče daleč od doma svoje sreče; zvečer kg^sfedeš na mesto, kjer je nekdaj sedel tVoj oče, tu ti b|rli Iampa, kl&je bedela nekdanje dni in v zibelji, kjer si se zibal ti, ^^ziblje zdaj tvoj sin. Obhodi vesvoljni svet, te sreče na najdeš nikjer pod svftlitfi solncom. Tor^j ostani doma in ne išči sreče drugod med tujimi ljudmi/ *
Tako so govorili moj ranjki oče. Jaz sem jih ubogal, sem/pstal doma, med domačimi dekleti sem si izbral ženo in ž njo srečno živim in blagoslavljam očeta v grobu: Moji sosedi šb^ni vsi1 prijavit* jaz pomagam njim, kjer mdrem in znam, in oni bi menk pomagali, ko bi mi le treba bilo. Jaz sem pri končuj tudi bo že
sire/ da ne vem, kaj bi bil dal* da bi se bil sprehajal v senci pred mojim gradom. Poslovilvsem se odgozdov , "■....ii.:i." :~ -A..«; kiiinism nntn sem šel v /novi JorK
ve. Manja jejzaio niči blizFDtfnaja.
kentuških in po naj bližnjem potu sem sel v w. in od tod nemudoma v Evropo. Noč in dan sem Dopo-toval, ker skor» nisem mogel učakati, da bi wtfTsvoj dom Le v Gradci sem se nekoliko mudil. Rad bi bil kii zvedtl o*' brat* in o\ Marij*. Popraševal sem sem 5W nazahaje sem zv^el, da Marijina mati tu živi. 7uiai mesta sem jo našel v revščini. Žena se je bila tako postarala.> sem stopit pred njo, meje/spoznala £ govoru, solze1 so jo: polile, skoi* govorit, ni^mogb, kar priteče kacih pet let star deeek m jo začne tolažiti: Ne jokaj, stara mati, ta gospod ti ne bo juc zalega storil ' - Ni mi bilo treba prašati, cgav je otrok, mislil šem da vidim svojega brata, ko je bil v teh letih. Ko se je stara ž*na malo utešila, mj|ame pripovedovati svojo nesrečo in nesrečo svoje hčere*-in moj bratje bil knv Se nesreče. S sladkimi besedami jih je pregovoril v rPoSmjih.je opustil. Kje je zdaj to nrhceje vfVarija jefz losti in revščine obolela in leži v botaif-
O
l/l UM.L *VX «» v — ~» — w- k f
i kmahj^ polnoči, ako pa ostane| nekaj dny pri meni,-'fe^n^r [^6^ sam lahko pr^ričal, k&#4|e naše^žfvljenje.''
^e^^rteden je ostal Valentin pri Burj&u in Jkj)» je. sedmi dan na večer jezdil proti svojemu gradu^je^vse drugač^mMi^o pravi človeški, sreči, kžfžpopredV Njemu je bil Burja naj-srečrf/si človek pod solncdm. ^Konec-ptifi;)
•- • */> •>-* 'V
Malega Riharda, tako je bilo; mojemu stričkrf ime,
<semtv^zel^sfb^ št^ri ženi sem dalidatno podporo^potem
sem hitel dalje proti domu. Od |^ih svetih sem na
svojem domu. Do zdaj sem bil'večidel te, doma, in Bog
ve, ali bi.JSe^jJMti danes vidJl v *-SS}1 hiši, ko bi se
ne bilo 4?%)) v mojem gradu pripetiW kar me je zopet
nekoliko vznemirilo. Včeraj sem obiskal svojega Imma
starega Potokarja in ko pridem na večer domp, nii#ove
Martin, daje bolno mlado ženo v snegu našel ter da
jo je pripeljal v grad. In ta žena je bila — Marija, ali
ne nekdanja Marija, ampak le njena senca —/in zdaj
še te več ni; danjfe je um&rla in mislim, jutrifjo bodo
pokopovali. Nobena duša ne misli, v kaki zvezi je ta
nesrečna žena z našo hišo, tudi Riharcf ne ve, da je
ta tujka njegova mati. Res. čudno plete božja roka
človeško v^sodo. '
Ko je Valentin končal, jlstane Burja in gre po
novo steklenico dobrega vina, natoči prijaftp^in sebi,
in ko spraznita kozarce, ^pregovori Burja: ■%
„Ljubi pobratime! ^esto sem poslušal tvojo povest in vidim, da si veliko veo^skusil, kWjaz.-Moje življenje je do zdaj le mirno pretekaloVKar se nisva več vidfta, skoraj nisem bil iz mej^naše občine, lof% bom jaz kmaUTna koncit s svojo povestjo. Naj^pred*ti morem povedati, da prav srečno živim, imamMlobro ženo, nadepolne otroke in kolikor znancev, toliko prijafllvT Nikoli se nisem kesal, da sern poslušal očetove besede. Kakor se boš še spomnil,t|je "tudi mene, kakor tebe, uka želja -gnala v tuj^t mesta. Ko sem očetu to željo razodel, ■ rssr ml mirhft pt^lusali/ potem so pa takole
govorili:. '/S"'tr'r^^ '^ '
5|oj/sin! Hfo zdaj še nikoli jiisva , govorila o tvoji prihodnosti* Zdaj so ti odp@rt& poljj^ na vse strani* Vprašaj svoje s|rce, kam te žene? Ako želiš učenosti,
r podraj se v veliki mesta med učene ljudi; ako želiš bogastva, prehodi zakarjne zemlje in prekmorske otoke; ako hlepiš po časti in visoki službi, pojdi kamor te vleče tvoje serce. Ako pa želiš sreče, prave sreče, ako želiš biti srečen med srečnimi — ostani v svoji domovini, ostani v hiši svojega očeta. Kjer sj se ro&l, ^j&elaj do smlrtl Verjemi miv da si bopga mesta|S^&le«i
-2^\ svetu neJiM^fm&l. Svoje domovanje poznaš "Tz otročjih let, tu se naidtlboj razpenjat staro sinje nebo, tu ti sije
— 67 —
njega vsedli; in skoraj boječe se je v pogovor spustil si čverstim fantom, ki mu je prav prijazno napil, in pristavil: »Danes moramo vsi pijani biti od veselja, da smo nazaj priromali v milo domovino iz toliko nevarnost, v kterih je več nismo upali še kdaj **viditi."
„Hvala vreden je pa vaš pogtim, odgovori dacar, da ste se podali v hude nevarnosti, ko vam ni bilo treba." I
,>Treba' nam ni bilo, gospod; pa vsak med nami je rad šel na Laško; vsak je imel svojo željo in hrepenenje. Vsacega je nekaj gnalo iz domovine; in tudi zdaj bi se ne vernil vsak domii, ako bi ne moral."
„Res hitro ste vojsko končali. Komaj smo zvedili, da so vas prijeli, ste jo že nazaj priderdrali v Ljubljano."
Vojaku so te besede malo kri razdražile; pa ježejeze
ni hotel pokazati, odgovoril je: „Prijatel, vi se hočete z nami norčevati. Pa čemu to, saj smo že sicer dovolj nesrečni. Edino tolažbo imamo, da smo v domači deželi. Zato se veselimo, in vsak se mora veseliti z nami, tudi vi gospod! Natakarica! prinesi bokal nar boljšega, saj
ni hotel pokazati, odgovoril je*: „PrijateI, vi se hočete
z nami norčevati.; Pa čemu to, saj smo že siofer dovčlj i
nesrečni. Edino tolažbo imamo, da smo v domači deželi.
Zato se veselimo, in vsak se mora veseliti z nami, tudi i
vi gospod! Natakarica! prinesi bokal nar boljšega, saj
nisem berač prišel iz Laškega." ' |
Ni se ga branil dacar, ker rad ga je pil, kedar I je bilo zastonj. In da je vojak« tako prijazen V, je dalo j vinu še bolji okus in dacarju večo žejo. Sosed vojak mu ni pozabil natakati,Mn mu ga prijazno k pitju priganjati. Kakor ga je pa dacar več dobil v glavico, bolj je postal zgovoren. Vprašal je soseda po pohiševavcu Matevžu*. Odgovoriti je hotel neki vojak dacarju " nasproti, pa dacafjev dacarjev sosed ga ostro pogleda v, in tako odgovori: | „Matevža poznam, bil je na Laškem, dobro se, mu je godilo. Pa od fijeganjega ne govorimo več," in šaljivega pogleda se je ozerl na tovarše. Ko o Matevžu ni smel ziniti nobeden več, so govorili o vojski, in več poslu-šavcovposlušavcov je prisedlo k mizi. Bokal se je večkrat spraznil, dacarjev sosed je pa skerbel, da kozarci, posebno ^acarjevdacarjev, nišoniso prazni ostajali* . Dacarju se je že jezik začel zaletovati, skušal se je spraviti iz vesele družbe, . pa sosed ga ni pustil, ker vedno je vanj silil z vinom in bersedofbersedo. Vstal je dacar rekoč: »Zahvalim za družbo i in vino. Nocoj ne morem več piti, jutri pa moram zgodaj vstati. Lahko noč vam vošim."
„Ne bo dalo! Tako čverstemu možu bi se vino ustavljavlo! Še en bokal, natakarica!" odgovori vojak, in s krepko roko potlači dacarja nazaj na stol, in klobuk mu zopet obesi na kljuko. Dacar nevolje ni mogel več deržati. „Ne vem kaj mislite z mano storiti, je djal, da me hočete vpijaniti. Skoraj bojim se vas."
Na to vojak: »Poštenih ljudi se vam ni treba bati, |. Menim pa, da tudi nimate posebnega vzroka bati se I naše družbe."
»Plačam vam pijače, kar je hočete, da me le i izpustite izza mize.*"
»Nočemo vas vsušiti,*" odgovori vojak; „saj se Yamvam bere na. obrazu in na oglodani suknji, da niste med terdnimi*". Vojak je pri teh besedah v žep segel, in s srebrom zarožljal."
„Iz Laškega ste pač več prinesli tiste živali, ki
po glavi hodi, kakor grošev," Dacar odgovori, in jeza mu je svetila iz oči.
„Recite, kar kočete; zabavljajte, da bote siti.
mu je svetila iz oči. - ., '.
Stavim pa z vami, da imam več denarja, kakor vi,
„Recite, kar kočete; zabavljajte, da bote siti.
akoravno imam le nekaj bankovcov pri sebi."
Stavim pa z vami, da imam več denarja, kakor vi, !
Dacar ga po strani pogleda rekoč "Niste vredni, da bi z mano stavili, to vam pa povem, da lahko stovine naštejem." j
akoravno imam le nekaj bankovcov pri sebi." j
"Verjamem, pa morebiti niso vaše, kar pa jaz
Dacar ga po strani pogleda rekoč r^Niste vredni, !
naštejem, je vse moje, prijatel!"
da bi z mano stavili, to vankpa povem, da lahko sto-
vine naštejem." j
I wVerjamem, pa morebiti niso vaše, kar pa jas
naštejem, je vsej moje, prijatel!"
„Kdo pravi, da niso moje? Tule imate moj denar,
skazite mi, ako je kogar druzega;" in verže v jezi in pijanosti debelo listnico na mizo. Ljudje so se osupnjeno gledali. Vojak se pa na smeh derži, in dacarju odgovori: „Ako ste denar vergli na mizo, ga tudi soštejte; ako hočete, pa poprej stavo narediva, šteje naj pa, kdor hoče."
skazite mi, ako je kogar druzega^" in verze v jezi in
Ljudje okoli sedeči se hrupno tirjali, naj se stava naredi in denar sošteje, ker želeli in pričakovali so osramotenja derznega vojaka. Pa dacar ni hotel ne šteti ne staviti. Tedaj vzame vojak mošnjo denarjev iz žepa rekoč: Naj velja stava za osem bokalov, jo bom pa sam plačal. Eden naj sošteje moj denar, jaz se bom lotil pa gospodovega.
pijanosti debelo listnico na mizo. Ljudje so se osupnjeno
gledali. Vojak se pa naodpre smehdacarjevo deržilistnico, in dacarjuzačne odgovori:šteti
desetake; pa nekaj jih poklada na poseben kupec. Dacar, ki je nekaj časa znak na stolu slonel, in je od pijanosti glavo komaj po koncu deržal, se naglo poravna in stermo na vojakove kupce gledaje upraša, čemu da bankovce tako loči. Vojak pa kratko odgovori: „Že vem zakaj." Kakor serna plane pri teh besedah dacar kviško, sterga listnico vojaku iz rok, in si hoče s silo pot
„Ako ste denar vergli na mizo, ga tudi soštejte; ake
narediti iz za mize. Vojak ga pa krepko prime za vrat in resno mu pogleda v oči z besedami: »Ali me še poznaš? Jaz sem pohiševavec Matevž, kteremu si tristo goldinarjev vkradel."
hočete, pa poprej stavo narediva, šteje naj pa, kdor hoče."
Na vso moč se je skušal dacar Matevžu iz rok
Ljudje okoli sedeči se hrupno tirjali, naj se stava naredi
zmuzniti in je kričal: »Polastite se moža, v glavi se mu meša." Vstal je jezen hrup, in poboj, bi se bil vnel, ako bi ne bil kerčmar pristopil in z lepo besedo ljudi potolažil. Dacar je še vedno kričal; pa Matevž ga ni spustil iz rok in djal: »Pojdimo pred gosposko; tam se bo razsodilo, ali resnico govorim, ali sem tolovaj, ali se mi meša v glavi. Našli bomo pravičnega sodnika; in kdor se pravice ne boji, naj gre z menoj. „Tako je rekel Matevž in vstal je. Dacar pa je še vedno preklinjal vojakovo hudobo in derznost, in kakor je pred silil iz za mize, tako se zdaj ni hotel z mesta premakniti. Pri gosposki je kerčmar povedal vse, kar se je zgodilo; denarje so djali pod pečat, Matevža in dacarja pa pod ključ do druzega dne.
in denar sošteje, ker želeli in pričakovali so osramo-
Drugi dan je pa Matevž takole govoril pred sodnikom: »Svoji teti na Kalu sem hranit dal tristo goldinarjev. Pol leta je temu, kar mi jih je dala nazaj priče dveh mož, ki vtegneta dokazati resnico mojih besedi. Sel sem potem drugam gostovat: drugo noč so pa bili denarji _ ukradeni, ko me ni bilo doma, ko je ravno hiša moje tete gorela. Da so pa denarji, ki so sinoči bili dacarju vzeti, ravno moji, vam dokažem, ako mi jih le v roke daste. Soznanil sem se nekdaj s starim gospodom, ki je vsak bankovec, preden ga je izdal, s kako čerko zaznanoval tako, da so čerke po versti položenih bankovcov besede dajale. Imel je gospod tudi mnogo besedi in stavkov za dvajset, trideset in več bankovcov. Vzel sem njegove besede, in po njegovem izgledu sem zaznamil trideset bankovcov s stavkom: „Bog ohrani zdravje, srečo, mirno vest." Trideset čerk je na vsakem bankovcu ena, majhna, da se komaj vidi, na licu spodaj na desnem voglu. Dolgo je vradnik zaznamovane bankovce pokladal in prekladal, da je prišlo skupaj nekaj besedi, ker porabljeno je bilo nekaj zaznamovanih bankovcov; pa toliko jih je vendar ostala, I da se ni moglo dvomiti ned resnico Matevževih besedi.
tenja derznega vojaka. Pa dacar ni hotel ne šteti ne
staviti. Tedaj vzame vojak mošnjo denarjev iz žepa
Sodnik je poterdil dokaz, posebno ker je dacar tatvino obstal, ko je vidil, da bi zastonj tajil. Odštel je sodnik Matevžu tristo goldinarjev, kar je ostalo, je zopet zapečatil; izpustil je Matevža, dacarja je pa povabil, naj še ostane v terdni hiši.
rekoč: Naj velja stava za osem bokalov, jo bom pa
Tovarsi iz Laškega so Matevža pred sodnijsko hišo čakali, in sprejeli so ga z velikim veseljem, ko je med nje stopil zadovoljnega obraza. Peljal jih je v kerčmo nazaj, kjer jim je pri polnih kozarcih razložil, kar se je zgodilo ž njim in dacarjem. Ko so se pa tovarsi najedli in napili, se je poslovil od njih: „Z Bogom, tovarsi! Zopet se moramo razkropiti. Morebiti se vec ne vidimo. Spomnite se v boljših časih vašega tovarša in nevarnosti, ki štetih zraven njega prestali v nesrečni vojski. Jaz pa grem na Gorensko. Sreča se mi zopet smeja. Hajdimo za njo, da je ne zamudimo. Z Bogom, bratje!"
sam plačal. Eden naj sošteje moj denar, jaz se bom
lotil pa gospodovega.
I Vojak odpre dacarjevo listnico, in začne šteti
desetake; pa nekaj jih poklada na poseben kupec. Dacar,,
i ki je nekaj časa znak na stolu slonel, in je od pijanosti
I glavo komaj po koncu deržal, se naglo poravna in
| stermo~ na vojakove kupce gledaje "upraša, čemii da
I bankovce tako loqi. Vojak pa kratko odgovori: „Že vma
I zakaj."/Kakor serija plane pri teh besedah dacar k viške,
sterga listnico vojaku iz rok, in si hoče s silo pot
narediti iz za mize. Vojak ga pa krepko prime za vrat in
reso mu pogleda v oči z besedami: »Ali me še poznaš?
Jaz sem pohiševavec Matevž, kteremu si tristo gol
dinarjev vkradel."
I Na vso moč se je skušal dacar Matevžu iz rok
zmuzniti in je kričal: »Polastite se moža, v glavi se mu meša." Vstal je jezen hrup, in poboj,bi se bil vnel* ako bi ne bil kerčmar pristopil in z lepo besedo ljudi potolažil. Dacar je še vedno kričal; pa Matevž ga ni spustil iz rok in djal: »Pojdimo pred gosposko; tam.se bo razsodilo, ali resnico govorim, ali sem tolovaj, ali se mi meša v glavi. Našli bomo pravičnega sodnika; i in kdor se pravice ne boji, naj gre z menoj. „Tako je rekel Matevž in vstal je. Dacar pa je še vedno pre-I klinjal vojakovo hudobo in derznost, in kakor je pred silil iz za mize, tako se zdaj ni hotel z mesta premakniti. Pri gosposki je kerčmar povedal vse, kar se je zgodilo; denarje so djali pod pečat^ Matevža in dacarja pa pod ključ do druzega dne.
Drugi dan je pa Matevž takole govoril pred sodnikom: »Svoji teti na Kalu sem hranit dal tristo goldinarjev. Pol leta je temu, £ar mi jih je dala nazaj priče dveh mož, ki vtegneta dokazati resnico mojih besedL I Sel sem potem drugam gostovat: drugo noč so pa bili denarji _ ukradeni, ko me ni bilo doma, ko je ravne hiša moje tete gorela. Da so pa denarji, ki'.so sinoči I bili dacarju vzeti, ravno moji, vam dokažem, ako mi jih le v roke daste. Soznanil sem se 'nekdaj s starim gospodom, ki je vsak bankovec, preden ga je izdal, s kako čerko zaznanoval tako, da so čerke po versti položenih bankovcov besede dajale. Imel je gospod tudi mnogo besedi in stavkov za dvajset, trideset in več bankovcov. Vzel sem njegove besede, in po njegovem izgledu sem zaznamil trideset, bankovcov s stavkom: „Bog ohrani zdravje, srečo, tairnp vest." Trideset čerk je, na vsakem bankoVcu ena, majlina, da se komaj vi^di, ! na licu spodaj na desnem voglu. Dolgo je vradnik ! zaznamovane bankovce pokladal in prekladal, da je ! prišlo skupaj nekaj besedi, ker porabljeno je bilo nekaj zaznamovanih bankovcov; pa toliko jih je vendar ostala, I da se ni moglo dvomiti ned resnico Matevževih besedi.
T®8 —
vgodnife je poterdil dokazv posebno ker je dacar, tatvino
obstal, ko je vidil, da bi zastonj tajil. Odštel je sodnik
/Matevžu tristo goldinarjev, kar je ostalo, je zopet zape
čatil; izpustil je Matevža, dacarja je pa povabil, naj še
^ostane v terdni hiši. . / - }
Tovarsi iz Laškega so Matevža pred sodnijsko hišo ©akali, in sprejeli so ga z velikim veseljem, ko je med nje stopil zadovoljnega obraza. Peljal jih je v kerčmo nazaj, kjer jim je pri polnih kozarcih razložil, kar se je zgodilo ž njim in dacarjem. Ko so se pa tovarsi najedli in napili, se je poslovil od njih: „Z Bogom, tovarsi! Zopet se moramo razkropiti. Morebiti se vec ne vidimo. Spomnite se v boljših časih vašega tovarša in nevarnosti, ki štetih zraven njega prestali v nesrečni vojski* Jaz pa grem na Gorensko. Sreča se mi zopet smeja. Hajdimo za njo, da je ne zamudimo. Z Bogom,
bratje!" (Konec prihodnjič.)
ProMetje.
(Iz hrvaškega rokopisa brez imena prepisal M. Kr.)
Vse stvorjenje veselo postaje, - Protiiletje kada nam nastaje^* Zima projde, turobnost premine; Ribe v vode, zverina v planine, ' -^ Vse se ljubi, vse obimlje, Dragi drago ga vuzimlje; Ah, gdb sebi , Ovo želel ne bi?
Protuletje, lepa devojpica,
Kak su jasna tva rumena lica!
Z zelBnum si svilum oblečena,
Glava ti je s cvetjem nakincena,
Mladost, krepost, tva lepota^
Komu nije to dragota
Kad v ljubavi v .^
Tvu lepotu slavi? f
. Devojcica lepa si sventila, v
Vse stvorjenje na ljubav genula,
Nije stvari, ka se ne raduje,
*"" ' Vsaka ptica s parom poskakuje
Ter obimlje dragog svoga, / Peldu kaže za vsakoga Da pomoči Nije vu samoči.
Kuda gledim na vse sveta kraje, Vsud se ljubav z ljubavjum zestaje, Vse je glasa radosti podiglo, Vse je cil sve ljubavi dostiglo, Samo j a vu tugi $ lavam, Dragu svoju j oš zazavam, Da me zvrači, Z ljubavjum objači.
Besednik.
* Na Dolenskem, 26, majnika. —. Preserčno veselje nas je obšlo, ko je nam prišel pervi glas o novem političnem Časniku, ki bo pod naslovom »Ost und West"
V središču mnogoježiČne Avstrije izhajal in nas Slovene
V nemškem jeziku zagovarjal in branil zoper sovražno Bato^covanje in obrekovanje nekterih dunajskih Časnikov. Crez tri mesce nam Že izhaja in se splob krepko obiš|,Ša iot zagovornik slovanskih zadev* vVsak dan ga komaj pričakujemo, ker smo v njem že marsikak prekrasen d^pis brali iz slovanskih krajev, posebno tudi o naših domaČih zadevah. Naznani m a torej, ljubi Glasnik, našo zahvaloza irjegove žlahtne prizadeve; ob. enem tnu pa tudi sporoči
še nektere ponižne želje, ki jih z nami gojijo še mnogi slo« venski rodoljubi, da se vsimbraveom bolj inbolj prikupi in Čedalje bolj razširi po vseh slovanskih deželah. Naga perva želja je, da bi „ Ost und Westu prinašal iz vseh slovanskih strani p r a v m n o g o dopisov, ker se po njih najverniše razodevajo narodove potrebe in želje, njegove prizadeve in hrepenenja. Brez dopisov je političen časnik drevo brez, cvetu. Naj si torej po vseh imenitniših krajih slovanskih poišče zvestih dopisnikov, ki mu bodo radi na pomoč pritekli, ako bo le htel njihovih dopisov prejemati. Tako imenovani „Ausland", kolikor se ne tiče slovanskih rodov, naj se vsaj za polovico skerČi, da mu za domaČe reci prostora zmanjkovalo ne, bode. Dokler imamo še po domači hiši toliko pometati, ne ohgavimo vedno pred tujimi durmi. Druga »asa želja pa je, naj slovansk Časnik ne žali nase častite duhovščine, ki je glavna, do najnovejih Časov skoraj edina podpora naše narodnosti. Sklepamo svoj dopis s prošnjo, naj nam slavno vredništvo ne zameri teh odkritoserČnih besedi, zakaj iz celega serca si želimo, da bi se ta vredni Časopis lepše in lepše razcvetal in se med nami Čim dalje razširjal. Zato smo tudi odkritoserČno povedali, kar bi vtegnilo ceno tega Časopisa Še^eliko povzdigniti, ga s Časom vsim bravcorn prikupiti in mu Še mnogo novih naročnikov privabiti.
Iz Celovca^ Peticijo Slovencev, da se vpelje slovenščina y šoleain urade, je bi. g. deržavni minister, kakor je bilo slišati, prav prijazno sprejel in obljubil, da se bo določilo slovenščini po naših Šolah in uradih;tisto mesto, ki mu gre po cesarskih postavah, Sladek up nas toraj navdaja, da se bodo naše narodne Šole popolnoma v narodnem duhu osnovale, naše gimnazije in realne šole pa tako vray~ nale, kakor to tirja /po visoki cesarski besedi zagotovljena enakopravnost vseh naroflpr* Da se pa to kmalo vresničiti more, in da nam naši zopernlkl ne bodo vedno ugovarjali: saj za! to še. potrebnih bukev nimate: torej bodi naša perva in najimenitniša skerb, da naše gimnazije in realke *z najpotrebniŠimi knjigami oskerbimo. Krepko se je treba dela lotiti! Sposobnih moči nam ne manjka, laj^tejemo med našimi učitelji dosti slovenskih pisateljev s obširnimi in temeljitimi vednostmi. Ozrimo se na brate Cehe, kake priprave delajo za vresničenje obljubljene enakopravnosti po šolah. Mnogo šolskih bukev je bilo kar izgotovljenih in vis* Šolskemu svetovavstvu na pretres podanih: g. K. Ninger je spisal: „Všeobecny dejepis stareho, stredniho a novej-šiho vŠku pro nižšj gimnasia", prof. Dr i z hal ^Na^ornč merictvi" za nižo gimnazijo, prof. S m o lik „Aritbmetikoa za I. in II. razred. G. prof. Sohaj spisuje »latinsko skladbo" ; prof. Lepar „gerŠko slovnico" ; g. Z i k mu n d „česko skladbo" ; prof. M al och rDejepis" za nižo^gimna-zijo in pa „zemljopisa; g, dr. PeČirka „Prirodopis" za nižo in prof. Kavka za višo gimnazijo; g. Hr yz in A srn m it „Fiziko u ; g. prof. Š i m e r k a in J a n d e ck a „ Algebro ^, prof. H a n š g i r g pa pripravlja „slovnik latinsko-česki"* Naj nam služijo v izgled in posnemp! Ako resnično želimo napredka naši literaturi, ne deržimo križem rok: brez setve ni žetve. Pred vsim drugim pa glejmo, da se naj prej izdelaj o potrebne vero za k o n s ke, z g o d q v i n s k e , z e m> 1 j o p i s ri e in p r i r o d o p i s n e bukve. Kar se pa tiče njih , izdav.e, naj še vstanovi izmed učiteljev odbor, ki bo dela presojeval, za izdavo pripravljal in jih, Če ni drugači, po naročilni poti na svitlo izdaval. Gotovo bo izdavo podpiral x vsak rodoljub, da.se zastavi terdna podlaga naši literaturi*
Pridjana je 6. pola Marij« Stuartove* . ;?
Natisnil Janez Leon v Celovcu.
 
Zadnji žrebelj in smerečico so pribili na streho Mickine hiše. Bila je nova hiša nar lepša v vasi. Imela je nadstropje, visoke okna, dvoje duri, obokano klet in znotrajne sobe in izbe so bile prav pripravno postavljene. Za hišo je bil hlev niži, kakor hiša, in snažen prostoren dvor je bil med njima. Malo tako lepih hiš je na kmetih, ker naši domači zidarji večidel ne znajo več kakor postavljati kamen na kamen, obris za hišo jim večidel daje gospodar sam, in kakoršen je gospodar, taka je potem hiša. Zato je tudi tako malo lepih in vkusno sozidanih hiš viditi. Okna so redko in gosto, velike in majhne vse vprek postavljene, včasi še celo v eni versti ne; na lepoto in ravnomernost se ne gleda. Duri so postavljene, kjer si bodi, celo na voglu hiše sem vidil marsiktere. Ko se pa stopi v poslopje, je homatija še veča, povsod debelo zidovje, polno voglov in neporabljenih kotov, nikjer priličnega prostora. Pozna se, da Slovenci ne zidajo še dolgo; zidarji pa tudi še dolgo ne bodo tako umetni, kakor so postavim tesarji in mizarji. Prav čudno je res, da na tako okornem zidovju sedi tako lepo vezana tesarija in tako terdno ostrešje. S tem pa nisem hotel reči, da so vse kmečke hiše zidane tako okorno; nektere so clo umniše postavljene, kakor marsiktera Ljubljanska.
Vzrok, da je Mickina hiša zala in pripravna, je bil pa edino le ta, da je Krucman, ki je zidarjem pokazoval, kako in kaj naj zidajo, precej lepih hiš vidil; on je pa vse, kar je kje vidil, presojeval; kar je dobrega spoznal, je skusil tudi pri sebi vpeljati, in ni se mu škoda zdelo denarja in truda, ako je veljalo kaj zboljšati. Tudi častilakomnost je moža gnala, da je v vsem
Ona pobesi solzeče oči, i^u/lzmakne/pocasi roko,
hotel biti pervi in vašcanam dajati dober izgled. Kako rad je Krucman sosede vodilp o novih sobah, kako se je hvalil, ko jih je ogledoval, saj bile so njegova znajdba; pa tudi mnogo sladkih ur je mož upal v njih preživeti.
nic ne reči1, le z glavo* odmaje. T
Ker je hiša popolnoma dodelana, je danes Krucman župana povabil, naj jo pride pogledat, in jo pohvali pri vinu, kterega bota pila pri novi mizi. Prijazno se pričkaje, sta sedela moža za mizo, kakor tisti večer, ko je ranjca Reza Matevža od hiše odgnala. Pa ni se Reze spomnil ne Krucman ne župan, in nobenega kozarca nista izpila v njen spomin. Mica je vsa zamišljena zraven mož sedela in predla. „Ali ti je všeč moja zidarija?" jo vpraša zadovoljni oče. Hči klaverno
Dolgo sta oba molče sedela. Valentinov obraz se prav n^c ni spremenil, Regini pa je bilo vedno težje pri s|rc% Čez nekoliko ^slane in gleda po cesti proti vasi, potem M-zopet i}S(&e rekoč: „ Starega očeta dolgo ni." ] Valentin na to ni^ne odgovori in tako sta spet tiho "-sedela, da se je jPotoka\ pripeljal* Regina hiti k^ njemu, I se/$$rze v voz njemu vSiaro^^in še predeid je Valentin bliže'/prišel,rje>ve# && zderdral tz njegovega dvorišča. w*-
odgovori: „Dopadla bi mi hiša, ako ne bi bila moja."
Proti večeru pVinese potoški y#pec pismg na Valentina. On hitro razpečati in bere: JLjubi sosed! Regina je že nekaj dni^nevesta mlajlega^parona Siegeldorfa. Toliko na kratko^f da se boljp ^imU' ravnati/'JLValentin se skoro na glas nasmeji in misli, sam pri *sebi c O Burja, tvoje modrovanje je puhlo, jaz svet boliejpoznam.
Jezno Krucman odgovori: „Kakor bi me v serce zabodlo, me zabolijo tvoje besede. Da moram imeti tako neumno, tako svojeglavno hčer! Kako veselile bi se druge dekleta, ako bi imele kaj takega!"
Valentin je bil zdaj spet zapuščen-, ke$ nekdaj v Gradcu. Otožen je spet hodil po gozdih in po goricah — ali veselje je bilo preč. Spojnnil se je n#magnolij£
"Tudi jaz bi se veselila, in če se ne bom kmalu, se ne bom nikoli."
Nekoliko drnjfpozneje ogleduje tersje v vinogradu
"Kmalo se boš. Danes se pripelje mesarjev Janez iz Ljubljane hišo in polje ogledovat, in če mi bo fant po volji, imamo čez štiri tedne poroko. To bo veselje!"
\in ko do vefrha^pride, se—vle^že pod koščati oreh, vzame
"Žalost bo, oče. Serce mi bo pokalo, kedar bom
v roko knjižico m se silič brati, ali .ker vidi, da se siliti
mogla stopiti pred oltar s mesarjem; ako ne odjenjate, ako mi ne daste več odloga, naj se spolni vaša volja; bodite vi zadovoljni in veseli, jaz naj pa žalujem, ker sem navajena."
nič ne ponraga, v^rže bukve ^ stranC in postopa za
„Neumno dekle, koliko križa imam s tebo! Vsa družina, celo vsa vas se ravna po moji volji in pameti. Ti pa delaš, kakor bi moja hči ne bila."
svojimi mislimi. Nehote so tudi oči šle za njimi, ter
Na to Mica odgovori: "Ljubi oče! krivo me sodite, ker ljubezni ne poznate druge, kakor do premoženja. Vaše serce se nikdar ni ogrelo za kaj boljšega; vi nikoli niste bili mladi. Dajte mi vaše merzlo serce, in z veseljem bom spolnila vašo željo. Dokler mi pa to serce v persih bije, bom nosila v sebi staro ljubezen in obljubljeno zvestobo; strah in up bota edina občutka, ki se bota v njem verstila. Kako bi mogla verlega Matevža pozabiti! Vedno mi je živo pred očmi, posebno tisto jutro, ko sva slovo jemala; on je šel na Laško, jaz domu. Britko sem jokala, on me je pa tolažil. »Tvoje solze, je djal, se bodo kmalo v smeh spreobernile. Najina težava bo le kratka skušnja. Za vekomaj naju sreča ne more zapustiti, ker ničesar nisva kriva." Tako je djal, in obrisala sem si solze. Upam, da tako blagega serca ni kroglica zadela. Prišel bo Matevž nazaj in ž njim veselje. Zame pa ni druge ljubezni in druzega veselja, kakor on. Kako bi mogla v zakon jemati druzega moža; kako bi me pekla vest, kako serce bolelo? In če Matevž pride nazaj, kaj bi mislil o meni? Nar bolj zaničljiva stvar mu bom na celem svetu, mislil bo, da sem ga tudi jaz obrekovala in černila, in mu hinavsko iz rok iztergala namenjeno dedšino. Ko je šel na Laško, ni imenoval svojega, kakor edino moje serce; kaj bi počel, ako najde tudi to drobno serce po izneveri druzemu prodano ..... Ako nočete krivi biti nesreče dveh serc, dovolite mi odlog, da zvem, ali Matevž še živi; morebiti je srečen, in tudi bogat, oče! Ako pa reven pride, ne glejte toliko na merzli denar, ampak premislite, da je zadovoljnost in ljubezen v revnem zakonu več vredna kakor vsi miljoni."
so med zelenim koščatim drevjem poiskale streho po-
Krucman se za tako govorjenje ni zmenil veliko. To je prazno blebetanje, je djal, "Pa da bo konec prepira in dolgih besedi, ti obljubim, da te bom Matevžu dal, in raji kakor druzemu, da ti voljo spolnim, ako pride nazaj, in toliko denarja prinese, kakor bi jih imel mesarjev Janez; ako ima tudi sto ali dve sto manj, bom skozi perste pogledal. Denar, Mica, denar je perva reč.
toškega gradu, v kterem so se zdaj mudile njegove
V nar gorkeji ljubezni zmerzneš brez denarja. Kjer je denar, tam je sreča, kjer ga ni, reva in nadloga. Zdaj mi pa molči o Matevžu, da me ne vjeziš."
misli. Na levo in desno so se razprostirale lepe go
Komaj je Krucman besede izgovoril, stopi v hišo mesarjev Janez iz mesta, Mici namenjeni ženin, Razveselil se je Krucmanu obraz, ko je roko stisnil čverstemu mladenču; posadil ga je zraven sebe in mu pomolil polno kupico, da sta terčila Mici na zdravje. Pogovarjati so se jeli možje o mnogih rečeh, o hudih časih, o dragini, ki kmalu vtegne pritisniti; o negotovem pričakovanji ponovljene huje vojske; in tudi na mnoge gospodarske reči je speljal Krucman namenjennega zeta, da bi natanko spoznal njegovo pamet in zgovornost. Ni mu ravno vse dopadlo, kar je mesarjev sin govoril; pa upal je Krucman, da ga v kratkem izuri in mu odpre pravi pogled v vsako reč, kar zdelo se je možu, da je mladeneč prebrisane glave. Povedal je mladeneč tudi mnogo novic iz mesta, pozdravila je prinesel od Krucmanove Lenke, ki je v mestu omožena; rekel je med drugimi tudi, da je pripeljal v vas nekdajnega papeževega vojaka, kteri ima nekaj znancov v vasi, ki jih hoče med potjo obiskati. Mico so te besede veselo ganile; več ni mogla mirno sedeti; zdaj skozi to, zdaj skozi uno okno je pogledovala; in nit se ji je tergala med persti. Samo Krucman je to zapazil in spoznal, kaj pomeni. Zamislil se je mož, ko sta se župan in mladi mesar pričkala o laških homatijah in o kratkem boju, kteri je sardinskemii kralju prisvojil novo lepo in veliko deželo.
rice, pod njimi zeleni\travniki in rodovitno polje in v
Nista še pričkanja dognala, in zmagala ni nobena nasprotnih misel, ko Krucman moža povabi, na polje stopiti, da se bo pred mrakom moglo vse obravnati. Ko so možje odšli, je Mica kolovrat popustila, in pred oknom stoje je prepevala napeve priljubljenih pesem. Ni dolgo stala pri oknu, ko vidi papeževega vojaka počasi stopati proti hiši. Večkrat je postal na cesti, kakor bi se ne upal naprej, in kedar je glavo povzdignil in se ozerl proti belemu poslopju, mu je solzica zaigrala v očeh. Kaj ga je Mica spoznala ter skočila skozi vrata, in preden se je vojak spregledal, mu je oklenila nježne roke okoli vrata. Mica ni mogla govoriti, pa nar lepša solzica, solza veselja, je razodela, kaj čuti njeno serce.
kraju za bukovim gozdom se je svetil njegov na novo
V hišo ga je peljala, ga za mizo posadila. Ko Matevž vidi nalite kozarce na mizi, z začudenjem vpraša, kaj to pomeni?
pobeljeni grad. Kako lepo je vse to, premišljuje sam !
»Prodajajo hišo, in moje serce. Ravno prav si prišel, da si boš rešil hišo in mene. Jeli, da se ne bova več ločila?" pravi Mica.
pri, sebi! Kako me je vse to še včeraj veselilo, kako sem
noč in dan mislil, kako bi ^boljšal in olepšal svoje po
sestvo-— zdaj me je pa vse minulo. Zdaj mu je bilo
vse.)gno, ali bodo lege tuje cvetlice doovetele ali ne;
njegovp domovanje^ kter-C; se jmu je spet tako' prilju
bilo, Jse mu je na trikrat \delo) prazno, pusto in ža
lostno— vse mu jfe bilo pretesno in njegovo sirce si
je spet želelo širje meje. L
Iz teh misg^g^pjebudi kočija, ki se je od Fo-toškega grada po cesti peljala. Njegovo bistro oko/ Le kmal<^ spoznalo osebi, Ki ste^ v njf (jsedel^ Staršt^s sivim nizkim klobukom je bil stari Potokar in mlajši je bil baron Siegeldorf, Reginin ženjn. Dolgo gleda za njima, in ko je izginila kočija, se/prime za glavo: »Ali nisem podoben otroku, ki hoče le vse samo imeti, kar m mu dopade — ali vidfti jo moram še/eltikrat^ naj velja, kar hoče ! Reče in pobere svoj slamnik, s.i/popravi ruto za vratom, skoči čez plot in po znani pofi gre proti gradu. Okoli grada je bilo vse tiho in okna so se svetile v zlatu zahajajočega solnca. Po> kamnitih stopnicah gre v p|rvo nadstropje, pred&rzno prime za kljuko in stopi v veliko sobano. Na sredi je stala miza in na nji nekaj praznih in na pol polnih vinskih butelj. On se ob|rne na levo in pride spet v prazno sobo, že hoče stopiti v tretjo, kar obstoji na pragu. vRudeč^ zagrinjala so bile razpuščene in solnce je rudečilo sobo; na zofi je pa sedela Regina x beli obleki. Obrazje zakrila v blazino ali po njenem ihtenju soditi je brijko jokala. Valentin obstoji sred sobe, milo se inji, je storilo, ko vidi ljubez-njivo deklico^v taki žalosti. i„Regina!a jo poklice z milini glasom. ^Jpna na ta glas"*vzdignejglavo, pa se. spet v^rže na blazino in še huje jokaj^Valentin stopi še bliže nje: „Regina! jaz sem prišel le po slovo, po stovo
za vselej. Več se ne^bo^va vidila* Bog ti daj srečo* Mero ti jaz želim.'1 iPri Wnjih besedah se nagne čez njo in jo/na čelbgpoljubi. Precej po tem si ona pokrije zopet obraz in joka, da bi si kmal^oči izjokala* Valentin se je še^enkrat oz^rl ha ljubeznivo podobo, potem je po peVstlh šel iz sobe. L* l x
. Ko je prišel dorm|,* J&, pisal Burjatfr sledeče pis4%&t*
Ljubi prijatelj! &ar" si ti meni fo sreči /govoril, ni res, ali^aj za nične nima^ veljave. V kratkem boMraJ^v.-ts več »srv^tkl. Prosim tej vzemi k sebi mojega stricka Riharda, jaz romam k ||eli reki na grob Kazimirjev. Z Bogom! Spomni se časih
Mojega •
nesrečnega Valentina..,
Drugo jutro pred solnčnim izhodom je^obiskal očetov in mater&P grob, oz$rl se je tudi_ na~ Marijna gomilo in ko je zlato solile izhajalo ,rfe sei,efikrat\njo-gledal z v^rha na svoje iM&. domovanje. ^v
Ali seje pod tujim nebom umirilo njegovo se^rce, ali.
je zatopil svoj spomin v slano morje? Je li našel na
planjavah tuje zemlje srježe, krlere.Je^ zastonj iskal po
dragah svoje domačije?;1 Kdo ve? /
J f
V
Človek toliko velja, kar plača.
(Spisal J. Mencinger.) (Konec.)
VII.
Zadnji žrebelj in smerečico so pribili na streho Mickine hiše* Bila je nova hiša nar lepša v vasi. Imela je nadstropje, visoke okna, dvoje duri, obokano klet in znotrajne sobe in izbe so bile prav pripravno postavljene. Za hišo je bil hlev nizi, kakor hiša, in snažen prostoren dvor je bil med njima. Malo tako lepih hiš je na kmetih, ker naši domači zidarji večidel ne znajo več kakor postavljati kamen na kamen, obris za hišo jim večidel daje gospodar sam, in kakoršen je gospodar, taka je potem hiša. Zato je tudi tako malo lepih in vkusno sozidanih hiš viditi. Okna so redko in gosto, velike in majhne vse vprek postavljene, včasi še celo v eni versti ne; na lepoto in ravnomernost se ne gleda. Duri so postavljene, kjer si bodi, celo na voglu hiše sem vidil marsiktere. Ko se pa stopi v poslopje, je homatija še veča, povsod debelo zidovje, polno voglov in neporabljenih kotov, nikjer priličnega prostora. Pozna, se, da Slovenci ne zidajo še dolgo; zidarji pa tudi še* dolgo ne bodo tako umetni, kakor so postavim tesarji in mizarji. Prav čudno je res, da na tako okornem zidovju sedi tako lepo vezana tesarija in tako terdno ostrešje. S tem pa nisem hotel reči, da so vse kmečke hiše zidane tako okorno; nektere so clo umniše postavljene, kakor marsiktera Ljubljanska*
Vzrok, da je Mickiha hiša zala in pripravna, je bil pa edino le ta, da je Kručman, ki je zidarjem pokazo-val, kako in kaj naj zidajo, precej lepih hiš vidil; on je pa vse, kar je kje vidil, presojeval; kar je dobrega spoznal, je skusil tudi pri sebi vpeljati, in ni Se mu škoda zdelo denarja in truda, ako je veljalo kaj zbolj-šatl Tudi častilakomnost je moža gnala, da je v vsem
^. 72r^
hotel biti pervi in vašcanam dajati dober izgled- J Kako
radije Krucmansosejd^ ^odil^po povih^ sobah* kakokm \
je hvalil, ko jih je ogledoval, s^ j
pa tudi mnogo sladkih iir je mož upal v njih preživeti, j
Ker je hiša popolnoma dodelana, je danes Kruc-
man župana povabil, naj jo pride^ pogledat, in jo po« |
hvali pri vinu, kterega bota pila pri riovi mizi; Pri- j
jaznb se pričkaje, sta sedela moža za mizo, kak o? tisti j
večer, ko je ranjca Reza Matevža od hiše ddgnaia. [
Pa ni se Reze spomnil ne Kru-cman ne župan, in no- j
benega kozarca nista izpila v njen spomin. Mica je vsa j
zamišljena zraven mož sedela in predla. „ Ali ti je všeč j
moja zidarija?" jo vpraša zadovoljni oče. Hči klaverno |
odgovori: „Dopadla bi mi*hiša, ako ne bi bila moja.11 j
jezno Krucman odgovori: „Kakor bi me v serce |
zabodlo, me zabolijo tvoje besede. Da moram imeti tako j
neumno, tako svojeglavno hčer ! Kako veselile bi se j
druge dekleta, ako bi imelekaj .takega!" j
„£udi jaz bi se veselila, in če se ne bom kmalu, \
se ne bom nikoli.41. i
,,Kmalo se boš. Danes se pripelje mesarjev Janez j iz Ljubljane hišo in polje ogledovat, in če mi bo fant ! po volji, imamo čez štiri tedne poroko. To bo veselje!" j
,;Žalost bo, oče, Serce mi bo pokalo, kedar bom i.
mogla stopiti pred oltar s mesarjem; ako ne od- j
jenjate, ako mi ne daste več odloga, naj se spolni j
vaša volja; bodite vi zadovoljni in veseli, jaz naj pa j
žalujem, ker sem navajena?' |
„Neumnq dekle, koliko križa imam s tebd! Vsa j
družina, celo vsa vas se ravna po moji volji in pa-
meti. Ti pa delaš, kakor bi moja hči ne bila." |
Na to Mica odgovori:,,Ljubi oče! krivo me sodite, j ker ljubezni ne poznate druge, kakor do premoženja.* j Vaše serce se nikdar ni ogrelo za ka ^boljšega; vi nikoli ] niste bili mladi. Dajte mi vaše rnerzlo serce, in z ve- j seljem bom spolnila vašo željo* Dokler mi pa to serce i v persih bije, bbm nosila v sebi staro ljubezen in obr ljubljeno zvestobo; strah in up bota edina občutka, ki se bota v njem verstiia. Kako bi mogla verlega Matevža pozabiti! Vedno mi je živo pred očmi, posebno j tisto jutro, ko sva slovo jemala; on je šel na Laško, ! jaz domu. Britko sem jokala, on me je pa tolažil, j »■Tvoje-solze, je djal, se bodo krnalo v smeh spreober- i nile. Najina težava bo le kratka skušnja. Za vekomaj i na ju sreča ne more zapustiti, ker ničesar nisva kriva." I Tako je djal, in obrisala sem si solze. Upam, da tako blagega serca ni kroglica zadela. Prišel bo Matevž nazaj in ž njim veselje. Zame pa ni druge ljubezni in druzega veselja, kakor on. Kako bi mogla v zakon jemati druzega moža; kako bi me pekla vestv kako serce bolelo? In če Matevž pride nazaj, kaj bi mislil O meni? Nar bolj zaničljiva stvar mu bom na*celem svetu, mislil bo, da sem ga tudi jaz obrekovala in čer-nila, in mu hinavsko iz rok iztergala namenjeno ded-šino. Ko je šel na Laško, ni imenoval svojega, kakor i edino moje serce; kaj bi počel, ako najde tudi to.drobno i serce po izneveri druzema prodano ..... Ako nočete krivi biti nesreče dveh sere, dovolite mi odlog, da zvem, j ali Matevž še živi; morebiti je srečen, in tudi bogat, 1 oče! Ako pa reven pride, ne glejte toliko na merzli | denar^ ampak premislite, daje zadovoljnOst in ljubezen V revnem zakonu več vredna kakor vsi roiljoni.?
Krucman se za tako govorjenje ni zmenil veliko. To je prazno blebetanje, je ■.■■djal, ,>Pa da bo konec pre- |
pira in: dolgih besedi, ;ti.? .Qbljut>i.tii^ % *-.da-; ;,tep.^ani'-;.?9lM0vžii dal, in raji" kakor druzemu^ da ti voljo spolnim, ato pride nazajy jo toliko denarja prinese, kakor bi jih imel mesaijev Janez; ako-ima tudi sto ali dve sto manj, boni skozi perste pogledal* Denar; Mica, denar je perva rec*
V nar gorkeji ljubezni zmerzneš brez denarja. Kjer je
denar, tam je srečaj kjer ga ni, reva in nadloga. Zdaj
mi pa molči o Matevžu, da me ne vjeziš."
Komaj je Krucman besede.,izgpyorilv stopi v hišo mesarjev Janez iz mesta, Mici namenjeni ženin, Raz-* veselil se je Krucmanu obraz, ko je roko stisnil čvejr* sternu mMenču; posadil ga je zraven sebe in mii pomolil polno kupico, da sta terčila Mici na zdravje. Po«* govarjati so se jeli možje o mnogih rečeh, v o hudih časih, o dragini, ki kmalu vtegne pritisniti; o negotovem pričakovanji ponovljene huje vojske; in tudi na mnoge gospodarske repi je speljal'Krucman namenjen nega zeta, da bi natanko spoznal njegovo pamet in zgovornost. Ni mu ravno vse dopadlo, kar je mesarjev siti govoril; pa upal je Krucman, dac ga v kratkem izuri ia mu odpre pravi pogled v vsako reč, kar zdelo se je možu, da je mladeneč prebrisane glave. Povedal je mladeneč tudi mnogo novic iz mesta, pozdravila je prinesel od Krucmanove Letfke, ki je v mestu omožena; rekel je med drugimi tudi, da je pripeljal v vas nekdaj^ nega papeževega vojaka, kteri ima nekaj znaneov v vasi, ki jih hoče med potjo obiskati. Mico so te besede ve^ selo ganile; Več hi mogla mirne sedeti; zdaj skozi to, zdaj skozi uno okno je pogledovala ; in nit se ji je ter-gala med persti. Samo. Krucman je to zapazil in spoz- * nal, kaj pomeni. Zamislil se je mož, ko sta se župan in mladi mesar pričkala o laških homatijah in o < kratkem boju, kteri je Sardinskemii kralju prisvojil novo lepo ia veliko deželo.
Nista še pričkanja dognala, in zmagala ni nobena nasprotnih misel, ko Krucman moža povabi, na polje stopiti, da se bo pred mrakom moglo vse obravnatL Ko so možje odšli, je Mica kolovrat popustila, in pred oknom stoje je prepevala napeve priljubljenih pesem. Ni dolgo stala pri oknuv ko, vidi papeževega vojaka počasi stopati pro.ti hiši. Vfečkrat je postal na cesti, kakor bi se ne upal naprej, in kedar je glavo povzdignil in se ozerl proti belemu poslopju, mu je solzica zaigrala v očeh. Kaj gaje' Mica spoznala ter skočila skozi vrata, in preden se je vojak spregledal, mu je oklenila nježne roke okoli vrata. Mica ni mogla govoriti, pa nar lepša solzica, solza veselja, je razodela, kaj čuti njeno serce*
V hišo ga je peljala, ga za mizo posadila. Ko Matevž
vidi nalile kozarce na mizi, z začudenjem vpraša, kaj
to pomeni?
»Prodajajo hišo, in moje serce. Ravno prav si prišel, da si boš rešil hišo in mene. Jeli, da se ne bova več ločila?" pravi Mica.
„Upam, da ne, ako Bog hoče in ti. Kaj pa oče, so zdravi, in še tako terdi?"
t,"Oče so dobri in omočilaomečila jih bova, Krnalokmalo bodo prišli s polja. Ali si lačen in truden ?"
,< "Nisem lačen in truden^, ampak vesel ne morem povedati kako. Ti si pa tako obledela, kar te nisen*nisem vidil, sivbiiasi bila mar bolna?"
,, "Žalostna sem bila, pa krnalokmalo bom zopet živa in
rudeča.* -"
Zdaj so pa možje v sobo stopili^. Krucman ni nar manj osupnil. Stopil je fcnrizfk inmizi in roko je podal Ma,Matevžu; pa stisnil mu je ni: "Ali si še živ Korobalde?*~ ga vpraša.
„Bolj kakor poprej," odgovori Matevž.
"Ali si kaj veliko Lahom glave posekal?" zopet
levžii; pa stisnil mu je ni: ;,Ali si še živ Korobalde^?* ga vpraša. -:.''[■ yy:' ■■• ^-^h^.■ '"■■■■■■/& J-^^M ■&'"■ ^-:" '^'""■ ^
„Bolj kakor poprej," odgovori Matevž, u
,,Ali si kaj veliko Lahom glave posekal?^ zopet
Krucman vpraša. ; 3
f/"Jaz sem bil miroljuben, mesarjevemesarjenje genihsem drugim
prepusti!prepustil. Navduševal sem kerdelo z zvinomvinom in žganjem, in moč sem jim dajal s pečenko in klobasami; ker bil sem branjavec pri vojakih!" ,
„Ker imamo ravno čas, povej nam kaj od vojske," zopet Krucman veli.
in moč sem jim dajal s pečenko in klobasami; ker bil
»Vi imate čas, jaz pa ne. Povest svojega vojskovanja bom povedal drugikrat ali pa nikoli, ker drugam bom potoval, ako se zdaj kaj družega ne zmenimo,"
sem branjavec pri vojakihj" ,
Krucman je dobro vedil, kaj Matevž želi, pa kot je mož bil nejevoljen, vendar ni hotel, da bi Matevževa obveljala. „Mi tebi nimamo veliko povedati," je djal, „kar bi bilo besede vredno, saj si že vse v kerčmi zvedil. Od Laškega, od te čudne dežele, od tistih, homatij in bojev boš pa vsaj nekaj povedal."
„Ker imamo ravno čas* povej nam kaj od vojske," zopet Krucman veli.
„Zdaj imamo mir," odgovori Matevž; »Govorimo o druzih rečeh, o novih hišah in možitvah."
»Vi imate čas, jaz. pa ne. Povest svojega vojskovanja bom povedal drugikrat ali pa nikoli, ker drugam bom potoval, ako se zdaj kaj družega ne zmenimo,"
„To je prav," pristavi župan, „od ženitev se menimo. Matevžu, vem, je to nar bolj všeč."
Krucman je dobro vedi!,, kaj Matevž AžehV pa kot je mož bil nejevoljen, vendar ni hotel, da bi Matevževa obveljala. „Mi tebi nimamo veliko -.povedati,'- je djal, „kar bi bilo besede vredno, saj si že vse v kerčmi zvedil. Od Laškega, od te čudne dežele, od tistih, homatij in bojev boš pa vsaj nekaj povedal/'
„Tudi jaz sem te misli?" pravi Krucman, toda menim, da so si Matevževe in moje misli v marsičem navzkriž. Tukaj mesarjev Janez iz mesta je prišel zemljišče ogledovat, in če gre vse po redu, mu precej Mico zaročim."
„Zdaj imamo mir," odgovori Matevž.; »Govorimo o druzih rečeh, o novih hišah in možitvah."
Zdaj se Mica oglasi, ki je zraven Matevža sedela: "Rada bom vzela v zakon moža, ki ste mi ga nekdaj hvalili. Večkrat je šel memo naše hiše, vi ste pa s perstom nanj kazali, rekoč: „Viž Mica, tak mladeneč je zate." Veste še, kdo je bil? Jaz sem ga izbrala po vaši volji. Ne vem kako, da ste to pozabili tako hitro, in pripeljete novega ženina v hišo, ko je stari pohvaljeni vernil se čverst in zdrav". — Krucman je na to z glavo kimal, in beseda se mu je poderla na jeziku. Mesarjev sin iz mesta je pa nekako ošabno spregovoril, da ž njim pogoji zakona niso še določeni, in tudi dota, ki jo Krucman misli pridati, se mu zdi premajhna, ker posestvo ni tako veliko, kakor ga je pričakoval.
„To je prav," pristavi župan,„od ženitev se menimo. Matevžu, vem, je to nar bolj všeč/'
Krucman na to odgovori: „Ljubi moj Janez iz mesta! ti pač malo poznaš vrednost zemlje na kmetih. Če hišno posest prav ceniš, in mojo doto prišteješ, boš dobil premoženje, ki ga mestna gospodična ne prinese sinu mesarjevemu. Pogoji, se ve, da niso gotovi, pa v zakon te tudi ne silim. Bog varuj! To ti pa povem, da take neveste, kakor je Mica, ne boš dobil nikjer, če si ravno mesarjev sin iz Ljubljane."
„Tudi jaz sem te misli?, pravi Krucman, 4oda me
Mesarjevemu sinu so se te besede zamerile, zarudel je v obraz, in nič ni spregovoril. Matevžu je Krucman pa tole povedal: "Razložil sem ti že enkrat, kaj mislim od tvoje ljubezni do Mice. Djal sem, da mož in žena morata imeti primerno premoženje; in da nikakor ne gre, da bi mož zajedal premoženje svoje žene. Rekel sem ti, da bi ti Mico prav z veseljem pustil, raji kakor drugemu. Pa pomisli, da si reven; ona pa bogata, to ne gre vkup. Ljubezen brez denarjev je nesrečna neumnost. Zdaj ti pa Mice ne morem dati, tudi zavoljo poštenja ne. Od tistega požara sem te ljudje hudo sodijo, in tudi zavoljo tistih tri sto goldinarjev te nimajo preveč v časti."
nim, da so si Mate vževe in moje misli v marsičem na v-
križ. Tukaj mesarjev Janez iz mesta je prišel zemljišče
ogledovat, in če gre vse po redu, mu precej Mičo za
ročim." . A
Zdaj se Mica oglasi, ki je zraven Matevža sedela: ,,Rada bom vzela v zakon moža, ki sjte mi ga nekdaj hvalili. Večkrat je šel memo naše hiše, vi ste pa s perstom nanj kazali, rekoč: „Viž Mica, tak rnladeneč je* >zate." Veste še, kdo je bil ? Jaz sem ga izbrala po vaši volji. Ne vem kako, da ste to pozabili tako hitro, in pripeljete novega ženina v hišo, ko je stari pohvaljeni vernil se čverst in zdrav/' — Krucman je na to z glavo kimal, in beseda se mu je poderla na jeziku. Mesarjev sin iz mesta je pa nekako ošabno spregovoril, da ž njim pogoji zakona niso še določeni, in tudi "dota., ki jo Krucman misli pridati, se mu zdi premajhna, ker posestvo ni tako veliko, kakor ga je, pričakoval
Krucman na to odgovori: „Ljubi moj Janez iz mesta! ti pač malo poznaš vrednost zemlje na kmetih. Če hišno posest prav ceniš, in mojo doto prišteješ, boš dobil premoženje, ki ga mestna gospodična ne prinese sinu mesarjevemu. Pogoji, se ve, da niso gotovi, pa v zakon te tudi ne silim. Bog varuj! To ti-pa povem, da take neveste, kakor je Mica, ne boš dobil nikjer, če si ravno mesarjev sin iz Ljubljane."
Mesarjevemu sinu so se te besede zamerile, za-riidel je v obraz, in nič ni spregovoril. Matevžu je Krucman pa tole povedal: f;Razložil sem ti že enkrat, kaj mislim od tvoje ljubezni do Mice. Djal sem, da mož in žena morata imeti primerno premoženje; in da 'nikakor...ne gre, da bi mož zajedal premoženje svoje žene, Rekel sem ti, da bi ti Mico prav z veseljem pustil, raji kakor drugemu. Pa pomisli, da si reven; ona pa bogata, to ne gre vkup« Ljubezen brez denarjev je nesrečna neumnost. Zdaj ti pa Mice ne morem dati, tudi zavoljo poštenja ne, Od tistega požara sem te ljudje hudo sodijo, in tudi zavoljo tistih tri sto goldinarjev te nimajo preveč v časti."
.Kako čudni so ljudje,^" odgovori Matevž. #istaTisto
[noč, ko so ranjka teta pogoreli *, sem bil v Ljubljani celo noč na ženitvanji nekega jermenarja. Povej, Janez, kako sva plesala. Tudi Mica je bila zraven." '
„Da presneto bodi," odgovori mesarjev sin, "dosti
! celo noč na zenilvanji nekega jermenarja, Povej, Janez*
sem bil slep, da nisem že takrat zapazil, da zame pri Mici ne bo sreče. Le z Matevžem je govorila in plesala, mene se je pa kar ogibala."
I kako sva plesal^. Tudi Mica je bila zraven/' '
"Zakaj mi tega nisi povedala?" naglo Krucman
i „Da presneto bodi," odgovori mesarjev sin,* dosti
Mico vpraša.
I sem bil slep, da nisem že;takrat zapazil, da zame pri Mici ne bo sreče. Le z Matevžem je govorila in plesala* mene se je pa kar ogibala^" -^ -
„Prisegla sem Matevžu, da bom o tem molčala pred vsemi ljudmi; drugači on ni hotel na ples, ker ste ga bili ravno tisti dan tako hudo svarili, in mu prepovedali z mano govoriti." ^
//Zakaj mi tega nisi povedala?" naglo Kruemaii
"Zato, Matevž, te prosim odpuščanja," pravi Krucman. „Kaj pa je z bankovci? Ljudje pa menijo, da si jih ukradel sam sebi."
Mico:vpraša. v.., /..■/■;,
"Bankovce sem včeraj dobil nazaj. Dacar, ki ga dobro poznate, pa v Ljubljani sedi zavoljo tatvine."
\ „Prisegla sem Matevžu, da bom o tem molčala
"Ali dacar? Ne bil bi verjel. — Tri sto goldinarjev tedaj imaš, pa to je vse premalo za mojega zeta." Zopet se Mica oglasi: „Oče in župan in oba se spomnita, da so teta Reza na smertni postelji blagoslovili najino ljubezen, in mi rekli, ako Matevža ljubim, naj mu premoženja darujem, kar hočem. Ako bi jaz to storila, kako radi bi me potem omožili z Matevžem. Mislim pa, da se bote poprej omečili. Matevž je reven, pa je čverst, priden in srečen; čez vse to ga pa jaz tudi ljubim; in hiša ima dosti premoženja za oba. Saj ne prosim vaše dote, ampak dovolite mi samo to, da s podedovanim premoženjem smem vzeti tudi ženina, kterega so mi ranjka dobrotnica blagoslovili na smertni postelji.
| pred vsemi ljudmi; drugači on ni hotel na ples, ker ste
j ga bili ravno tisti dan tako hudo svarili, in mu prepo
vedali z mano govoriti." ^
f/Zato, Matevž, te prosim odpuščanja," pravi Kruc-^ man. „Kaj pa je z bankovci? Ljudje pa menijo, da si j jih ukradel sam sebi.''
/;Bankovce sem včeraj dobil nazaj. Dacar, ki ga dobro poznate, pa v Ljubljani sedi zavoljo tatvine.''
wAli dacar? Ne bil bi verjel. — Tri sto goldinar- . jev tedaj imaš, pa to je vse premalo za mojega zeta/1 Zopet se_Mica oglasi: „Oče in župan in oba se spomnita, da so teta Reza na smertni postelji blagoslovili najino ljubezen, in mi rekli, ako Matevža ljubim* najemu premoženja darujem, kar hočem. Ako bi jaz to storila, kako radi bi me potem omožili, z Matevžem. Mislim pa, da se bote poprej omečili. Matevž je reven, pa je čverst, priden in srečen; čez vse to g*a pa jaz * tudi ljubim; in hiša ima dosti premoženja za oba. Saj ne prosim vaše dot^, ampak dovolite mi samo to^ da s podedovanim premoženjem smem vzeti tudi ženina, kte-rega so mi ranjka dobrotnica blagoslovili na smertni postelji.
Rad bi povedal, da je Mica pri teh besedah očeta
objimekala in božala*, pa to na Kranjskem ni v navadi. Proseče je Mica stala pred očetom; oče je pa molče pred se gledal.
„Kaj bi premišljevali, oče!" Matevž spregovori.
Proseče je Mica stala pred očetom; oče je pa molče
„Obljubili ste mi, Mica, ako vam naštejem dvanajst sta svojega denarja. Niste mi tega zastonj rekli. Zapisal sem se v Laško armado, samo zato, da sem mogel v vojski hitreje dobiček delati. Ker sem kupčije bil vajen, in ni bilo druzih barantačev pri naših vojakih, sem srečo imel veliko. Tukaj imate več kakor dvanajst sto cekinov. Izgovoril in položil je dva težka žakeljca pred Krucmana. Krucmanu je pa ogenj šinil v obraz. Veselo je stisnil Matevžu roko, rekoč: „Jaz sem mož beseda, ti si pa moj zet ... Mica, teci po mater v zelnik, naj pridejo Matevža gledat. Danes se ne bo več delalo; ampak Matevža bomo poslušali, in pili v njegovo zdravje. Vsa vas mora vediti, da smo veseli!"
pred se gledal.
i „Kaj bi premišljevali^ oče!/' Matevž spregovorL
„Obljubili ste mi, Mica, ako vam naštejem dvanajst sta svojega denarja. Niste mi tega zastonj rekli. Zapisal sem se v Laško armado, samo zato, da sem mogel v vojski hitreje dobiček delati. Ker sem kupčije jbil vajen, in ni bilo druzih barantačev pri naših vojakih, sem sreča imel veliko. Tukaj imate več kakor dvanajst sto ce- „ kinov. Izgovoril in položil je dva težka žakeljca pred Krucmana. Krucmanu je pa ogenj šinil v obraz. Veselo je stisnil Matevžu roko, rekoč: „Jaz sem mož beseda, ti si pa moj zet. ..> Mica, teci po mater v zelnik, naj pridejo Matevža gledat. Danes se ne bo več delalo; [ampak Matevža bomo poslušali, in pili v njegovo zdravje. t Vsa vas mora vediti, da smo veseli!"
Repate zvezde*
, (Spisal A. Miillner.) (Konec.)
Če repato zvezdo ali s prostimi očmi ali z daljnogledom bolj na tanjko ogledujemo, zapazimo večidel pri vsaki okroglo bolj svitlo glavo, katere se pri raznih zvezdah mnogoobličen rep derži. Rep je večidel od solnca obernjen, le malo kdaj proti soincu. sega in imenovali so nekdaj perve repate, te pa bradate zvezde. Zdaj se vse zovejo „repale" in tudi tacih bomo orne-
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Človek_toliko_velja,_kar_plača«