Nesrečno zlato: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
PipanMojca (pogovor | prispevki)
PipanMojca (pogovor | prispevki)
Vrstica 5.467:
„S tatico pa in ponočevavko ni treba
imeti nič usmiljenja. Bo vsaj pomnila!"
 
Hud mraz je pritiskal. Poljakov maček
se je bil zjutraj po ,kosilu' izmuzal iz hiše
na vežni prag. Dolgčas mu je bilo postalo
v sobi, ker so bili vsi, kar jih je bilo notri,
mati, hišna hči Manica, Brigita in Andrejček,
nekam pobiti, žalostni in molčeči. Prišel je
pa na prag tudi iz radovednosti, pogledat
namreč, ali bo kaj kmalu božji svet ogrelo
toplo pomladansko solnce in ga odelo v
bujno zelenje, ter ali bodo kaj kmalu zapihljale
mile sapice in zrahljale njemu in razsvetlile
mršavo dlako in se bo z družico
zopet svobodno šetal zunaj v prirodi. Toda
kaj! Komaj je revež-maček pomolil glavo
izza zametenih vrat, pa ga je poljubila mrzla
burja. Zamijavkal je neizrečeno žalostno in
brž smuknil nazaj v hišo. Splazil se je na
peč in pihal in žvižgal melodijo one pesmi:
Nesrečna zima mrazi me, ki dolgo proč ne
spravi se...
 
„Je mrzlo zunaj, kaj ne, revežek ubogi?"
je dejal sočutno Andrejček in splezal k
 
„Pa za denarjem mi je hudo", je vzdihnila