Venček pravljic in pripovedek: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 473:
Kedar je solnce zatonilo za gorami, vselej so se ji prikazale Vile, O kako so bile lepe! Dasi so jo začarale, vender jih ni mogla sovražiti. Vzdignile so se kvišku ter zrle proti zahajajočemu solncu. K njemu so stegovale svoje bele roke, kakor bi ga hotele pridržati. In pele so tako milo, tako sladko, da jih je Milica vsa očarana poslušala ter pozabila svoje žalosti. Pele so:
:''O solnčece zlató,
:Kaj jemlješ že slovó!
:Pri nas ostani še,
:Ne hódi za goré.
:Ko skriješ se nam ti,
:Povsod se nam zmrači,
:In pride noč temna,
:Odide radost vsa.
:O malo še postój,
:Mi bomo ti nocój
:Zapele pesmico,
:Oj pésmico sladkó!''
Tako so prosile Vile zlato solnčece, ali zaman. Ni jih uslišalo, nego zašlo je za sinje goré. Milica si je mislila: Ako bi bila jaz zlato solnce, ne bila bi še zatonila, nego poslušala bi rajši to rajsko petje Vil.
Vrstica 517:
Mesec dni so še ostali v tej hišici, potem so jo prodali in se preselili daleč od imenovanega gozda. Dobro se jim je godilo. Mati je učakala še mnogo let v sreči in veselju. Milica, ki je zdaj že odrastla, pa še vselej rada pripoveduje otrokom, kako se ji je godilo v gozdu pri Vilah.
== Cvetlica življenja ==
| |||