Venček pravljic in pripovedek: Razlika med redakcijama

In kaj pa ti glasovi? — Blažek je poslušal. Ali ni to oni ljubeznivi glas, katerega je največkrat slišal v življenji? Ali ni to glas premile matere? Da, da! to je materin glas! — Blažek še bolj vleče na uho. Čul je besede:

 

 

 

 

 

Po teh besedah se Blažek vzbudi ter gleda okoli sebe. «Skoro sin objel te bo!» zvenelo mu je še po ušesih. A globoko v svojem srci je čutil nekaj, kar je še malo poprej spalo. Vsi blagi spomini na domovino so mu bili pred očmi. Žalosten in kako žalosten je bil zdaj Blažek. Še le v tem trenotku je spoznal, koliko bridkosti je napravil svojim roditeljem, ker je tako na tihem pobegnil od njih.

 

Zopet so bili veseli Blažkovi roditelji: samo Blažek ni bil nič prav vesel. Šumeča Sava ga je vedno spominjala na povodnega moža. Nekega dne se odpravijo Blažkov oče v bližnje mesto ter prodajo ondi za drag dénar demant, katerega je Blažek prinesel s seboj. Kmalu potem so prodali svojo staro hišo ter zapustili Poljane. Preselivši se dalje od Save v vas, živeli so vsi do sive starosti veseli in zadovoljni.

 

== Solnčni kamen ==