Coprnica Zofka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
besedilo |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 51:
"Sem že davno sklenila, da ti vrat bom zavila, pa zakaj, pa zato, ker te ljubim močno, v snu se k tebi prikradem in te s kremplji popadem, pa zakaj, pa zato, ker te ljubim močno. Sem že zdavnaj sklenila, da ti kri bom izpila, pa zakaj, pa zato, ker te ljubim močno, sem čarovnica mlada in nagajam ti rada, pa zakaj, pa zato, ker te ljubim močno!"
Metla je v ritmu poskakovala pod Zofkino koščeno zadnjico in prepe¬vala "ker te ljubim močno" ... in sta leteli ko strela.
Naenkrat je metla trznila Zofka se je nejevoljno ozrla in na široko odprla usta. Iz ust ji je ušel oranžen oblaček, to je pomenilo, da je začudena. Kajti na repu njene metle sta bili kar na lepem dve žlici in v njih dve živalci z bleščečimi očmi. In ena živalca je zakosovikala: »Saj se lahko malo peljeva z vami, gospa? Z vami gre hitreje, midva bi pa rada bila kmalu doma, v Kosoviriji.« »Ha, ta je pa dobra! Zdaj bi se že vsak kosovir okoriščal z mojo metlo,« je zavreščala Zofka. »Saj sta skoraj tako neznosna kakor ljudje!«▼
▲oblaček, to je pomenilo, da je začudena. Kajti na repu njene metle sta bili kar na lepem dve žlici in v njih dve živalci z bleščečimi očmi. In ena živalca je zakosovikala: »Saj se lahko malo peljeva z vami, gospa? Z vami gre hitreje, midva bi pa rada bila kmalu doma, v Kosoviriji.« »Ha, ta je pa dobra! Zdaj bi se že vsak kosovir okoriščal z mojo metlo,« je zavreščala Zofka. »Saj sta skoraj tako neznosna kakor ljudje!«
»Ali vi ne spadate k ljudem?« je plašno vprašala Glili. »Mislila sem, veste, zato, ker ...«
Vrstica 64 ⟶ 63:
»Nisem nobena ljuba coprnica, tristo zelenih vragov!« Zofka je kar puhala od užaljenosti in iz ust so ji švigali zeleni, oranžni in celo vijoličasti oblački.
»Stvar je taka,« je nadaljeval Glal. »Če bi mislila, da si človeško bitje, se sploh ne bi upala oprijeti tvojega repa ...«
»Jaz nisem noben rep, ampak poštena coprniška metla,« je zdaj razjarjeno zavpila metla, pa ji je Zofka brž presekala besedo: »Tiho, ti. Veliko prepočasi letiš, da bi se lahko hvalila. In sploh, zdaj govorim jaz. No, kosovir, kaj si še hotel reči?«
»No, veš, coprnice letijo po zraku in kosovirji tudi, pa sva mislila, da bi se te malo oprijela. Najini žlici letita tako počasi, tvoja metla, pa vsaj
Zofka je malo pomislila.
Vrstica 87 ⟶ 86:
»Imava dve lepi progasti nogavici. Rumeno zeleno progasti. Prav rada ti ju dava, če se smeva do jutri peljati s teboj.«
Ko je Zofka zagledala dve polovici progaste nogavice, je bila zelo
Zofka je povedala, da se zdaj njihovi poti razhajata. Ona da gre proti severojugovzhodu, kjer živi Strašnik, njen prijatelj ... kosovirja si nista mogla kaj, da ne bi naročila pozdravov za Strašnika ... no, Kosovirija je pa že blizu, vidita tisti oblak? No, za tistim oblakom naravnost na levo, potem spet naravnost pa na desno - tam nekje mora biti.
|