Mlada ljubezen: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Patricia (pogovor | prispevki)
Patricia (pogovor | prispevki)
Vrstica 2.491:
»Nič se ne smejaj, Mira!« — reče Tomo resno. Ona pa ga dregne s komolcem:
 
»Tu je, Tomo, glej ga! ,ŠkrjancekŠkrjanček poje, žvrgoli, se bel'ga dneva veseli', . . . Kam pa, kam, Škrjancek?« Videti mu je, da bi se najrajši neopazen izmuznil mirno. Pogled in vse telo mu izraža zadrego in ponižnost. V bleda lica mu dahne s skoraj vidno počasnostjo čisto lahka rdečica. Postavi se po vojaško, pete skupaj, z ljubko eleganco privzdigne žametni klobuček:
 
»Klanjam se, gospodična Mira!«
 
»Ali stikate za Magdo, gospod ŠkrjancekŠkrjanček
 
»Ne!«
 
»Res, da ne, ŠkrjancekŠkrjanček
 
»Zakaj me vlečete, gospodična Mira?«
Vrstica 2.507:
»Prodajalnica je zaprta. Čemu bi zdaj gospodična Magda . . .?« — Naenkrat ga je sram, da je le za hip verjel na prodajalnico; temna rdečica mu buhne v lica: — »Klanjam se, gospodična Mira!«
 
»Dobro zabavo, gospod ŠkrjancekŠkrjanček! Najlepše je pri vsi ti zgodbi, Tomo, da ima ŠkrjancekŠkrjanček doma dekle, ki je docela noro vanj. Idilično, ali ne? On pa sili le za Magdo!« Tomo je tih, nekoliko ozlovoljen. Mira umolkne in se krepkeje nanj obesi, v zadregi dvigne ramena in se ozre okoli; sram je je pred Tomom, pa začne zopet klepetati:
 
»Ali si videl, Tomo, Milo in njeno gardo?«
Vrstica 2.567:
»Ti le lepoto srkaj, možek; jaz sem se odločila za šampanjec!« — Duša gospe Elvire je razdrapana. V nji se vršijo boji za zvestobo in nezvestobo, za moža in zakon, za Javornika in zoper njega. Koprnenje za eksotičnim užitkom, za prelestjo greha, neka naveličanost z vsakdanjostjo in poštenostjo jo naganja Milanu v naročje. Mori jo ljubosumnost na moža, ki mu ne zadostuje lepota ženske samo pri nji, temveč je išče vsepovsod, jo vidi in jo pije na ulici in v družbi in se veseli užitka. A zadržuje jo njegova trdna volja, njegova opreznost in pazljivost, njegova stanovitnost, njegova možata odločnost. Zato je zmirom bolj nestrpna in nesigurna, vse trepece in praskece v nji; a prava, neugnana strast se ji ne vzbudi. Milan se napol umika njenenemu pogledu; daje si opravka s cigareto, ki mu noče vleči; precej prisiljeno se nasmehne:
 
»Ali je ženska samo za praznik umotvor?«
 
»Samo za praznik, gospod nadporočnik!« — hiti Elvira.
Vrstica 2.575:
»Menda je tudi narobe res, da praznik ni življenje!« — reče gospa Helena.
 
»Oho!« se zoperstavi Klančar. »Življenje mora biti praznik!«
 
»In ženska mora biti umotvor?«