Mlada ljubezen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 2.491:
»Nič se ne smejaj, Mira!« — reče Tomo resno. Ona pa ga dregne s komolcem:
»Tu je, Tomo, glej ga! ,
»Klanjam se, gospodična Mira!«
»Ali stikate za Magdo, gospod
»Ne!«
»Res, da ne,
»Zakaj me vlečete, gospodična Mira?«
Vrstica 2.507:
»Prodajalnica je zaprta. Čemu bi zdaj gospodična Magda . . .?« — Naenkrat ga je sram, da je le za hip verjel na prodajalnico; temna rdečica mu buhne v lica: — »Klanjam se, gospodična Mira!«
»Dobro zabavo, gospod
»Ali si videl, Tomo, Milo in njeno gardo?«
Vrstica 2.567:
»Ti le lepoto srkaj, možek; jaz sem se odločila za šampanjec!« — Duša gospe Elvire je razdrapana. V nji se vršijo boji za zvestobo in nezvestobo, za moža in zakon, za Javornika in zoper njega. Koprnenje za eksotičnim užitkom, za prelestjo greha, neka naveličanost z vsakdanjostjo in poštenostjo jo naganja Milanu v naročje. Mori jo ljubosumnost na moža, ki mu ne zadostuje lepota ženske samo pri nji, temveč je išče vsepovsod, jo vidi in jo pije na ulici in v družbi in se veseli užitka. A zadržuje jo njegova trdna volja, njegova opreznost in pazljivost, njegova stanovitnost, njegova možata odločnost. Zato je zmirom bolj nestrpna in nesigurna, vse trepece in praskece v nji; a prava, neugnana strast se ji ne vzbudi. Milan se napol umika njenenemu pogledu; daje si opravka s cigareto, ki mu noče vleči; precej prisiljeno se nasmehne:
»Ali je ženska samo za praznik umotvor?«
»Samo za praznik, gospod nadporočnik!« — hiti Elvira.
Vrstica 2.575:
»Menda je tudi narobe res, da praznik ni življenje!« — reče gospa Helena.
»Oho!«
»In ženska mora biti umotvor?«
|