Jelar in njegov sin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 336:
== 2. ==
 
»Še plesal bom, Polona, danes s teboj, še plesal! Zažvižgal bom na pero, in godci bodo zagodli, in kar v zrak in naokrog pojdeva, kot da te je zgrabila burja. Ju - hu - hu! Polona, to je žalost!«
 
Stari Jelar je pil tisto popoldne pri rdeči krčmarici in se smejal solznih oči. Bled je bil v obraz in obup mu je sijal z lic, kjer so tekle dolge proge, ki mu jih je noč še globlje zarisala v kožo. Sedel je za mizo in natakal vedno iznova, kot da hoče pogasiti gorje, ki ga je žgalo v duši, in pozabiti vse.
Vrstica 350:
»Ah, ne podi me, ne grem, ne morem, prinesi vina, pa še mojim prijateljem, ki sede tam-le!« Pokazal je na drugo mizo, kjer sta sedela dva berača.
 
»Saj smo prijatelji, ali nismo? Stopi ti po Ferjančka, da nam bo eno zagodel, da se nam bo srce smejalo in jokalo. Ju - hu - hu!«
 
Vzel je krčmarici polni liter in šel točit k drugi mizi.