|
== PredgovorZgodovinski pregled. ==
Slovenci so izmed vseh slovanskih plemen prvi prišli v dotiko
^^5§\ z latinskim in germanskim svetom in so prvi dobili luČ svete
c;'iS<§ vere : brižinski spomeniki so najstarejši slovanski književni
proizvod. V dobi od IX. do XV. stoletja so se v različnih razmerah
jako različno razvijala slovanska plemena, n. pr. Slovenci, Srbo-Hrvati,
Cehi in Poljaki. Cehi, Poljaki in Hrvati so imeli svoje narodne kralje
in lastno zgodovino; na Češkem je husitsko gibanje pred nemško
reformacijo povzročilo tako živo vsestransko slovstveno gibanje, da so
nekaj časa tisto dobo imenovali zlato dobo češkega slovstva ; ker pa
ni bilo izvirno nego le pomožno sredstvo za verske namene in za
vzbujanje narodne zavesti, se mu v novejših časih ne prisoja veČ
klasiČnost. Poljski književnosti pa je v dobi od 1548. do 1608. 1. zares
C vela zlata doba. Pvpin in SpasoviČ pišeta v „Geschichte der slavischen
Literaturen" II. Band, str. 43: „Die polnischen Magnaten und Staats-
roanner standen in bestandiger Correspondenz mit den beriihmtesten
\vesteuropaischen Gelehrten und Schriftstellern. Reformatoren und
Neuerer, die wegen religioser und politischer Freisinnigkeit verfolgt
^VLirden, flohen nach Polen und fanden hier ein ruhiges Asyl und
Anhanger. In den \vinzigsten Flecken und Dorfchen wurden Buch-
druckereien errichtet, \velche eine unzahlige Menge von Buchern und
Broschuren politischen, theologischen, vvissenschaftlichen und pole-
mischen Inhalts druckten und in Umlauf brachten. Bei einem solchen
materiellen Woh]stande und bei einer solchen politischen Freiheit, bei
der Empfanglichkeit fur die Culturideen des Westens und einem
lebendigen Nationalbe\vusstsein rausste eine Nationalliteratur zum
Vbrschein kommen." Na poljskem državnem zboru, na prižnici in
v knjigah se je rabil poljski jezik : prozo je ustvaril Rej z Naglovic,
pesen pa Kochanovski.
V zadnjih petindvajsetih letih (1870—1895) sta se v svetovni zgodovini
v istotako ugodnem položaju so živeli naŠi sosedje Srbo-Hrvatje.
O teh piše knjiga Pypin-SpasoviČeva v I. zvezku str. 232: „Zur Zeit,
als die Literatur im rechtgliiubigen Serbien auf dem Wege vorschritt,
den die bulgarische Literatur eroffnet hatte, und sich in den westlichen
serbisch-kroatischen Landern eine cyrillisch- glagolitische Literatur im
katholischen Sinne entwickelte, trat vom 15. Jahrhunderte an eine
neue, durchaus originelle Bewegung im serbisch-kroatischen Ktisten-
lande hervor. Unler dem EinBusse eigenthiimlicher historischer Be-
dingungen entstand hier eine bedeutende poetische Literatur, deren
Hauptcentrum Ragusa und deren Organ die reine Volkssprache war.
Die Glanzperiode dieser Literatur bildet das Ende des 15., dann das
16. und 17. Jahrhundert. Damals zeigte sich im Kiistenlande eine
iiberaus lebhafte literarische Thiitigkeit, wie sie im Slaventhum bisher
noch nicht gesehen worden ist."
In Slovenci .'' PoČetniki njihovega slovstvenega delovanja so
morali bežati iz domovine; priznane abecede še 1550. 1. niso imeli,
nego Bohorič jo je ustanovil šele 1584. 1,; Jedina tiskarna v Ljubljani
v drugi polovici 16, stoletja je po kratkem delovanju morala ustaviti
svoj posel.
Od one dobe, kar se je tako lepo razvijala književnost v Cehih,
Poljakih in Srbo-Hrvatih, in kar smo mi Slovenci dobili šele pravopis
— bohorčico, je do sedanjih Časov minilo nad tristo let; duševno
gibanje je v tej dolgi dobi pa pri vseh precej odrevenelo : na Češkem
so zvršetkom minolega stoletja redki rodoljubi celo mislili, da se
narod ne prebudi več. V zadnjem Četrtstoletju 19. veka se nahajajo
zopet iste velike razlike : večja slovanska plemena imajo vse učne
zavode, od učilnic za preprosto ljudstvo do akademij, v narodnem
jeziku, a mi Slovenci jih nimamo.
Slovstvo je izraz zgodovinskih dogodkov in istodobne splošne
omike in omikane narode prešinjajoČih idej. V nobenem stoletju
vsega človeškega razvitka pa se niso izvršile tako važne izpremembe
in tolik napredek, kakor v devetnajstem, baš zvrŠujočem se stoletju;
vsled tega je tudi slovstvo nastopilo nova pota in dobilo nove oblike.
Najstarejša smer je bila klasicizem ; njegov naslednik je bil roraan-
ticizem ; sedaj se javlja realizem. Dobro označuje prvo obliko Milivoj
Srepel*) z besedami: »Klasična književnost prikazuje čovjeka kao
*) Ruski pripovjcilači. Slike iz svjetske književnosti. II. Izdanje , Matice
hrvatske'. Zagreb 1894, str. 37.
m
, junaka', njegov rad odgovara skupu načela religioznih, vladarskih,
družtvenih i moralnih. Uznoseči svoga junaka u dobru ili zlu, klasična
Je književnost prikazivala uzor onoga, što bi trebalo, da bude ili ne
bi smjelo, da bude, a nije marila za ono, sta je zbilja." Sedanja
književnost se pa ne bavi z izmišljotinami, nego z opažanjem, ona
nam predočuje človeka, kakor je, v njegovi skupnosti ; ona zasleduje
prirodo v njeni neskrbnosti in se pri tem drži znanstvenega ustava ter
analizuje čuvstva in Čine in ne namerava čitatelja zabavati s spletkami;
sedanje leposlovje teži po zmagi relativnosti nad absolutnostjo. To
smer imenujejo realizem ; imenovati bi jo mogli tudi demokratizem,
ker hoče vsestranski izjednačiti življenske razmere. To se opaža tudi
v praktičnem življenju : težnja po splošni volilni pravici, jednakost
gospoda in delavca id. se zahteva vedno glasneje. Slovstvo je postalo
demokratično.
„Seveda tudi najženijalniŠi mislec, pesnik, umetnik ni kak astralni
proizvod, pač pa je naraven proizvod tiste socijalne sfere, iz katere
je izrastel. Tudi naša jugoslovanska poezija je kolikor toliko rastlina
našega socijalnega in političnega položaja." (Ant. Aškerc, Simfonije,
„Slov. Narod" 1898, št. 272.)
V začetku tega stoletja bi nihče ne bil mislil, da slovstvo v
ožjem pomenu pokaže novo pot na evropski vzhod, da ruski roman
povzroči ^preporod" v evropskem pripovedniškem slovstvu.
Na zahodu je napravil ruski roman velik vtis; slavili so ga
Julian Schmidt, Georg Brandes, de Gubernatis; najbolj resnoben fran-
coski kritik, ki je mnogo let živel na Ruskem in vse odličnejše ruske
realiste poznal po licu, Vicomte E. M, de Voguč, „Le roman Russe''^
Pariš 1886, piše: „ZaČetek 19. stoletja je v nas vzbudil nove potrebe.
Pa vse zaloge so bile izčrpane; izposojevali smo si na Angleškem
in Nemškem, in slovstvo je oživelo na novo. Sedaj je za Francoze
napočil iz nova Čas glada in anemije: Rusi so prišli na pomoč v
pravi čas. Tistim, ki bi nam utegnili očitati, zakaj se zadolžujemo
„barbarom", kličemo v spomin to dejstvo, da je svet ogromna skupnost
vzajemne podpore in ljubezni. V koranu se nahaja dober nauk : ,Po
Čem boš sodil, da je prišel konec sveta r To bo dan, ko nobena duŠa
ne bo mogla pomagati več.' Naj ruska duša stori še veČ za nas."
Francozi pa so si oskrbeli rusko dušo; 1896. 1. je izšla v Parizu
knjiga :
j^L' Ame russe." Contes choisies de Pouchkine — Gogol —
Tourguenev — Dostoievsky — Garcbine — Lčon Tolstoi. Tra-
IV
duction de Lčon Goltzmann et Ernst Jauhert. lUustrations de
M. Korochansky, Paul Ollendorff editeur. Velika 8", 300 str.
Iz vsakega izmed navedenih ruskih pisateljev so prevedeni naj-
lepši spisi, objašnjeni z lepimi slikami ; pred spisi je kratek življenjepis
dotičnega pisatelja.
Realizem se je zaČel Širiti na Francoskem, Angleškem in Ruskem,
Po mnenju francoskega kritika Vogue-ja je Flaubert začetnik realizma
na Francoskem, a ne Balzac, ker je ta neki preveč sanjav. Zolo imajo
nekateri francoski pisatelji za reformatorja realizma. Srepel pravi: „No,
on (Zola) sam je odrješito. dapaČe sa zlovoljom odbio onu slavu, pa
se priznaje nastavljačem Balzacovim i Flaubertovim. kako se vidi u
njegovu djelu ,Le roman experimental.'" Flaubertu se je očital pesi-
mizem, ker podaje najrajši žalostne, grde strani iz življenja. Voguč
pa Je sam tega mnenja, da Francoska za realizem ni godna zemlja,
nego da mu bolj ugaja anglogermanski in slovanski duh, ker je širši
in nemiren in vidi mnogo stvari na Jeden mah, med tem ko latinski
duh omejuje obseg preučevanja, zahtevaje liipnih, presenetljivih efektov,
duhovite retorike, a odbijaje vsako polaganost; romanski ne zmaga
obširnih romanov, ki bi obdelovali religiozna, pravna in književnostna
vprašanja. Na vrhunec dovršenosti sta angleški realizem povzdignila
pisatelja Dickenson in Thackeray ter slavna pisateljica Elliot.
Lastnost, po kateri so se ruski pisatelji najbolj prikupili omika-
nemu svetu in osobito Francozom, Je njihovo milosrdje. De Voguč
označuje rusko dušo tako-le: „L' ame flottante des Russes derive ^
travers toutes les philosophie et toutes les erreurs. Cette ame n' est
Jamais impčnitente ; on T entend g^mir et chercher: elle se reprend
finalement et se rachete par la charitč; charitč plus ou moins active
chez Tourgueneff et Tolstoi, effr^n^e chez DostoTevskv Jusqa'a devenir
une passion douloureuse." Reinhold Je bržkone iz spomina citiral ta
stavek, ker ga je prevel tako-le: ,,Die schwankende Seele der Russen
ist durch aile philosophischen Lehren und alle Irrthumer hindurch-
gegangen. Sie blieb beim Nihilismus und Pessimismus stehen . . .
Aber dieser Nihilismus wurde nie ohne Erbitterung aufgenommen,
diese Seele v^ar nie reuelos. Sie stohnte und suchte. Zuletzt wurde
sie Herrin ihrer selbst, und es zog die Liebe in sie ein; thiitige Liebe
bei Tolstoi, bei Dostoievsky hingegen eine derart ungezUgelte. dass
sie zur krankhaften Leidenschaft wurde."
v tem zmislu se izražajo tudi slovanski pesniki; Preradovič
n. pr, poje :
Božja sveta ruka razsu Pa mu reče davajuči :
Po širokom krugu zemlje Največi si i najjači,
Razne puke i narode, I razširen svud po zemlji,
Po iskricu svakom dade Zato čuvar njoj mi budi!
Svoga uma, svoje moči. Kada sviet se izopači . . .
Komu dade oštroumlje. Ti osviesti, ti razbistri,
Komu mudrost, komu blagost. Ti ukroti, ti ublaži.
Komu jakost, komu nežnost, Ti ukrepi, ti unesi,
A slavjanskom uz sve oto, Ti mi spasi sviet na zemlji ! *)
Dade još i 1 j u b a v svoju,
Najodličnejši ruski realisti so Gogolj (1809 — 1852), Targenjev
f 1818 — 1883), Dostojevski (1821 — 1881) in Tolstoj. Po svojih „Mrtvih
dušah" je postal Gogolj vzor ruskim realistom in je napravil ž njimi
globok vtis na rodoljubne Ruse. V inostranstvo je pa poprej prodrl
Turgenjev. Ko je Flaubert dobil prevod njegovih del, je z nogami
zacepetal in vzkliknil z gromovitim glasom : ,,To je — Shakespeare,
to je Shakespeare!" Turgenjev si je z ,,Lovčevimi zapiski" pridobil
svetovno slavo. Ko je Dostojevski izdal svoj roman ^Razkolnikov" **),
so izrekli poklicani leposlovci, da je ta roman najgloblja študija o
zločinu , ki se je spisala po Shakespearovem Makbethu. Tolstega
roman „Vojska in mir" je priznan za najimenitnejši zgodovinski
roman v svetovnem slovstvu, opisano je v njem življenje ruskega
naroda v dobi od 1805. do 181 3.
V podrobnosti o ruskih romanopiscih se ne moremo spuščati,
nego omeni se naj, da je Turgenjev celo na Nemškem postal učitelj
posebne pripovedniške stroke***), da je postal častni doktor oksford-
skega vseučilišča, in da je ruski realizem dika vsega slovanstva. Zaradi
tega se strinjamo z nasvetom g. Fr. Griv ca, da se naj mladi slo-
venski pripovedniki rajši uČ6 od Rusov nego Francozov, ker so nam
Rusi sorodniki, Francozi pa z drugimi Romani vred propadajoč narod.
Priporočal se je nedavno neki evropski kozmopolitizem; temu nasvetu
se moramo protiviti, ker imajo vsekako Slovani nalogo, občni kulturi
vtisniti svojstveni pečat; to svojstvo si mi Slovenci lažje ohranimo
pod ruskim nego pod drugim vplivom. InaČe trezno pisanemu sestavku
*) Tu so navedeni ruski pisatelji zaradi vpliva na svetovno slovstvo in ker
so Slovani; na str. VII — VIII so navedeni nemški pisatelji zaradi tega, da se razvidi,
kako se je postopalo drugod v spisovanju obširnih slovstvenih zgodovin in kaj so
bili po svojem poklicu dotični pisatelji.
**) Pravi naslov mu je ,Prestuplenie i nakazanie".
***) Srepel, Ruski prip. 35.
VI
Fr. Grivca ^O ruskem realizmu in nJega glavnih zastopnikih" bi očitali
samo tOj da premalo povdarja njegovo važnost za splošno Človeško
kulturo.
Po teh kratkih pripomnjah o realizmu sploh in o ruskem rea-
lizmu posebej, ki so se nam zdele potrebne za sedanje razmere, še
nekoliko besed o ureditvi pričujoče knjige.
Vsebina povesti in romanov naših pripovednikov se je navedla
na kratko, ker so i) izdaje naših novejših klasikov predrage, da bi si
jih moglo omisliti naše širŠe občinstvo; 2) ker so marsikateri starejši
letniki naših leposlovnih listov, n. pr. ^Ljubljanskega Zvona''^ in „Dom
in Sveta" razprodani in torej nepristopni ; 3) ker knjižnice naših
čitalnic niso povsod preskrbljene z vsemi tečaji poprejšnjih in sedaj
še izhajajočih leposlovnih listov; 4) ker se Sketova ^^Slovstvena čitanka'"''
Zdi sedmi in osmi razred naŠih srednjih šol premalo ozira na naj-
novejše slovstvo; 5) ker tudi Kummer-Stejskalova zgodovina nemškega
slovstva, uvedena v naše srednje šole, navaja vsebino važnih del
nemških pisateljev od Wielanda počenši do najnovejših pisateljev,
dasi se nemški klasiki prodajajo po Jako nizkih cenah v posebnih
izdajah za šole, in 6) ker se drugi Slovani, katerim Je naša književnost
bolj oddaljena, na tak naČin lažje seznanijo z jedrom našega pripoved-
nega slovstva; 7) ker na isti način tudi Reinhold v svoji ^^Geschichte
der russischen Literatur" von ihren Anfangen bis auf die neueste
Zeit. Leipzig 1886. [^^Geschichte der Weltliteratur'' in Einzeldarstel-
lungen, VII. Band) istotako seznanja svoje čitatelje z ruskim slovstvom,
in slednjič 8) ker P. Aleksander Baumgartner v svoji priznani „Ge-
schichte der M^eltliteratur", Freiburg im Breisgau 1897, postopa na
isti način; on navaja n. pr. vsebino Firduzijevega Shahnahme na sto
straneh. Poskušal sem na kratko oceniti tudi vsebino. To je za naše
slovenske razmere Jako težaven posel, ker še nimamo temeljitih in
obširnih samospisov o naših novejših pisateljih. Rusom piše sedaj
Pypin prvo v ruskem jeziku pisano slovstveno zgodovino od naj-
starejših do najnovejših časov in se lahko opira na celo knjižnico
samospisov o ruskih pisateljih. Kakor trdč ruski ocenjevatelji te knjige,
posreduje on med učeno rusko literaturo o slovstvu in med širšim
občinstvom, ki se naravno ne more samo poučiti o tej obsežni tvarini.
Namen te-Ie knjige pa je, Slovencem in Slovanom pokazati to,
kar Je slovenski duh ustvaril od svojih nastarejših dob do 1895. 1.
Da bi se poučil o tem, kako so pisatelji v drugih narodih
uredili take knjige, sem proučil osnovo Jednakih del v naših sosedih.
VII
Nemci imajo štiri „teraelj polagajoče" literarne zgodovine :
i) Gervinus, ^^Geschichte der deutschen Dichtung'"'' , Leipzig 1835
do 1840; 5. izdaja 7 I —74 v petih zvezkih ; 2) Koberstein, „Grwn<i-
riss \ur Geschichte der deutschen Nationalliteratur'"'' , Leipzig 1827;
5. izdaja v petih zvezkih 1872. — 1874. 1.; Hein. K.urz, ^^Geschichte
der deutschen Literatur", sedma izdaja v Štirih zvezkih, 1876; Kari
Goedeke, „Grundriss \ur Geschichte der deutschen Dichtung""^
I. izdaja 1858 — 1881; druga izdaja izhaja sedaj. Da ne omenjamo
drugih manjših, n. pr. Wackernagel, Vilmar, navede naj se samo Sche-
rerjeva ^Geschichte der deutschen Literatur'"'' , ki sega samo do Goethe-
jeve smrti; pisana je v elegantnem zlogu za take, katerim Je uže
znano nemško slovstvo, in izhaja sedaj v 8. izdaji. O tej najbolj
stavljeni zgodovini pravi Hermann Paul [^^Grundriss der germanischen
Philologie''' I. 143) „Trotz der Fahigkeit, den eigenthiimlichen Wert
einer jeden Erscheinung zu erapfinden. ist die Objectivitat der Dar-
stellung stark beeintrachtigt. Ferner geht durch das ganze Werk diefixe
Idee eines regelmassigen Wechsels zwischen einer roheren mannlichen
und einer zarteren weiblichen Periode vor Je 300 Jahren . . . dabei ist
die iibermassige Neigung vorhanden Parallelen zu zielen; auch durch
das iibermassige Streben nach kiinstlerischer Darstellung ist Manches
in ein falsches Licht gestellt" id. id.
Kdo pa 30 bili prvi štirje pisatelji obširnih slovstvenih zgodovin
in kaj so nameravali? Georg Gervinus (1805 — 1871) je bil vseuČi-
lišČni profesor zgodovine (od 1836. počenši v Gotingah in Je 1837. 1.
izgubil službo, ker se je uprl proti temu, da se je odpravila hano-
veranska ustava. Pozneje je urejal ^^Deutsche Zeitung'"'' in Je prišel
v državni zbor. Opisal Je samo pesništvo in je hotel pokazati, kako
so Nemci prišli do Goetheja in Schillerja; s svojo knjigo je rojake
hotel od slovstvenega dovesti do političnega delovanja, povsod kaže
svoje politične nazore. Avgust Koberstein (1793 — 1870) je bil
klasičen filolog, profesor na znameniti učilnici Pforta. Pesništvu Je
pridružil tudi nekatere stroke v prozi, n. pr. zgodovino, govor-
ništvo; spričuje se mu „musterhafte Griindlichkeit und Gewissen-
haftigkeit der Forschung", pa manj poljudna oblika. Zanimiva osebnost
je Heinrich Kurz, katerega niti ne omenjata Wackernagel v svoji
tudi hvaljeni slovstveni zgodovini in Hermann Paul v inače temeljitem
sestavku ^.Geschichte der germanischen Philologie''^ .
Iz nemških starišev porojen v Parizu (1805), se je peČal z ori-
jentalskirai jeziki in se habilitoval na monakovskem vseučilišču za
VIII
zasebnega docenta kitajskega jezika, ter je izdajal opozicijonalen list
„Z)/e Zeit'"''. Zato je bil zadnje dni zaprt v Wurzburgu in je v tem
Času iz kitajskega prevel in na svetlo dal „Das Blumenblatt'-^ . 1834. 1.
je prišel na kantonsko šolo St. Gallen za učitelja nemškega jezika; to
službo je moral zapustiti 1839. 1., ker je bil protestant. Istega leta je
prišel v jednaki lastnosti v Aarau in je 1846. leta postal kantonski
knjižničar. Zakladi tamošnje knjižnice so ga pripravili, da se je zaČel
baviti z literaturo. V njegovi knjigi se nahajajo poleg življenjepisov
slike in facsimilia pisateljev ter veliki odlomki njihovih spisov ne-
izpremenjeni. Izdal je tudi druge spise, spadajoče v to stroko. — Karol
Goedeke (1814 — 1871) je bil leposlovec in je bil mnogo let v službi
knjigotržca Hahna, dokler ni postal 1873. izredni profesor slovstvene
nemške zgodovine v Gotingah. ZaČel je pisateljevati pod imenom
Karol Stahl in je izdajal novele in gledališčne igre, življenjepise in
liste imenitnih mož. Pisal je svoje delo Štiriindvajset let in je raz-
pravljal samo leposlovje. V predgovoru pravi, da v vseh dosedanjih
jednakih delih pogreša „die Reichhaltigkeit des Stoffes und die klar
gesonderte Behandlung jedes seiner einzelnen Bestandtheile mehr
nach kulturhistorischer als aesthetischer Richtung". Izmed teh Štirih
utemeljiteljev nemške slovstvene zgodovine je bil Goedeke jedini lepo-
slovec in menda je on skušal doseči popolnost tvarine. Znane so mi
tudi osnove slovanskih slovstvenih zgodovin; mislil sem pa, da se
mora s prva postaviti zanesljiva podlaga takemu poslopju, da se o
našem slovstvu ne bo več pisalo tako po mačehovsko, kakor v Pypin-
Spasovičevi, in da nikomur ne pride več na misel trditi, da naše
slovstvo lahko pod pazduho prinese v deželni zbor.
Poleg te naše knjige še zelo lahko izide slovstvena zgodovina
v jednem delu, kakor je Vlčkova Češka in Surminova hrvatska.
Gledč smeri v najnovejšem leposlovju sem hodil srednjo pot, ker
sem prepričan, da je v naših malih in ozbiljnih razmerah škodljiva
vsaka skrajnost.
Zraven velevažnih zgodovinskih dogodkov, ki se omenjajo v
uvodu, je na razvitek naše književnosti najbolj vplival še živeči pisatelj,
ki je s svojimi spisi odgojil cel zarod književnikov, in ki je opisan
na čelu vseh drugih pisateljev. Kar piše Fr. Grivec*) o Visarijonu
GrigorjeviČu Belinskem (181 o — '848), da je „s svojo kritiko deset let
delal javno mnenje v Rusiji in zapovedoval ruski književnosti, pa
•) Na razstanku, Gorica i8qS, str. 302.
IX
zapovedoval je tako, da jo je pripeljal na pot, po kateri je dospela
do velike dovršenosti in postala prava narodna književnost, kakor
nobena druga evropska", to velja tudi o našem Stritarju. Zato se
zlagamo s tem, kar piše Fr. Selak v sestavku „Slovenische Dichter"
v ^^Stimmen ans Bosnien^'' 1898, št, 3 o njem:
^Stritar ist zugleich der geistreichste slovenische Kritiker, der
nicht niederreisst, sondern aufbaut. Ueberlegene Ironie und ein feiner
Humor, der die Schwachen aufdeckt ohne zu verletzen, sowie um-
fassende aesthetische Kenntnisse verleihen insbesondere seinen litera-
rischen Causerien einen dauernden Wert. Stritar ist es , der den
halbvergessenen, \veii zu wenig gewurdigten Prešern mit hinreissender
Beredsamkeit zur vollen Geltung brachte; er war es, welcher Levstik,
als er, durch seine verblendeten Zeitgenossen von allen Hilfsquellen
abgeschnitten, nicht einraal ein Platzchen hatte, um sein miides Haupt
auszuruhen, in hochherziger Weise unter die Arme griff und ihm
zur Vertheidigung gegen seine Verleumder unerschrocken sein Blatt
erschloss ; er ist es endlich, der ausser zahlreichen anderen Talenten
auch das Kraftgenie eines Simon Gregorčič entdeckte und in die
literatur einfiihrte, Eine so vornehme Gesinnung und neidlose For-
derung seiner Rivalen sichert ihm einen Ehrenplatz in der Erinnerung
seiner Nation ; die Literaturgeschichte aber vviirdigte seine Verdienste
am sinnigsten, indem sie den fruchtbarsten Zeitabschnitt nach ihm
benannte."
Četrti del te knjige obdeluje v prvem snopiču leposlovje, v
drugem znanost. Da bi razni slojevi našega omikanega občinstva
dobili kolikor možno celotno in zanesljivo sliko v svojih strokah, sem
si pridobil za bogoslovje, pravoslovje in vzgojeslovje strokovnjake,
katerim sem poslal dotične svoje zbirke, da jih popolnijo in izdelajo
po svoje; ti so Č. g. J. BenkoviČ, prefekt v AlojzijevišČu ljubljanskem,
g. dr. Danilo Majaron v Ljubljani in g. J. Ravnikar, nadučitelj v
Mokronogu na Kranjskem,
V znani Pvpin-Spasovičevi slovstveni zgodovini slovanskih na-
rodov (nemški prevod Traugott Pecha, Leipzig 1880) je opisana tudi
naša slovstvena zgodovina I. str. 369 — 395. Tam se piše o Koseškem
str, 395 med drugim: „Doch die erste Stelle in der gegen\vartigen
Poesie (1880!:) nimmt Jovan Vesel-Koseski ein. Seine Lieder . . .,
so dass Vesel unter den slovenischen Dichtern als Fuhrer seines Volkes
gilt etc, etc. Dem Einflusse Vesel - Koseski's schreibt man eine neue
Belebung der Literatur zu, die sich immer mehr dem Volksinteresse
zuwendet.'' Prvi stavek je neresničen, drugi popolnoma nepotreben,
kajti s Čim bi se pa bavilo narodno slovstvo. Če ne z narodnim
interesom r O Prešernu piše med drugim str. 383: „Seine Susseren
Lebensverhiiitnisse sollen sehr bedriingt gevvesen sein, was man zu
grossem Theile seinen Feinden, den Geistlichen, zuschreibt . . . Er blieb
ein rein localer Dichter, und einmal zog er sogar vor deutsch zu
schreiben" etc O Levstiku piše v dveh vrsticah, da so mu bili duhov-
niki sovražniki; o Stritarju ne povd niti črkice! Tako znanje našega
slovstva od strani najodličnejšega ruskega slovstvenika paČ ni bil zadnji
vzrok, da se je zlasti Stritarjeva doba opisala bolj natančno.
Osemnajst let pozneje, t. j. 1898. 1, pa je znanje našega slovstva
na Ruskem napredovalo tako, da je T. D. Florinskij, profesor slavi-
stike na vseučilišču v Kievu, pisatelja te knjige poklical pred svoj
sodni stol in ga ocenil po uzorcu „Ljublj. Zvona'''' v „ K r i t i k o -
bibliografičeskom Obzoru novejšihi> trudovb i izdanij po
slavjanovedeni ju. KievL. str. 31 — 32. V tej oceni pravi sicer, da
je knjiga potrebna vsakemu, ki se zanima za slovensko slovstvo, da
pa „takaja zadača, povidimomu, okazalasb ne po silamii avtoru", da v
I. zvezku pisatelj ni razkril razvitja umstvenega in duševnega življenja
slovenskega naroda in da v II. zvezku ni dovolj razločno pokazal,
kako so slovenski pisatelji odvisni od nemških, čeških in hrvatskih
pisateljev. — Neizogibno potrebno je za daljno opisovanje in obdelo-
vanje našega slovstva, da se enkrat kolikor možno natančno konstatuje,
kaj imamo ; tako so delali drugi veliki kulturni narodi in tako morajo
delati tudi manjši. Ali bi ne bilo bolje, da na Ruskem prej nego slej
na podlagi moje knjige popravijo nedostatke v Pypin - SpasoviČevi
knjigi, nego pa da si lomijo glave, kaj bi bilo „po silami, avtora" ?
Florinskij in drugi mi očitajo premnogo podrobnosti in suha fakta.
Safarik v predgovoru svojih „Starožitnosti" pravi, da „ni možno
povsod natančnost združevati z lahkoto in prijetnostjo. Prava teme-
ljitost v zgodovini, kakor v vsaki drugi vednosti obstoji sigurno v
popolni znanosti posameznih reČi, ki se pridobi s težavo in s trudom,
nikakor pa ne v modroslovnem besedičenju, sedaj tako priljubljenem,
kar je neplodovito brez natančnega znanja, seveda pa lahko."
Ceski pisatelj Fr. Stingl govori v Češkem listu ^^Vlast" 1898. 1.,
št. 7, o knjigah ^Slovenske Matice" za 1897. leto ter jih našteva v
tem-le redu :
i) ^^Zgodovina slovenskega slovstva" ; 2) ^^Slovenska ^emlja"' ;
3) .^Slovenske narodne pesmi'-'-] 4) ^^Letopis"; 5) ,,Elektrika'-^; 6) Knezova
XI
knjižnica. O prvi piše: „Slovenci so morali dolgo Čakati na spiso-
vatelja, kateri bi jim podal ^^Zgodovino slovenskega slovstva"^ končno
se je prijavil profesor Glaser. Trije zvezki so plod večletnega truda.
Mnogo se je pisalo o tej knjigi in mnogo ji očitalo, pa kljubu temu
je Giaserjeva ,Zgodovina' delo visoke cene'', id. id.*)
VseučilišČni profesor dr. Simon Subic in sedaj najstarejši slo-
venski pisatelj (rojen 1830.!.) marljivo delujoč v ^^Ljublj. Zvonu'''' in
„Dom in Svetu"^ je podavši mi Črtice o svojem življenju, iz lastnega
nagiba pridal to - le opazko: „Veliko dobroto ste storili slovenskemu
svetu s svojo izvrstno literarno zgodovino ; težko pričakujem nadalje-
vanja." Dovolil je učeni naš rojak, da se natisnejo te besede. Nisem
tega mnenja, da bi delo moje bilo „perfectum ex omnibus partibus'',
prepričan pa sem, da je bolje nego trde to ocene.
Leta I 898 je izdal dr. Surmin do i 8qo. 1. segajočo zgodovino srbsko-
hrvatskega slovstva. Če on povdarja v predgovoru, da se naj njegova
knjiga ne meri s tistim merilom, kakor jednaka dela večjih narodov,
tembolj sme pisatelj te knjige izreči nado, da ocenjevatelji uvažujejo
naše skromne slovenske razmere.
Veliko hvalo so vsi Slovenci dolžni Theodorju Elzeju,
prvemu pastorju v Ljubljani (1852 — 1856), kateri je storil največ
za to, da se nam je razbistrila doba reformacije. V polni meri za-
služuje, da se ga spominjamo tukaj. Rojen (1823) v Altoni pri
Dessauu na Anhaltskem , izobraževal se je na tiibinskem in berolin-
skem vseučilišču. Ni možno spuščati se tukaj v podrobno uvaževanje
mnogostranskega njegovega slovstvenega dela, navesti pa se morajo
tukaj njegovi spisi, tiČoČi se zgodovine reformacijske dobe.
i) Primus Trubars Denkmal in Derendingen. (Mitth. des histo-
rischen Vereines fiir Krain 1861.) 2) Die Aufange der Buchdruckerei
in Krain (Ibid.) 3) Die evangelischen Kirchenrathe in Steiermark,
Karnten, Krain und Gorz wahrend des XVI. Jahrhunderts. (Blatter fiir
das evang. Oesterreich 1863.) 4) Die Superintendenten der evange-
lischen Kirche in Krain und Gorz des XVI. Jahrhunderts. Wien 1863.
5) Prim. Truber und die Reformation in Krain (Herzog's Realencykl.,
Band XXI. Gotha 1866.) 6) Zwei Biographien Prim. Trubar's. (Ibid.
*) S to knjigo se je bavila tudi „Nova Nada", zbornik zabave in pouka.
Zagreb. ^Slovanski Svet" 1898, štev. 20 naznanjaje ^Nado" piše: „Ta list polnijo
srednješolci hrvatski in slovenski; priobčujejo pesni id. id. Kar se dostaje kritike,
nalagajo si sami tu pa tam prevelike zadače, za katere je treba večje starosti,
skušnje in obče dozorelosti, nego jo more doseči najzrelejši srednješolec", id. id.
XII
1875.) 7) ^'^ Universitat Tiibingen und die Studenten aus Krain.
Tiibingen 1877. 8) Paul Wiener, Mitreformator in Krain. Wien 1882.
9) Die slov. protest. Gesangsbiicher des XVI. Jahrhunderts. (Jahrbuch
der Gesellschaft fiir die Geschichte des Protestantismus in Oesterreich
1884.) 10) Die slov. protest. Katechismen im XVI. Jahrhunderte.
(Jahrbuch 1884.) i i) Die slov. protest. Katechismen und Postillen.
(Jahrbuch 1893.) 12) Die slov. protest. Gebetbiicher des XVI. Jahr-
hundertes. (Jahrbuch 1894.) 13) Die slov. protest. Ritual-, Streit-,
Lehr- und Bekenntnissbiicher des XVI. Jahrhunderts. (Ibid.) 14) Die
slov. protest. Bibelbiicher des XVI. Jahrhunderts. (Jahrbuch 1895.)
15) Die Rectoren der krainerischen Landschaftschule in Laibach
\vahrend des XVI. Jahrhunderts (Jahrbuch 1899.'! 16) Die evangeli-
schen Prediger Krains ina XVI. Jahrhunderte. (Jahrbuch 1900.)
Na koncu spisa: Die slov. protest. Bibelbiicher des XVI. Jahr-
hundertes se nahaja odstavek ,^Zusatze und Berichtigungen iiber die
slov. protest. Druckschriften des XVI. Jahrhundertes", kateremu je
pridejal „Nachwort". V tem našteva Elze poprejšnje pisatelje na tem
polju, imenuje s hvaležnostjo uradnike evropskih knjižnic, ki so ga
podpirali, in zaključuje tako-le: „Diese Nebenproducte weiter greifender
Studien habe ich umsomehr sammeln und Mitstrebenden nicht vor-
enthalten zu sollen geglaubt, als sie zusammen mit dem bereits 1884
im „Jahrbuch etc. etc." erschienenen Aufsatze „Die slov. prot. Gesangs-
biicher" den ersten sicheren Gesammtiiberblick iiber dieses Literatur-
gebiet gewahren. Auch fiihle ich nach fiinfzigjahriger literarischer
Thatigkeit, dass noch vor Abschluss der beabsichtigten Hauptarbeit
die Feder der miiden Hand zu entsinken droht." Božja previdnost
mu je vendar dala uČakati, da Je videl natisneno svoje glavno delo, in
to so: Primus Trube'rs Briefe. Mit den dazu gehorigen Schrift-
stiicken gesammelt und erlautert. (Bibliothek des liti. Vereines in
Stuttgart. Tiibingen 1897. A. Laupp. 8". 574) O tem znamenitem
delu je Slovencem prva poročala „Edinost". Elze je umrl v Benetkah
dn6 27. junija 1900. — Bodi poštenemu Nemcu žemljica lahka!
Naposled pa izreka podpisani pisatelj gospodu predsedniku »Slo-
venske Matice" Fr. Levcu in gospodu odborniku dr. Poza r j u hvalo
za marsikateri dobrohoten migljaj in gospodom še sedaj živečim pisa-
teljem za razne podatke.
V Trstu meseca decembra 1898.
Dr. K. Glaser.
^j^.!t.!-.!;^t-4.^i;.! ;t!^;^ !;^-! ; ^-^k^.!;-4--: jc^k.!;-4^^!;^{;^:jc^{t:j;^;^U4;[^'^^ !-;!c-^
'~Ky,--r.,,:-^^^^^^^^^^^
Zgodovinski pregled.
V zadnjih petindvajsetih letih (1870 — 1895) sta se v svetovni zgodovini
izvršila dva velevažna dogodka.
1. Vojska med Francozi in Nemci se je završila z mirom v Frankobrodu
1871. 1l. Na predlog bavarskega kralja je »Nemška zveza« dobila ime »Nemška
država« in pruski kralj naslov »Nemški cesar«. Prvenstvo v evropski politiki so
dobili Nemci, in se s tem povzdignili na visočino, na kateri uže niso bili več
stoletij. Ta izprememba je koristila tudi Italijanom, ker so Francozi iz Rima
morali poklicati domov vojake, ki so bili tam papežu v obrambo. Lahko se je
torej Viktor Emanuel polastil Rima in je 1871. 1l. tje prenesel stolico zedinjene
Italije. Nastali sta na tak način v soseščini Avstrije dve narodni državi z jasno
izraženimi načeli.
2. Ruski ear Aleksander II. je, završivi krimsko vojsko, vso svojo skrb
obrnil na znotranjo ureditev svoje države; odpravil je robstvo kmetov; vendar
so se uprli Poljaki 1863. 1l., pa brez uspeha: uprava in višji pouk seje uredil po
ruskem uzorcu. Po vsem širnem carstvu so se začele graditi železnice, staviti
tovarne, pospeševati trgovina in obrt.
zahtevam. Zato se je vnel upor v Bosni; Črna gora in Srbija sta priskočili
ustašem na pomoč, a brez uspeha. Sicer je Midhat Paša izdelal načrt ustave,
ki pa ni bil porok za vestno izvršitev jednakopravnosti; zato je ruski car dnždné
24. aprila Turkom napovedal boj. Po dolgotrajnem obleganju so Rusi vzeli Plevno,
prekoračili Balkan in prodirali proti Carigradu. Sklenil se je Sanstefanski mir
naj bi dobila nekaj ozemlja v Aziji, Rumunija je Besarabijo odstopila Rusiji in
dobila Dobrudžo. Ti pogoji so se predložili velevlastim na berolinskem kongresu
1878. 1,l., ki je v prid Turčiji skrčil ozemlja namenjena Rusom, Srbom in Črni gori;
Bolgarija se je razdelila: južni del je ostal pod Turčijo, pa je dobil upravo sporaz-sporazumno s krščanskimi vlaslmi, severni del je dobil dednega kneza, ki plačuje
umno s krščanskimi vlaslmi, severni del je dobil dednega kneza, ki plačuje
sultanu davek. Evropa pa je naložila Avstriji, naj zasede Bosno in Ercegovino
m uvede upravo, priznavaje pri tem sultana vrhovnim gospodarjem, Anglija je
dobila otok Ciper, Grecija nekaj tesalskih in albanskih okrajev. Vladarja rumunski
in srbski sta si nadela 1881. in 1882. leta kraljevski naslov. Slavna avstrijska
1
Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
generala, Hrvata baron Filipovic in baron Jovanovid. sta si po trdih bojih v
kratkem času osvojila Bosno in Ercegovino. Glavno mesto Serajevo polagoma
dobiva evropsko lice, red in blagostanje v osvojenih provincijah vidno napre-napredujeta. Vse želje Slovanov na Turškem in drugod, kjer so živo sočuvstvovali z
dujeta. Vse želje Slovanov na Turškem in drugod, kjer so živo sočuvstvovali z
ubogo rajo, se sicer niso izpolnile, pa ipak je to velik napredek. Z navdušenjem
in občudovanjem so Slovenci opazovali junaške boje svojih sorodnikov, pesniki
so opevali njihove čine; klasičen je Stritarjev venec pesnij z naslovom >»Raja<«,
snovi najlepšim pesnim je Krilan zajel iz bogatega vira na Bolgarskem, pa tudi
drugim pesnikom ia pisateljem so ti boji dajali hvaležno tvarino.
Konečno naj omenimo, da v razmeri do ogromnih žrtev na Ruskem niso
mogli biti do cela zadovoljni s pridobitvami in da je nasledek te opravičene
nezadovoljnosti bil nihilizem, ki je na zločinski način odstranil čara Aleksandra 11II.
1881. 1l. Miroljubno je vladal njegov sin Aleksander 111III. sicer samo petnajst let,
pa po svoji iskrenosti in plemeniti skrbi za svojo državo Rusijo premišljeno vodil
do tako visokega ugleda na svetu, da se sedaj za prijateljstvo njegovega nasled-naslednika Nikolaja II. potegujejo najmogočnejše države na svetu.
nika Nikolaja 11. potegujejo najmogočnejše države na svetu.
== I. Razvitek slovenstva po društvih. ==
t — vJ^^^-^ — »
I.
Razvitek slovenstva po društvih.
L. 1860. se je z uvedenjem ustave začelo po vsem Slovenskem razvijati
javno in društveno življenje; slovenski poslanci so v državnem in deželnih zborih
zahtevali jednakopravnost z drugimi narodi. Začela so se snovati društva, ki so
oživljala narodno zavest ter pospeševala druge narodne smotre; 1861. 1l. so se
osnovale čitalnice v Ljubljani, v Trstu, v Celju, v Mariboru; 1862. 1l. v Celovcu,
v Gorici, v Škofji Loki, v Tominu; 1863.1 l. v Kranju; 1864. 1l. v Ajdovščini, v
Bistrici na Notranjskem, v Vipavi, v Planini, na Ptuju; 1865. 1l. v Sevnici, v Metliki; •
1866. 1l. v Idriji; 1867. 1l. v Solkanu.
G i t a 1 n i c<b>Čitalnic</b> je sedaj na Kranjskem 39; na Primorskem 24; na Štajerskem
12; na Koroškem 2; naslove imajo različne, n. pr. »Narodna«, >Gospodarsko-»Gospodarskoobrtna«, »Slovanska« (Trst, Maribor), »Katoliškopolilična«, »Narodna slovanska«,
»Slovenska«, »Čitalnično društvo«. Čitalnice so se osnovale v prvi vrst za omikane sloje slovenskega naroda. Narodna zavest pa je začela prodirali dalje in
obrtna«, »Slovanska« (Trst, Maribor), »Katoliškopolilična«, »Narodna slovanska«,
»Slovenska«, »Čitalnično društvo«. Čitalnice so se osnovale v prvi vrst za omi-
kane sloje slovenskega naroda. Narodna zavest pa je začela prodirali dalje in
dalje; zato so se ustanavljala društva z jednakim namenom tudi za nižje sloje,
večinoma z imenom »<b>Bralno društvo</b>«; takih je sedaj na Kranjskem 36;
»Delavskih bralnih društev« je istotam 12; na Primorskem je »Bralnih društev« 16;
»Rokodelskih bialnih društev«, »Katoliških bralnih društev«, »Gospodarskih bralnih
društev« je po dvoje. Na Štajerskem je »Bralnih društev« 31, »Kmetskili bralnih
društev« 18, »Katoliških bralnih društev« 6, »Bralno in politično društvo« 1, >»Bralno
ia leposlovno društvo« 1, »Katoliški slovenski bralni društvi« 2, »Katoliško
bralno in gospodarsko društvo« 1.
Marsikateri lepi načrt se je snoval in izvršil v čitalnicah. Največ duševnih
sil je imela čitalnica v Ljubljani; iz njenih gledališčnih iger sta vznikli „Dra-„<i>Dramatično društvo</b>" in „<i>Glasbena Matica</i>". Prvo se je razvijalo tako lepo, da se
je v Ljubljani postavilo novo gledališče, „<i>Glasbena Matica</b>" je slovenski pesni
Razvitek slovenstva po društvih.
matično društvo" io ^Glasbena Matica". Prvo se je razvijalo tako lepo, da se
je v Ljubljani postavilo novo gledališče, ^Glasbena Matica"" je slovenski pesni
v avstrijski prestolnici priborila zasluženo odlikovanje. Iz čitalnic so se izcimili
„Narodni domi"; na Kranjskem in Primorskem sta po 2, na Štajerskem 3.
=== Politična društva. ===
V raznih mestih na Slovenskem so se osnovala politična društva, n. pr.
v Ljubljani ^blovenija''„<i>Slovenija</i>". Predsednik je bil dr. J. Bleiweis. Jugoslovanski program
sta razpravljala Gosta in Razlag. „Novice„<i>Novice</i>" so 1873. 1l. objavile oklic po Jcato„<i>katoliško-političnih dništvih</i>", posebno radi tega, ker so se uvele neposredne državne
volitve. Ko je potekla prva šestletna doba, so „<i>Novice</i>" 1869. l. (str. 173, 179)
liško-poliiiaiih dništvih", posebno radi tega, ker so se uvele neposredne državne
izdale „<i>Vodilo za državne volitve</i>".
volitve. Ko je potekla prva šestletna doba, so ^Novice" 1869. 1. (str. 173, 179)
izdale „ Vodilo za državne volitve".
V novejši dobi se je v Ljubljani ustanovilo „Slovens]co driištvo", katero
ima namen, na strogo katoliški podlagi pospeševati znanstveno
delovanje. V našem malem narodu pa bi kazalo, da se združujejo
vsi znanstveni trudi v »Slovenski Matici^.
== II. Slovstveni pregled. ==
| 