|
Celovcu velikanska slovesnost v spomin Andreja Einspielerja, na kateri je mestni
kapelan Treiber imel lep slavnostni govor. — V prvem letu priredilo je osem
dobro obiskovanih shodov, postavilo 1891. l1. učiteljskihkandidate društev.za Dodržavni 1874zbor. l.Izdalo je bilo na Kranjskem 150 društev,
društvo knjižico f^Šole na Koroškem^, v kateri se razlaga med drugimi stvarmi,
čijih število se je do junija 1887 narastlo na 300 in do današnjega dne na 721;
kako se naj spisujejo prošnje za šole. Društvo je vložilo prošnjo na ministerstvo
za poljedelstvo, naj društvu nakloni podporo, da bi se slovenskim kmetovalcem
priskrbelo nekaj poučnih predavanj o kmetijstvu in gospodarsko prilogo za »Mir«.
L. 1893. je društvo imelo svoj redni občni zbor in hkrati praznovalo pet-
desetletnico Skofovanja papeža Leona Xlir. L. 1894. je društvo imelo i![vQ^Ta»>\^\š^
Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
mož in je hkratu praznovalo slavnostno besedo v proslavo 80 letnice Andreja
Einspielerja in Antona Martina Slomška. Med mnogimi shodi, ki jih je društvo
priredilo tega leta, se je najbolj odlikovalo zborovanje pri Št. Jakobu v Rožni
dolini. Posebne zasluge za to druSlvo sta si med drugimi pridobila Gregor in
Lambert Einspieler in Vekoslav Legat Izdalo je društvo brošurico „Zur Oris-
namenforschung in Kdrnten; Ein Wort zur BichtigsteUung und Abwehr*^, ter
»Schlu88wort zur Ortsnamenforsčhung^, Klagenfurt 1891. — V obeh uspeSno
pobija jedoostranske nazore, katere je arhivar koroSkega zgodovinskega društva,
A. pl. Jaksch širil s knjižico „ tJber Ortsnamen und Ortsnamenforschung mit
hesonderer BUcJcsicht auf Kdrnten,**
Na Primorskem sta najbolj delavni društvi *Edinost€ v Trstu, čegar
glasilo je dnevnik rt^dinost^, ter * Sloga* v Gorici.
Dnč 12. aprila 1871. 1. se je v Mariboru osnovalo ^^Katolislco tiskovno^)
društvo** in je nameravalo »zbirati dušne in materi jalne narodove moči, v prid
narodu poučevati ljudstvo o njegovih pravicah in dolžnostih ter sposobne in
nadarjene rojake izpodbujat| na občnokoristno delovanje, pospeševati cerkvene
in narodne koristi.« V ta namen je društvo od Preloga kupilo list „SlovensJci
Gospodar*^ 9 ki je dnš 1. julija 1871. 1. za ceno 1000 gld. prešel v društveno last.
List in društvo imata velike zasluge za razvitek slovenstva na Malem Stajerju.
Odlična urednika sta bila dr. Ulaga in dr. Gregorec. Leta 1882. se je osnovalo
^Slovensko društvo**, kateremu je namen: »Razširjati med slovenskim ljudstvom
politično in gospodarsko izobražen je, vzbujati narodno zavest, braniti narodne in
državljanske pravice slovenskega naroda in pospeševati ustavni razvoj avstrijske
drŽave na krščanski podlagi, zlasti torej pospeševati duševne in materijelne koristi
slovenskega prebivalstva v državnih, občinskih, cerkvenih, šolskih, gospodarskih
in socijalnih zadevah.« Prvi predsednik je bil dr. Radaj, drugi P. Simon, potem
zopet Radaj in na zadnje skoz deset let dr. Gregorec. Društvo je ohranilo složnost
med štajerskimi Slovenci.
V Ormožu se je osnovalo politično društvo »Edi^vosf* in v Konjicah
1871. L „Katoliško politično društvo**.
Osnovala so se politična društva v manjšem obsegu na katoliški podlagi;
takih je na Kranjskem 15, na Primorskem 5, na Štajerskem 8, kjer deluje tudi
jedno »Politično in gospodarsko društvo* in jedno *Bralno in politično društvo*.
Najvažnejši stan za Slovence je kmetski stan, ker je podlaga našega ob-
stanka in ker ogromna večina naših omikancev prihaja iz kmetskega stanu. Na
Kranjskem je uže mnogo let pred uvedenjem ustave ^Kranjska kmetijska družba*
ugodno vplivala na gmotno stanje dežele. Na zadnjem občnem zboru dn^ 7. julija
v Ljubljani se je videlo, da vedno živahneje raste zanimanje za to društvo, ki
ima 95 podružnic in 4115 članov. Denarnega prometa je bilo za 188.624 gld.,
pred desetimi leti ga je bilo jedva za 16.000 gld. Društveno glasilo »Kmetovalec**
ima 5000 odjemalcev. Sedanji predsednik, ces. svetnik Murnik, [se uže mnogo
let uspešno trudi za blaginjo tega društva.
*) Podatke o društvih na Slovenskem Štajerskem mi je g. Justus Pertot,
medicinec v Gradcu, posnel po službenih spisih v graškem namestništvu^ Hvala
mu zato. Pis*
Razvitek slovenstva po društvih.
'^Štajerska kmetijska družba* se malo briga za Slovence, zaradi tega so si
Slovenci tam ustanovili v manjšem okviru 5 »Kmetskih društev«, 12 »Kmetskih
bralnih društev«, 3 »Vinorejska« in 1 > Sadje- in vinorejsko društvo«, 1 >Gozd-
narsko društvo«; na Primorskem je 7 »Kmetskih«, 3 »Gospodarska društva«,
1 »Gospodarska zadruga« in 1 »Okrajna gospodarska zadruga«, 3 »Vino- in
sadjerejska društva«, 5 »Mlekarskih zadruge.
(Sploh bi pa bilo Jako potrebno in zanimivo, da bi nam kdo napisal zgodo-
vino našega narodnega gospodarstva.)
Pevska društva in godbeni zavodi.
Velike važnosti za probujo narodnosti sta petje in godfaia. Najodiidnejši
slovenski zavod v tem obziru je ^Glasbena Matlca<j ki je 1898. 1. slovesno ob-
hajala petindvajsetletnico svojega uspešnega delovanja. Po svojih sijajnih uspehih
na Dunaju je stopila med prve jednake zavode v Avstriji.
Samostalnih pevskih društev je na Kranjskem 23 , na Pri-
morskem 16, na Štajerskem 7, na Koroškem 2 (»Gorotan« v Šmihelu pri Pli-
berku in >Lipa<); »Pevskih in bralnih društev« na Kranjskem 2, >Trgovskih
pevskih društev« 3, »Delavskih pevskih društev« 2, »Muzikalični klubi« 4; na
Štajerskem »Pevskih in tamburaških društev« 2, »Delavsko bralno in pevsko
društvo« 1, »Hrvatsko - slovensko akademično pevsko društvo« 1 (Gradec); na
Primorskem »Pevskih in bralnih društev« 12, »Godbenih društev« 3 (Nabrežina,
Dekani, Tolmin).
Sokolska društva.
»Ljubljanski SokoU.^) Dne 27. julija 1862. leta se je razposlal slovenskim
telovadnim krogom poziv, naj bi se gimnastika gojila tudi v Ljubljani. Temu
vabilu se je odzvalo takoj 51 gospodov, ki so osnovali društvo i^ Južni SokoU,
»Sokol« je stopil v dotiko z drugimi slovenskimi društvi, s češkimi in morav-
skimi telovadnimi društvi in prirejal veselice ter skrbno gojil telovadbo, a
vlada ga je razpustila dne 23. julija 1867. leta. Uže drugo leto se je osnoval
»Sokol«, ki je kakor poprej »Južni Sokol« imel namen »dajati izpodbudo,
priliko in navod telesnim vaja m«. Prvi učitelj telovadbe je bil Štefan
Mandid. Osnoval se je poseben odbor za izdelovanje slovenske telovadne termi-
nologije. Poleg navadnih zabav, uročišč (jour-fixov) je prirejal ^^SokoU tudi pre-
davanja, izlete, jako priljubljene maskarade, udeleževal se je taborov, narodnih
slovesnostij, pošiljal ob primernih prilikah deputacije na Češko in Hrvatsko. Imel
je ^Sokol« povprek 170 udov; v Trstu se je osnoval »Sokol« 1882.1. in ima
179 udov; Gorica ima svoje telovadno društvo od 1887. leta; to društvo
ima dramatski, tamburaški in pevski odsek, kakor tržaški »Sokol«. »Dolenjski
SokoU ima svoj sedež v Novem mestu; v Prv ačini se je ustanovil »SokoU
1889. 1., sokolske oprave pa ne sme nositi. V Zagorju živi »Sokol« od 1895. 1,
in ima 52 izvršujočih udov ter lastno telovadnico. Postojna ima od 1894. 1.
svoje društvo. Najmlajši »Sokol« ima svoj sedež v Idriji. Celjski »Sokol« se
^)Evgen Lah, Petindvajsetletnica »Sokola« 1863 — 1888. Ljubljana.
1888. 8^ 52.
6 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
je ustanovil 1890. 1.; društvo ima 2 častna, 30 podpornih in 51 izvršujočih udov.
To so najvažnejša sokolska društva; vseh je na Kranjskem 12, na Primorskem 3,
na Štajerskem 2.
Tudi delavski stan se je zaSel družiti in pospeševati svoje stanovske koristi
in skrbeti za mejsobno podporo in izobrazbo. Na Kranjskem so 4 i Delavska
katoliška društva«, dalje je 6 »Delavskih podpornih društev <, 1 Krščansko de-
lavsko podporno društvo<, 1 »Krščanska socijalna zveza«, 2 »Katoliški politični
delavski društvi«, 4 »Katol. društva za pomočnike« ; na Primorskem: 1 »De-
lavsko podporno društvo«, 2 »Delavski podporni in bralni društvi«, 1 »Katoliško
delavsko društvo«, 2 »Rokodelski podporni društvi«; na Štajerskem: 3 »De-
lavska podporna društva«, 1 »Delavsko bralno in pevsko društvo«, 2 »Katoliški
delavski društvi«; na Koroškem : 2 »Katoliški delavski društvi«. »Izobraževalnih
društev« je na Kranjskem 15, na Štajerskem 2.
Dijaška društva.
Dunajska »Slovenija«. Tu nam je razločevati tri »Slovenije«. Prva
»Slovenija« je bilo politično društvo, ustanovljeno 1848. 1. v pisarni dr. Dolenca.
Zbralo se je 44 Slovencev — med njimi dobra polovica dijakov, — ki so ukrenili
prošnjo do cesarja za »Zjedinjeno Slovenijo«, in ki so kranjski deželni zbor
smatrali zakonitim organom, da povzdigne svoj glas za vse Slovence. Takrat so
vsi narodi na Dunaj poslali deputacije, iskat si pravice, Slovencev pa ni bilo'
Zato je dunajska »Slovenija« v imenu Hrvatov in Čehov pozvala Slovence, naj
se ganejo, slovenski vseučiliščniki so jih tudi izpodbujali. Prišla je, s Pleiweisom
na čelu, kranjska deputacija, katero so prijazno sprejeli na vseučilišču. Na Plei-
wei.sov dom na Dunaju so prihajali najodličnejši Slovenci posvetovat se, n. pr.
Miklošič, Dolenec, Jenko, Globočnik, Kozler, Semrajc; včasih sta bila navzoča
tudi Rieger in Dvorak. Tu se je ustanovil program bodoče narodne politike. Depu-
tacija »Slovenije«, sestoječa iz trideset vseučiliščnikov z Miklošičem na čelu, je
šla v Gradec in v Ljubljano , posamezni udje so se razkropili po Slovenskem
agitovat. Na jesen se je razpustila ne izročivši peticije cesarju. Pozneje slo-
venska vseučiliščna mladina ni imela stalnega osredja, nego ljubljanski »Vajenci«
so se shajali privatno in s svojimi spisi podpirali „Slov. Glasnik''. Od 1858. 1.
so nastopali na slovanskih koncertih s samostalnimi pevskimi točkami. To društvo
je vrglo med mladež marsikatero iskrico, ki je tlela dalje in obrodila lep sad.
L. 1862. je Davorin Jenko ustanovil »Slovensko pevsko društvo«, ki je zbiralo
okoli sebe Hrvate, Srbe in Bolgare. V tem času so se prvokrat pele pesni »Po-
bratimija«, »Mornar« in »Naprej«. Leta 1864. so Slovenci na Dunaju prvikrat
praznovali Prešernov god, 1866. 1. so osnovali »Slovensko literarno društvo« in
»Pobratimstvo Slavija«, pa te društvi nista imeli obstanka. Po uvedenju ustave
dne 26. februarija 1861. L so se dijaki združili v pravilen krog, ki so ga imenovali:
»Slovenija«; predsednik je bil Fran Erjavec. Majnika istega leta je »Slovenija«
slovenskim poslancem priredila dva komersa. Oblasti so bile krivo poučene o
počenjanju »Slovenijanov«; preiskava je uničila drugo »Slovenijo«. Jeseni 1867. 1.
je prišlo na Dunaj več gibčnih mladih močij in je pomladilo dunajsko dijaštvo;
njim na čelu sta bila Leveč in Šuklje. Ustanovili so akademično društvo >Sava^y
ki se je 1868. 1. spojila s hrvatsko-slovenskim društvom »Jug«. Toda že 1869. 1.
Razvitek slovenstva po društvih.
so se Slovenci zopet združili v svoje druStvo »Slovenija« ; prvi predsednik je bil
Jur. Ullricb. Vplivalo je društvo na to, da se je v Ljubljani vrfiil Studentovski
tabor, ki se je razgovarjal 1) o slovenski mladini, 2) o slovenski univerzi, 3) je-li
slovenska duhovščina koristi ali škoduje slovenski politiki in literaturi.
Tretja »Slovenija« je ostala do današnjega dn^ duševno središče dunajskim
akademikom Slovencem. Kot taka je 1894. 1. praznovala petindvajsetletnico in
izdala v ta namen spominsko knjižico.^) Udeležilo se je društvo raznih slovanskih
svečanosti, prirejalo tudi samo primerne veselice, dvajsetletnico Stritarjevega
slovstvenega delovanja, slavilo zaslužne može, na primer Janeza Bleiweisa,
Fr. Miklošiča i. dr. ob sedemdesetletnici. Osnovalo se je > Literarno društvo«,
notranje delovanje se je pomnožilo s >pravnim<, z »agronomskim«, »književnim«,
»godbenim« in »tehničnim klubom«. Vršila so se predavanja v teh klubih, ki
so jih imeli ali člani sami, ali povabljenci. — Častni člani so ali so bili: Levstik,
Stritar, Lavrič, Razlag, Vošnjak, Jurčič, Bleiweis, Leveč, Suklje, Celestin, Gre-
gorčič, Miklošič, Krek, Gorup, Trstenjak, Aškere, Svetec. Poleg »Save«, »Juga«
in »Slovenije« je pa Stritar 1867. leta ustanovil književni klub ^Mladika*;
udje so bili Celestin, Jurčič, Leveč in Ogrinec. Shajali so se vsako nedeljo po-
poludne ter s svojimi spisi zalagali ^Slovenski Glasnik^f izdali „Mladiko'^ ter
pripravljali pot ^ Zvonu",
»Triglav*, dijaško društvo v Gradcu. Kakor na Dunaju, se so tudi v
Gradcu rodoljubi v tretjem in četrtem desetletju združevali, da bi izvrševali
plemenite narodne svrhe; med te rodoljube štejemo Miklošiča, Vraza, Cafa,
Trstenjaka, Macuna i. dr. Osnovala so se društva »Sloga«, »Vendija«, »Sokol«,
»Slovanska Beseda«, > Slovansko pevsko društvo«, pa nobeno ni imelo dovolj
trdne podlage in je podleglo neugodnim razmeram. Vseučiliščniki Ju vanec, -Kovač,
Ljutman^ Novak, Omahen, Rutar, Sket, Sinkovid so dn6 31. oktobra 1875. leta
izprožili misel ustanoviti društvo, ki je istega leta dn^ 15. decembra Ignacija
Klemenčiča izvolilo predsednikom. Nastopnega leta se je društvu izročila knjižnica
razpuščenega društva »Vendija«, 1880. 1. pa imetje pevskega društva, od katerega
je »Triglav« prevzel tudi tradicijo, naj goji petje. L. 1882. se je osnovala »Slo-
venska čitalnica«, v kateri je dobil »Triglav« prostore. Ko je pa prenehalo to
društvo, si je osnoval »Triglav« lastno čilalnico. Osnovala so se tudi predavanja.
Lepo se je obnesla desetletnica »Triglavova«, na kateri se je zbralo nad 700 oseb.
V bratski zvezi je bil »Triglav« s »Hrvatsko« in s »Srbadijo«, z deputacijami
udeleževal se je narodnih svečanosti na slovenski zemlji, n. pr. pri Einspielerjevi
in Trstenjakovi petdesetletnici; udeležil se pogrebov odličnih Slovencev; vzletel je
1880. 1. v Miirzzuschlag, kamor je prišla tudi dunajska »Slovenija«, prisostoval
otvorjenju »Narodnega doma« na Ptuju, 1886. 1. je ustanovil »Akademično podruž-
nico družbe sv. Cirila in Metodija«, 1887. leta priredil s »Slovenijo« dunajsko
dijaški shod v Ljubljani. Društvo je 1890. leta izdalo »Spominske liste ob priliki
blagoslovljenja društvene zastave«. Ljubljana. 8**. 26.
Mali naš narod, kateremu prihaja omikani naraščaj večinoma iz kmetskih
in neimovitih krogov, je v to svrho utemeljil srednješolcem »Dijaške kuhinje«,
in sicer na Kranjskem 3, na Primorskem 2, na Štajerskem 3. Vseučiliščnikom v
^) Spomenica o petindvajsetletnici akademičnega društva »Slovenija« na
Dunaju. Sestavil Janko Vencajz. Ljubljana 1894, 160.
8 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Gradcu sta namenjeni »Podpiralna zaloga slov. vseučiliščaikov« in >Podpiralno
društvo za slov. vseučiliščnike« in jednako društvo tudi na Dunaju; za vseučilišč-
nike sploh pa »Radogojc s sedežem v Ljubljani. Vseučilišču iki sami~so si osnovali
ferialno društvo »Sava«.
Posojilnice in gospodarstvo.
VII. Letopis slovenskih posojilnic, Celje 1897, priznava, da tudi s tem
letopisom ne dobimo še popolne podobe slovenskega posojiloištva, ker niso vse
posojilnice členi »Zveze«, ipak so podatki vrlo zanimljivi. Na Koroškem je 19, na
Kranjskem 50, na Primorskem 12, na Štajerskem 28 posojilnic. Koncem 1886. 1,
je bilo vseh deležev 51.836, skupnega premoženja 1,542.480 gld. ; rezervnega
zaklada 648.580 gld. Vsega prometa je bilo dvanajst milijonov. Ogromna večina
posojilnic je z neomejeno zavezo. Posojilnice podpirajo s svojim imetjem narodne
svrhe.
Da bi se lepa slovenska zemlja prikupila tudi tujcem, so se osnovala
»Olepševalna društva«; taka so na Kranjskem 4, na Primorskem 2. Po je dne m
so zastopana na Kranjskem: »Gospodarska zvezac, »Gospodinjska šola«,
»Obrtna zveza«, »Obrtno društvo«, »Narodna šola«, »Društvo za zgradbo učitelj-
skega konvikta«, »Zabavno društvo*, »KrSč.-socijalna zveza«, »Zveza meščanov,
trgovcev in obrtnikov ljubljanskih«, »Društvo krščanske umetnosti«. Na Pri-
morskem: »Obrtno društvo«, »Opekarna«, »Šolski dom«, »Strelsko društvo«.*)
Na Štajerskem: »Kopališčno društvo Diana« (Celje), »Obrtno društvo«,
»Zveza slovenskih posojilnic«, »Sadje- in vinorejsko društvo«. Vsem Slovencem
so namenjena: »Pravnik«, »Planinsko društvo«, »Pisateljsko podporno društvo«,
»Zaveza slov. učiteljskih društev«. Do 1874. 1. je bilo na Kranjskem 150 društev,
čijih število se je do junija 1887 narastlo na 300 in do današnjega dnč na 721;
izmed teh je 505 slovenskih.
Družba sv. Cirila in Metoda
je po svojem „Vestniku", izdanem 1898. l. po XII. veliki skupščini,
je po svojem „Vestniku**, izdanem 1898.1. po XII. veliki skupščini,
imela 134 podružnic s 11.215. člani. Podružnic je na Kranjskem 59,
na Štajerskem 38, na Koroškem 16, na Goriškem 20, na Tržaškem 5,
Podgori (2), v Gorici (2), privatni otroški vrtec gospe Antonije
Nadlišek-Grmekove pri sv. Ivanu v Trstu, slovensko petrazredno
deško šolo pri sv. Jakobu v Trstu (s pravico javnosti), dvorazrEdnodvorazredno
dekliško šolo istotam, jednorazredno ljudsko šolo pri sv. Rupertu
blizu Velikovca, petrazredno šolo društva „Sloga"^ v Gorici. —
Troškov je bilo za zadnje leto 20.634 gld.
'*) »Podporno društvo duhovnikov«, »Podporno društvo učiteljev.«
RazvitekRazvitck slovenstva po društvih. 9
Društvo izdaje tudi knjižnico, ki obsega do sedaj jednajst
(„ Junaki", dva zvezka) ter pedagogiške spise, igre in pesni.
Slovenska Matica.',^)
Uže Martin Slomšek je nameraval Slovencem ustanoviti
„Matico",**j ki bi izdajala poučne knjige, a vlada ni dovolila takega
društva. Slovenski rodoljuljirodoljubi pa niso mirovali, dokler ni dr. Lovro
Toman 1863. 1. v „Novicah" objavil dotičnega poziva. Se istega
v
Toman 1863. L v „Novicah'' objavil dotičnega poziva. Se istega
leta se je oglasilo štirideset štajerskih Slovencev s ponudbo, da
hote vsak po 50 gld. darovati v ta namen za spomin tisočletnice
sv. Cirila in Metodija. Razposlal se je oklic, ki so ga podpisali
dr. J. Sernec, Jos. vSumanSuman, I. Majciger in E. Chocholoušek, sesta-
vivši tudi načrt pravil. V začasni odbor so bili izvoljeni najveljav-
nejši Slovenci, pravila so bila potrjena dne 4. lebruarijafebruarija 1864. Prvi
upravitelji so bili : baron Anton Zois, predsednik ; dr. Leon Von-
čina, njegov namestnik ; dr. I. Zupanec, blagajnik ; dr. Gosta in
Fr. Sovan, ključarja; Fr. Levstek, tajnik.
Premoženje je narastlo v prvem desetletju na 61,.000 gld.;
izmed teh je podaril dr. L. Toman 10.000 gld., M. Debeljak čez
8000 gld., kranjska hranilnica 300030OO gld., škof StrossmayrStrossmajrr in dekan
Rozman po 1000 gld.
„McUica"„Matica** je izdala v prvem letu samo Koledar (1865), od leta
1867 — 69. Koledar in Letopis, od 1. 1870. do sedaj Letopis, leta
1872—73. pa 1882—83. v enem letniku, razven tega je Matica v
prvih desetih letih izdala Trdinovo „ ^Zgodovino slovenskega naroda"^ ^
zemljepisne knjige o Štajerskem, Koroškem in .Kranjskem, „Slovan-
v
stvo" iMajciger, Pleteršnik inRaič); Tušek in Erjavec sta prirejala
zemljepisne knjige o Štajerskem, Koroškem in Kranjskem, „Slovan-
stvo" (Majciger, Pleteršnik inRaič); Tušek in Erjavec sta prirejala
prirodopisne knjige, izdale so se pesni Vodnikove in „Razna dela"
Koseškega, slovnica češkega jezika, nauk o telovadbi, nekaj delov
V drugem desetletju (1874—84) sta predsedovala dr. J. Blei-
weis (1875—81) in P. Graselli (1882—841882-84). Koncem prvega deset-
letja je imela „Matica"^Matica'' 1005 članov in jih je od 1880. 1. polagoma
dobivala več.
*) Fr. Levstik, Zgod. Slov. Matice. Zbrani spisi III. — S. Gosta, Letopis
10 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Obdelavale so se razne stroke človeške vedovede; leposlovju je
bil odmerjen le pičel prostor, pa še tukaj ni bilo mnogo klenega
zrna: na svetlo so prišli Koseškega prevodi Dantejeve »Nebeške
komedije« ; za pripovedno stroko je skrbel L. Gorenjec ; narodo-
slovjoslovje in bajeslovje je obdeloval J. Navratil ; njemunJemu se je pridružil
Fr. llubadHubad, opisujoč slovenske šege, in dr. Jožef Pajek ; z jeziko-
slovjem so se pečali Trstenjak, Valjavec, \ViesthalerWiesthaler, Erjavec (v
„Potni torbi"), Suman ; zgodovina je dobro zastopana po Sukljeju,
v v
Steklasi, llutarju, Verhovcu, dr. Kosu in Parapatu. O ruskih raz-
merah je Slovence poučeval .Stifter. O prirodoslovju so poročali :
,,Potni torbi"), Suman ; zgodovina je dobro zastopana po Sukljeju,
Steklasi, Rutarju, Verhovcu, dr. Kosu in Parapatu. O ruskih raz-
merah je Slovence poučeval Stifter. O prirodoslovju so poročali :
dr. Samec, Senekovič in Schreiner; modroslovna vprašanja sta
razpravljala J. Pajk in Fr. Podgornik. Življenjepise so pisali:
B. Raič, M. Vodušek, Steklasa, A. TrslenjakTrstenjak in V. Urbas. Janko
Babnik se je pečal s pravnim in dr. J. Vo.šnjakVošnjak s socijalnimi
prašanji. Kranjskemu zgodovinarju pl. Radicsu je J. Cimperman
slovenil nemško sestavljene razprave, Cimperman sam pa se je
včasih skrival pod imenom »Charpentier«.
„MaUca"** je izdala Marnovo slovnico hrvatskega jezika, skrbela
za prirodopisne šolske knjige. O šeststoletnici habsburške vlade
pa je objavila slavnostno knjigo, čijcčije spisi so se večinoma na-
našali na omenjeni zgodovinski dogodek ali na domače razmere
sploh. Letopis so v tem času urejevali M. Pleteršnik, BleivveisBleiweis,
Leveč in Lah.
Tudi v tej dobi se je „Matica"'* prilično spominjala slavnih
slovenskih in slovanskih mož.
To dobo označuje nekaka stagnacija v razvitku „ Slo venske»Slovenske
Matice''^.
V tretjem desetletju, od 1885. do 1895. 1.L, je „Matica''„MaUca" — zlasti
ko je prevzel predsedništvo za njen napredek ves vneti in obzirni
profesor Marn — na novo oživela, predsedniki so bili: dr. Josip
Poklukar (1885), Josip Marn (1886—18921886-1892) in od 1893. 1.L Fran Leveč;
tajnik je bil ves ta čas Evgen Lah. Poleg gospotlarskegagospodarskega odseka
so bili še drugi odseki, ki so se razšli dovršivši svojo nalogo, ali
pa uvidevši, da se svrhe ne morejo uresničiti ; taki so bili leposlovni
odsek (1886,^ odsek za izdavanje staroslovenskih spomenikov 11880(1886),
in odsek za izdavanje krajepisnih imen. Ob zvršetku 1884. 1. je
imela „ Malica"Matica'' 6 častnih, 316 ustanovnih, 1084 letnih udov; začetkom
1894. leta O6 častnih, 285 ustanovnih in 2228 letnih udov; torej jejo
narastlo število za več nego tisoč udov. Premoženje ^Slovenske
Razvitek .slovenstva po društvih. 11
Matice"*^ je zvršetkom drugega desetletja znašalo 51.440 gld., zvršetkom
tretjega pa 58.000 gld.
V „Leto2nsn"„Letopi8ii'^ so se objavljali izvirni znanstveni in znanstveno-
poučni spisi, ki so jih urejevali Fr. Leveč (1885—87), dr. Požar
(1888—89) in A. Bartel (1890—97). Zastopane so bile razne stroke:
Zgodovina (I. Apih, A. Fekonja, A. Koblar, dr. Fr. Kos, A. llaičRaič,
S. Rutar, J. Steklasa, Vrhovec) ; negovala se je slovenska in slo-
vanska zgodovina ; jezikoslovje in narodno blago ll(I. BarloBarle, dr. Murko,
J. Navratil, Obalovič, dr. Oblak,. Perušek, dr. Simonič, L,. Pintar,
dr. Štrekelj; razprave Oblakove in 8trekljeveŠtrekljeve bi čast delale znan-
stvenim zbornikom prvih kulturnih narodov); niodroslovjemodroslovje (dr. Lampe),
naravoslovje (J. Subic), narodno gospodarstvo (dr. Vošnjak), živ-
Ijenjeijisiljenjepisi: A. Trstenjak, A. RaioRaič, dr. K. Glaser, dr. Murko.
Razven „Letopisa"„Ldopisa'' so služili raznim strokam posamezni spisi :
»Ljubljanski meščanje« in „Zgodovina»Zgodovina Novega mesta«. Zelo je
Slovence zanimala Apihova knjiga ., Slovenci„Slovenci in 1848. Z.t", ker je
spisana na podlagi marsikaterih novih virov in razjasnjuje ono
važno leto. Ožjega pomena so Kosovi »Doneski„Doneski k zgodovini Škofje
Loke"^, zo]ietzopet večje važnosti Rutarja „Oj)is»Opis Goriške"^ i. dr. „Diišeslovje^Dušeslovje"*
Lampetovo je modroslovskemu preiskovanju v Slovencih postavilo
podlago, vendar ta znanost težko napreduje v negospodovalnem
narodu, ki nima lastnega vseučilišča. StrekljevaŠtrekljeva izdaja slovenskih
narodnih pesnij je vredna sestra istodobni izdaji hrvatskih na-
rodnih pesnij po ^^Matici Hrvatski".
Slovenskim pisateljem in slovenskemu slovstvu sta posvetila
svoj trud Wiesthaler („ Vodnikovi izbrani spisi") in Glaser (»Zgodovina
slovenskega slovstva".) Skrbelo se je za učni knjigi italijanskega
in češkega jezika in tesnopisja (A. Bezenšek).
Širšemu občinstvu je namenjena »Zabavna knjižicaknjizica'^% ki pri-
naša prevode priznanih slovanskih pisateljev in izvirne slovenskeslovensko
povesti Erjavca in dr,. Detele.
»SlovenskanSlovenska Matica"^ oskrbuje tudi več ustanov. Jurčičeva in
Tomšičeva sta se združili v jedno »Jurčič -Tomšičevo ustanovo«,
iz katere dobivajo nagrade pisatelji izvirnih povestij. Nekatere
zaklade je izročila y,,Matica'MaUca'^ drugim odborom, ki so seso ustanovili
v posebne svrhe in tudi že deloma dognali te svrhe; z jednozjedno jako
važno pa upravlja sama., namreč z ustanovo Antona Kneza, ki je dne
30. sušcasuSca umrl nepričakovane smrti. Ta rodoljub je »SlovnSlov. Matico"^
postavil dedičem svojega prennoženjapremoženja, ki znaša 30.514 gld. in do-
]212 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
•- ■ — ■ — — — ■
ločil, naj se iz obrestij te svote nagrajajo in tiskajo zabavne in
pouc-nepoučne knjižice, spisane v strogo narodnem duhu na podlagi kato-
liške vere, toda v slobodomiselnem duhu. Do sedaj so izšli
trije zvezki,
»Slovenska Matica"** se je lotila važnega dela, nanirečnamreč izda-
vanja slovenskih narodnih pesnij, katero urejuje vrlo spretno pro-
lesorfesor slovanskega jezikoslovja na graškem vseučilišču, dr. Strekelj,Štrekelj.
Proti zvršetku tretjega desetletja je začela izhajati »^Zgodovina
slovenskerjaslovenskega slovstva " .
Osnovala se je poleg »Matice"„Matice'' tudi družba „Leonina'% ki
ima namen, na strogo katoliški podlagi pospeševati znanstveno
delovanje. V našem malem narodu pa bi kazalo, da se združujejo
vsi znanstveni trudi v »Slovenski Matici^«.
"11.
== II. Slovstveni pregled. ==
Leposlovje, pesništvo.
Označili smo v III. delu te knjige vpliv in važnost Janeži-
čevega »„ Glasnika'' v slovenskem slovstvu. Tam nahajamo prve
pojave zdravega slovenskega realizma v tem, da se jej^ pesnim
in pripovestim jemal predmet iz preprostega slovenskega naroda;
pokazalo se je, koliko izobrazilne moči ima v sebi narodno blago.
(»Ruska književnost u 18. stoliecu" str. 6): »Ruska literatura osam-
naestog vijeka nalik je na zdrava momka, koji doveden sa sela
u grad neko vriemcvrieme tek zapanjen stoji te gleda oko sebe, čudeči
se svemu, što oko njega biva ; ali do mala zapanjenost prcstajeprestaje,
radja se volja, da i sam prime za posao, probudjuje se vjera u svoju
snagu i okretnost i on počinje podražavanjem«. Isto velja o slo-
venskem slovstvu za časa Janežičevega delovanja; njegov „Slovy,Slov.
Glasnik"'' je pričal, da je Slovenec »zdrav momak«*, samo treba
ga je uvesti v mesto med gospodo, pa se bo tudi tam kretal do-
stojno. Ustavno življenje je slovenske poslance poklicalo v javne
dobi od 1860. — 1870. 1. se vidi posebno v tem, da so pesence
zlagali pisatelji, ki so se potem lotili resnobnih strok n. pr. Krek,
KersniicKersnik, Leveč, Jurčič, Celestin. Vodstvo je prevzela ljubljanska
mladina, kar je popolnem naravno, ker je v slovenskem središču
največ duševnega netiva. Mladina je almanahe izdajala sicer tudi
drugod, n. pr. Janko Vijanski 1862. leta „NanosnNanos*" (GoricalGorica); Ivan
Zadravski (Urban)'*) „Lado^Lado"", Maribor 1864; pa ti poskusi niso imeli
stalnega vpliva. Večje važnosti je bila 1865. 1.L „Slovenska»Slovenska Vila'%**^ ki
sta jo izdala J Jurčič in Fr. Marn.
Za uvod Stritarjevemu delovanju in za najodličnejši pojav
na polju letnikov nam je smatrati „Mladiko^Mladiko" 1868., katero so izdali
Levstik, Jurčič in Stritar. V njenih spisih vezane in nevezane ob-
like odsevajo uže nazori Stritarjeve struje.
Okolo Stritarjevega „Zvona"^ so se zbirale odlične pisateljske
moči, tako pesniki kakor pripovedniki; večjidel ožji prijatelji
urednika samega. Najodličnejša sodelavca sta mu bila na tem
opevajoče Koširjevo Franjo, in svoje »Lesnike« med svet, drugi je
pozornost vzbujal po svojih prvencih n. pr. »Njega ni«, »Ne tožim«,
))Cloveka»Človeka nikar« i. dr. Z večjim aliaH manjšim uspehom so se mu
pridružili L. PesjakovaPes Jakova, Valjavec, Leveč, Resman in
drugi; zgodovinsko stroko je zastopal F. Suklje, pripovedno
Jurčič (Lipe), prirodoslovno Ogrinec, „Liste iz Rusije" mu je
pisal Celestin. Na zadnji strani pravi Stritar „Zvonovlm„Zvonovim" naroč-
nikom, da so ga napotile bridke izkušnje ustaviti list, da pa z
veseljem pozdravi novi list, če kdo ustanovi boljšega, iskreno
mladini na srce polagaje izrek : Sveto služimo sveti domovini !
Stritar je nastopil za učitelja ; na splošno sicer ni povedal ničesar
novega, pa v slovenskem jeziku še nikdo ni razlagal tako jasno,
obliki in po raznovrstni vsebini.
*) Ivan Urban Zadravski (1841—64) iz Vuhreda na Štajerskem je iz-
dal almanah „Lada** 1864. Njegovi so morda spisi: ^Življenjepis Elizabete
KulmaDOve", „Blisk" (pesenca), »Ljubezen in domovina'*, „Angel mira'', dve
') Ivan Urban Zadravski (1841—64) iz Vuhreda na Štajerskem je iz-
noYeli. Odlomek iz Romeo in Julia.
dal almanah ,,Lada'' 1864. Njegovi so morda spisi : ,, Življenjepis Elizabete
Kulmanove", „Blisk" (pesenca), »Ljubezen in domovina", „Angel miru", dve
noveli. Odlomek iz Romeo in Julia.
14 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Najuspešneje je Stritar vplival po svojih pogovorih ; beseda
mu teče neprisiljeno kakor žuboreč vrelec, on govori elegantno
in vendar jasno in razumljivo za vsakega razsodnega človeka ;
posamezni sestavki so prave francoske »causerie« v najboljšem
pomenu. Kakor je Levstik 1858. leta v »Napakah slovenskega
izprevidelo, da je središče slovenske zemlje najbolj primerni kraj,
kjer bi naj izhajal list, namenjen slovenskemu leposlovju. Z
„LjHhljanskimnLjuhljanskim Zvonom"** se je storil viden korak naprej 1880. 1.
Najodličnejši pisatelji, . njim na čelu Jurčič, Kersnik in Leveč, so
se zbrali okolo novega glasila.
Dve pisateljici vztrajno delujeta v tem desetletju na slov-
stvenem polju, Lujiza Pesjakova in Pavlina Pajkova, obe pesnici
in pripovednici, prva v „ Zvonu"*' ,y druga v „Kresu^Kresu*", kateri je
znanstveni smoter postavil nad leposlovni in radi tega moral
prenehati. Najodličnejši lirski pesnik v tej dobi, Simon Gregorčič,
drugi so vso svojo pozornost obrnili na obliko, v kateri je zlasti
Funtek mojster ; Jos. Cimperman je bil živeča slika, kako je treba
prenašati moško bridke udarce usode ; obračal se je moško proti
pesnikom, ki jadikujejo, pa ne vedoved6 zakaj. Priljubljen 'pesnik
pa Cimperman ne bode pri vsej svoji možatosti. Nadarjenemu
Gestrinu se je prehitro pretrgala nit življenja.
Krilan in Gorazd. V tem, ko se je prvi zamislil v jugoslo-
vanske predmete, je drugi prekoračil »domači plot« zagledavši
seso v tiste bajne kraje, odkoder prihaja »ex oriente lux« in jejo
postal pesnik svetovnega obzorja. V lirski in epski poeziji lahko
opazujemo posvetno in pobožno stmjostrujo; odlikuje se prva, ker le
svobodni polet razveže duševne moči.
Lepo se je v desetletju 1880 — 1890. razvijalo naše slovstvo
sploh in leposlovje posebej ; oglašale so se mlade, čile in sposobne
moči. 1888. 1. se je v Ljubljani poleg „Ljnhljansl:e(ia,,Ljuhljanslc€ga Zvona"**
ustanovil še „Dom in Svet"**, ilustrovan list za leposlovje in znanstvo.
konservativna, sta dobili svoji glasili. To dvojno naziranje prešinja
naš mali narod v toliki meri, da so si celo vseučiliščniki usta-
novili dva lista „Vesno"^Vesno** in „Zoro»Zoro"*. Vsak list združuje svoje so-
mišljenike okolo sebe in jih navdušuje za marljivo delovanje in
zastopanje svojih nazorov.
Osobito v mnogem številu so se v „LiiiUjanskem„Ljubljanskem Zvonit"Zvonu^
začeli okolo 1890. 1. oglašati nove moči. A. K. Gorjancev v svojem
spisu »Slovenačko pjesničtvo u najnovije dôbadoba« 1890 — 98. (»Narodna
Misao" 1898, št. 6—20) deli dobo od 1890 do danes v dva oddelka
a) 1890—93 hb) 1894-98. Za svoje svrhe tukaj tej razdelitvi ne
sledimo in sicer iz dveh razlogov, prvič, ker se v tej knjigi opi-
suje delovanje naših leposlovcev samo do 1895. 1. in drugič, ker
mestu. Med novimi močmi navedemo nekatere, n. pr. dr. Robida
(Alastor), Mar. Sternadova (Marica II.), Alojzij Peterlin (Batog), Anton
Medved (Bistran, Filodem, Dolenjec), CernejČernej (HabetovIlabetov, Framčan,
Dravinjski), I. Kolarič, E. Gangl (Rastislav), Mih. Opeka (Stebor,
Pr. Novak, ClaususCIausus), J. Cankar (Trošan), Fr. Meško (CarmenGarmen), I. S.,
P. L. Mozirski. Izmed treh pesnic „ Ljubljanskega Zvona"^ vztraja
še samo Marica Sternadova, Ana pl. Rauscher, bivša učiteljica (CveGve-
tana) in Adamič v Litiji (Tinea, Sava) sta umolknili. Ugodno je
na razvoj nekaterih pesnikov na Kranjskem vplival pesnik-trpinpesniktrpin
Josip CimpermanGimperman ; Mih. Opeka in Anton Medved sama drage
volje imenujeta CimpermanaGimpermana svojega učitelja. Mladi pisateljski
naraščaj pa si je osnoval tudi ožjo zavezo z imenom »„ Zadruga",
čije členi so bili nekateri odUčnejšiodličnejši sedanji pisatelji.
V zadnjih petindvajsetih letih se je v slovenskem leposlovju
osobito v pesništvu izvršila velika izprememba. Začela se je ta
dôbadoba s Stritarjevim idealizmom, in sedaj imamo uže zastopnike
dekadentstva (Ivan CankarGankar) in socijalne demokracije (Kristan).
Zdrava narava slovenskega naroda gotovo sprejme tisto duševno
hrano, ki ji ugaja, in odkloni ono, katere ne more prebaviti.
Anton Hribar je še pristaš romantike, dočim so drugi pesniki več
ali manj naklonjeni realistični struji, čije neustrašljivi zastopnik in
zagovornik je Aškerc, ki izjavlja v pesni „Herkulov»Herkulov kip"** :
Razumeš sedaj, ti prijatelj sofist.,
Da vsakveak realist je res — idealist.
1016 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
— ■■■■'-■■■■- — --— ■ ■—■—-■■■-■■■ — i— — ■■■-■■ ■■ , ■ I. -■■ .—i^- — ■ ■ ; - —
V zadnjih letih opažamo, da se slovenski pesniki radi pcpe-
(;ajočajo z epskim pesništvom, in da si sploh pesniki volijo posebne
stroke v pesništvu; vse to bo na veliko korist slovenskemu
slovstvu.
Na drugem mestu te knjige se razlaga, zakaj je dra-
matika v Slovencih še v povojih,. Anton Medved si je postavil
nalogo, svoje moči posvetiti tej stroki, ker pravi („Ostrovrhar„ Ostro vrhar",
tragedijatrapfedija v petih dejanjih'Jejanjih, „Dom^,Dom in Svet" 1894, str. 356.) :
Povestnico na.šnaš rod ima, Vse tudi naša je povest.
A ne uči 5ese je, ne zna. Če nekdaj rod naš bil je tlačen.
Junakov dosti mati Slava Zdaj diše prost,^ živi ojačen.
Od gor uralskih do Triglava LeI^e čaka iskrcnihiiskrenih duhov,.
Rodila je, — od Visle mej Da mu otmootm6 čast sinov.
Do Marice in še naprej. Na delo torej, na ledino!
.Sicer od vshoda do zahoda Imamo dolgo zgodovino,.
Povest človeškega zaroda Imamo duševnihduše\Tiih močij.,
Junakov, bojev, vede, mest Le krepko voljo Bog nam vlij!
III.
Pisatelji.
Josip Stritar^)
narodivši se 1836. leta v vasici Podsmreki pri Velikih Laščah najia.
Dolenjskem je po dovršenih študijah klasičnega jezikoslovja na
I)olenjskem je po dovršenih študijah klasičnega jezikoslovja na
dunajskem vseučilišču v nekaterih rodbinah (Siegel, Kanitz) služil
za domačega učitelja. Potoval je po Nemškem, Francoskem, po
Švici in Italijanskem, si s tem razširil obzorje in 1872. 1. nastopil
pro resorsko službo na gimnaziji v Ilernalsu, sedaj na Dunaju.
profesorsko službo na gimnaziji v Hernalsu, sedaj na Dunaju.
Opomba. Roditelja Stritarjeva — oče Andrej (1799— 1S64) in 1'ršula
(1797—1855) — .sta imela šestero otrok, ki še žive v.si. Najstarejši je Andrej,
Opomba. Roditelja Stritarjeva — oče Andrej (1799 — 1864) in Uršula
(1797—1855) — sta imela šestcro otrok, ki še živž vsi. Najstarejši je Andrej,
duhovnik uže trideset let v pokoju in popolnem slep, ki je obhajal letos
*) Boris Miranu, Ltp. vSlov. Alat. 1871. — Dr. J. Tavčar, O Boris Aliranu,
vSl. Nar. 1875, 283—286. — L. Pcsjakova, Lj. Zv. 1883. — vStritarjeva slavnost
')na Boris MiranuDunaju, LtpLjublj. Slov.Zvon Ma). 18711886. — DrJ. JMarn, vSl. Tavčar1886, O126. Boris— Dr. Fr. MiranuCclcstin,
Slov. 1887. — M. A. Lamurskij - Celestin, Iz poezij vStritarj a, vSlov. Svet 1894.
SI. Nar. 1875, 283—286. — L. Pesjakova, Lj. Zv. 1883. — Stritarjeva sla\nost
— (rregor »Samec, vStritarj u o 60 letnici. - Fr. Govckar, vStritar in nova lite-
na J)unaju, Ljublj. Zvon 1886. — J. Marn, SI. 1886, 126. — Dr. Fr. Celcstin,
rarna struja, Ed. 1898, 7 — 9. - Dr. M. Murko, Jihoslovane, Ottuv Slovnfk
Slov. 1887. — M. A. Lamunskij - Celestin, Iz poezij Stritarja, Slov. Svet 1894.
naučny XIII, str. 418—419.
(Jregor Samec, Stritarju o 60 letnici. — Fr. Govckar, Stritar in nova lite-
rarna struja, Ed. 1898, 7 — 9. Dr. Al. Murko, Jihoslovane, Ottuv Slovnfk
naučny XIII, str. lis 419.
Pisatelji. 17
zlato mašo, Josip je peti otrolc:otrok; izmed štirih sestrasestri je najmlajša omožena na
rojstni hiši — Ana Prijatelj ; vse druge sestre so žene trdnih kmetov. Ko je
Josip hodil v šolo, je učil v Laščah neki Tekavec, učitelj stare šole brez
izpitov. Šolskih zapisnikov iz tadanjih časov ni; morda jih sploh ni bilo, ali
so pa pogoreli o požaru 1757. 1.L, ko so pogorele Lašče s šolo vred.
Stritar se je naredil v takem kraju, kjer živi delaven in bister
Stntar se je narodil v takem kraju, kjer živi delaven in bister
narod; govorica mu je nežna in malo pokvarjena po germanizmih.
Ta pokrajina je Slovencem dala tri odličnjake prve vrste : Trubarja,
Ta pokrajina je Slovencem dala tri odličnjake prve vrsto :. Trubaija,
Levstika in Stritarja. Gimnazijca sta Levstik in Stritar čitala
srbske narodne pesni, ki so pa mogočneje vplivale na Levstika
nego na Stritarja. Kakor Levstik je tudi Stritar začel pesniti uže
na gimnaziji; zložil je čveterokitično pesen »Danici«, čije prva
Naj ti vila moja speva,
Kar navdaje mi srcesreč.
Posvečena je bila dijaškemu pisanemu časniku „Daničica'\^^
tedniku mladosti Alojzijevišča v pouk in kratek čas, ki
ga je 1851. 1. urejeval J. Marn. V tem tedniku je objavil še sonete :
»Luna«, »Danica«, »Zora«, »Mariji«. Ti soneti so vzbudili tako po-
zornost, da je Marn zložil sonet: »Pevcu štirih sonetov« v 21. listu
„Daničica"^ ;\ prva kitica slove sidve:
Veselja nam srcesreč si vplamenila,.
Ti lira nova, ki nam lepotije
Nad zvezde, lune, zore si iMarijeMarije
V Danici tak plameče poslavila.
mlajših pisateljev je izšlo iz te šole.
Sodeloval je J. Stritar v „Novicah'\^Novicah*^, v katerih je v l«pilepi pesmici
oplakal smrt Josipine Turnogradske ; v zadnjih zvezkih Janežičevega
„SlovnSlov. Glasnika"**, v katerem je pokazal, da se bliža nova smer v
slovenskem slovstvu; izdal je z Jurčičem vred PrešernaPi*ešerna. V tej izdaji
je Fr. Levstik svojevoljno prenaredil besedilo Prešernovih pesnij,
Stritar pa je spisal jako lep uvod.
Dve leti pozneje izdala in založila sta Stritar in Jurčič „Mla^Mla-
diko"^^ ki ima Stritarjeve proizvode v vezani in nevezani besedi,.
1869. 1. pa je izdal „ Pesni"„Pesni'*.
•i
2
1318 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Ta leta je pisatcljevalpisateljeval tako marljivo, da je skoro sam napisal
prvi tečaj lista, ki ga je 1870. 1. L izdal z naslovom „Zvon".j^Zvon^, Nastopil
je v raznovrstnih strokah leposlovja ; med pesnimi se odlikujeta
»V solzni dolini«, »Na Jenkovem grobu« in »Regulovo slovo«.
Upor proti njegovemu »Zorinu«, razne sitnosti z upravo
„Zvonovo"^ in morda varane nade, ki jih je stavil na Levstika, so
ga napotile, da je ustavil „Zvon"*^. Vendar ni mirovalo njegovo
pero, nego je izdal » Dunajske sonete «, v katerih med drugim
biča tedanje slovenske razmere :
\'ncmaVnema se hrup. Kaj hoče tuta hrup, srdito kričanje ':'?
A'idimVidim li dobro ? — Prepir, divji med brati prepir !
OrdcGrde besede leteletč, sramotne, na desno, na levo.
Obrekovanje, laži, psovke, f^rdenjegrdenje vse vprek!
Vname se boj, sramoten tepcžtepež, oj kako orožje!
Kamenje, blato in j^nojgnoj, palica, peska v oči!
Bratje zaslepljeni, mir! Tako li se materi služi?
Živo gibanje, ki se je začelo med slovanskimi plemeni na
balkanskem polotoku, in bogato gradivo, ki je je Stritarju nakopičil
lastni duševni razvitek, pripravilo ga je do tega, da ^je 1876. leta
zopet oživil „Zvon"JZvon^ in mu dal geslo : Za dom, svobodo in resnico.
Dobil je novih sotrudnikov ; četrti in peti letnik sta prinašala slike,
1880. l*^~j^ ustayyL,2t?t;im^.
1880. 1. je ustavil „Zvon" .
L. 1886 — 1888. je Kleinmayr v Ljubljani izdal Stritarjeve
Stritar pesnik.
Stritar je velik prijatelj^ naravina ravi : njegovim pesnim na čelu
stoji slavospev »PrirodiPriredi«, ki ga navdušuje takotakč, da :
>Srce prepolno duška ne dobiva.«
>Src6 prepolno duška ne dobiva. c
Želi si pesnik lepe pomladi, potem pojde rad odtod (Hrepenenje
v gozdu«, »Pomlad in deklica«, »Zopet pomlad«.
Izmed treh pesnij o jeseni '*) se odlikuje prva po lepi pesniški
obliki in kratkem, jedrnatem zlogu; v zadnji (»Jesenske misli«) je
zlog preveč prozaičen, n. pr. Jesen, jesen je, solnce več ne greje ;
gorje, gorje ti, ki si srečen ! Oblaki zbirajo, goste, temne se ; isti
izrazi ali istoznačni se preveč kupičijo.
') Zbrani .spi.sispisi I,. 41, 49, 112.
Tudi je zabredel v tej pesni v črne misli :
Čemu li človekČlovek se na svet rodi,
Da kakor rosna kaplja v solncu mine?
Splošna ljubezen ali naklonjenost do revnega zemljanazemljanajnore more'L^^>v^.^
se posamezni osebi nasproti povzdigniti do najvišje stopinjestopin je, do
iskrene ljubezni.IjiihfiznL Tudi to ljubezen opeva Stritar v dovršenih pesnih ;
ta ljubezen mu povzroČujepovzročuje največje veselje, pa tudi muko ; prava
ljubezen je vsemogočna :
Ljubezni gospoji vse je pokorno,
On, ki človeška srca sodi,
VeVč, Žale misli v srcu mojem ni;
Ti srečna, s taboj srečen bodi
On, ki ti zanj srcesreč gori.
Najlepši spomenik ljubezni je spletel v sonetnem vencu
»SlovoSl ov g«. Poslavlja se od drage, ker se ne da izprositi ljubezen, ;
vendar svoji ljubljenki ne reče žal besede, kajti sam si je kriv
svoje nesreče, samo v pesnih hoče razodeti svoje gorje. Prave
ljubezni ni med ljudmi, zato v naravi išče zdravila, pa zastonj ; ker
ga torej zapušča vse, reče dragi :
RokoRok6 podaj, ter zdrava mi ostani.
Po »Lastovki« pozdravlja znane glave slovenskih gora, katere
vedno ljubi, dasi se mu je izpremenilo lice ; uže radi tega moramo
ljubiti domovino, ker mora prenašati toliko preziranja in trpljenja.
Nekaj so si Slovani sami krivi svoje nezgode, ker so nezložni ;
zato si zapamti vsak Sloven :
Torej :
Na dan, vSlovanSlovan! »Slovanska ti mladina!
Najlepše delo čaka te: na dan!
Do slovenske mladine se obrača, proseč jo, naj goji brato- . / .
Ijubje ;Ijubjej trdno je pesnik prepričan, da bo prihodnjost ugodna Slo-
vanom.
Ko 80so Slovani, stokajoči pod turškim jarmom, začeli se osvo- Vr/ ?^
bajati in jim je^junje vsak pošten človekoljub želel ugodnega uspeha, je
Stritar na novo obudil svoj „Zvon''*^ in se je pridružil onim pesnikom,
ki so v navdušenih umotvorih opevali slavne čine hrabrih HerccHerce-
2-
\
20 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
govcev, Bošnjakov in Bolgarov; zložil joje Stritar venec krasnih
pesnij z naslovomnaslovx)in „Iiaja"-^£a^'' ; izmed teh sose odlikujeta »Junak in
lastovka« ter »Prisega«; pesni »Srbiji«, »Junakova smrt«, »Stara
BolgarkaBo1g;arka« nam rišejo posamezne slike iz tega Ijutega boja v taki
realnosti, da nas spominjajo VerefičaginovihVereščaginovih slik. »Stare Bolgarke«
nas spominjajo KrilanovcKrilanove slike iz bolgarskega bojišča. »Bojna pesen«
pa je pregostobesedna ; »Ranjeni vojak« ne ugaja popolnem, ker
se pripisujejo vojaku misli, ki jih ne moreliiore gojiti v svojem položaju.
Boji na balkanskem polotoku so tudi predmet naslednjim pesnim:
»Pesem srbskega slepca«, »Srbiji«, »Mir«, »Na Silvestrov večer
izpodbujevalnimi besedami :
Vv prihodnjost se oziraj, ti mladina,
Naš čas mineva, bliža časČas se tvoj,
Nad vse ti sveta bodi domovina
Za nje pravice boja se ne boj!
Um naj povsod dejanje tvoje vodi,.
Vodnik pa umu blago srce bodi!
Stritar je največji častilec Prešerna in je o njegovih pesnih
napisal v Jurčič-Stritarjevi izdaji najtemeljitejšo oceno Prešernovih
poezij ; on ima največje zasluge, da so se Slovenci v zadnjih letih
živeje začeli zanimati za svojega največjega pesnika,.
'^iyA - L. 1872. 15. septembra se ]e obhajala slovesnost na Prešer-
novem domu v Vrbi, kateri je posvetil pesen ;,Na Prešernovem
L. 1872. 15. septembra se je obhajala slovesnost na Prešer-
domu**, zloživši hkrati ^^Pozdrav Prešernovim častilcem, zbranim
novem domu v Vrbi, kateri je posvetil pesen „Na Prešernovem
domu", zloživši hkrati ,,Pozdrav Prešernovim častilcem, zbranim
v Vrbi 15. septembra 1872". Izmed teh dveh se odlikuje prva po
lepih mislih in jedrnatih besedah. V drugi pesni ne ugaja spomin
na prepir, da »vsem sladka pesem ni srcasred genila" ; taki spomini
grene somišljenikom slavnostne trenotke, nasprotnikov pa ne izpre-
obrnejo. Izborni sta pesni »Preširnova„Preširnova oporoka" pa ,,Sreča, poezija
in Preširen"^ '*) ; ta dokazuje staro resnico, da se imajo veliki pesniki
bojevati z bridkimi nezgodami v življenju, dajeda je njih pot skozi živ-
ljenje trnjeva, a — slavna.
Druge vrste pesni so „Preširnov god v .,Eliziji'"*^ in ,,^Prešir-
nova pisma iz ,Elizija". V prvi popisuje humoristično, da počastdpočaste
tam na „unem;,unem sveti" našega prvaka Vodnik, Trubar, Cojz, Linhart,
(lop. Kopitar, Metelko, pridejo pa tudi Homer, Goethe in Petrarka
v
Cop, Kopitar, Metelko, pridejo pa tudi Homer, Goethe in Petrarka
izkazovat mu zasluženo slavo.
') Zv(m 1877.
g
M
>.v\
*) Zvon 1877.
Pisatelji. 21
.,,Ta nebeški pevec, ki je prišelpriSel med svoje, pa oni ga niso
poznali, bil mi je, kakor veš, vedno zvest tovariš, rekel bi, od mojih
otročjih let do današnjega dne." (Zorin.)
je visoko čislal radi skromnega, tihega dela, in Jurčiču, o katerem
poje :
Tvoj duh nam stvaril je podobe jasne;
Kedo jih med Slovenci ne pozna
In ljubiIjulDi? —
V ..Dunajskih^^Punajskih elegijah"'' šiba slabosti v narodnem življenju
svojih rojakov obžalujoč, da marsikateri nadobuden slovenski mla-
denič ni izpolnil nad, ki jih je stavil nanj ; da pisatelji silo delajo
lepemu slovenskemu jeziku ; obrača pa se tudi črez meje ozke
domovine, graja diplomate, graja neslogo med Hrvati in Srbi.
Avstrijsko. rodoljubje izraža_rQdoliubje.Jzraža v pesnih: ^;, Cesarju svojemu
Slovenija" ob prihodu imperatorja Frana Josipa v Ljubljano, in
^;,Rudolfu in Štefaniji Slovenija."
Odlomka ^Medeja" in »Regulovo slovo" sta po obliki in
vsebini dovršena proizvoda ; upor revnih stanov proti brezsrčnosti
in objestnosti bogatašev izražata „Nosan"'' in »Pisarjev sin", shkisliki
iz velikomestnega življenja. Pesniške proizvode zaključuje »Slo-
vanska pesem« :
Od srca jim do srca.
DoniD6ni pesem, brate druži,
Domovini vsak naj služi
Kogar tvoja moč budi,
Izdavši svoje spise v šestih zvezkih je Stritar molčal, dokler
ga ni uredništvo »LjtihljanskegaLjubljanskega Zvona"* zvabilo med svoje delavce.
V „Lj. Zvonu"** 1894 nahajamo pesni „Glavan^'^Glavan^ in „Po pogrebu'^ ;
obe kažeta, kako globoko mu v srce sega beda v nižjih slojih
človeške družbe. „Glavan';,Glavan'^, iz vojske domov prišedši, telesno po-
habljen zastonj brata prosi gostoljubne strehe ter mu v jezi zažge
hišo ; krivde ne more tajiti, samo opravičuje se :
GospodoGospčdo hočem malo poučiti,
Kako težko je včasi pošten biti.
22 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Drug revež jadikuje „Po pogrebu''^, da mu je smrt vzela
drago družico in jcdinegajedinega sina, katerih pa za časa njihovega življenja
ni znal ceniti primerno. Pri sedmini reče zbranim pogrebccm pogrebcem:
Ljudje, potrpljenje imejte z mano I!
Na zdravje! Bog živi družbo zbrano!
Tu se spominjamo Kersnikove slike „Kmetska^^Kmetska smrt", 'S pa
tudi Stritarjeve pesni „Nosan»Nosan".
Ljubljanski potres mu je bil povod, da je zložil pesni: „Po,JPo
konci glave'' : ')
konci ^lave ^ : *)
Ne dajmo se! stojimo hrabro v boji,
Pogum, na delo .spet, rojaki moji!
in »Slovenska. LizbonaLiizbfljia" :
In zdaj so se zaklela še nebesa,
Slovenec, zoper tebe siromaka.
To pesen je prevel tudi v nemški jezik ^*) ; prevedla se je na
hrvatski^) in češki jezik.*) • Dodal je tema pesnima s srčno krvjo
pisan sestavek Dies irae, dies illa ! '),\ v katerem omenja Rimljanov
po strašni bitki pri Kanah ; završuje ga z besedami : »Slovenci
nismo Rimljani, vendar ne obupamo tudi mi."
Stritar - pesnik zaslužuje po lahkoti svojih izrazov, po blago-
glasnem zlogu in po mnogovrstnosti predmetov naj odličnejšenajodličnejše mesto
med novejšimi pesniki. Zlagam se z Murkom, da Stritar glede na
moč čuta ne dosega Prešerna in Jenka, ne zlezlagam dotaknilse važnegapa vprašanjav : „Kaj je slovensko 't" Odgovor :tem,
da bi to bila romantika, če Slovani ustanove novo dobo y raz-
„Slovensko" ni mešanica iz raznih slovanskih narečij. „Kaj je
vitku in napredku človeštva: to je naravni tok zgodovine. Svoje
slovansko?" Odgovor: „Slovanska plemenitost"; Stritarju bo slovanska dôba „dôba miru in bratovske ljubezni".
j čute sta Prešern in Jenko javljala silneje, ker se je njujno miš-
\ Ijenje bolj osredotočilo v njuni usodi ; Stritar se je vzdignil na
. širše občečloveško obzorje. S Prešernom se zlaga v tem, da zahteva
od Slovanov, naj bodo plemeniti, s svojim učencem Gregorčičem
i pa v tem, da jima je srce vodilna moč. Opomniti pa je, da je
• Stritar Gregorčiču učitelj bolj v obliki nego v vsebini, kar povdarja
Gregorčič sam. Stritar je iz slovenščine odpravil apostrof in ji
na ta način v visoki meri ogladil obliko. Stritar biča z ostrim
sarkazmom nedostatke v javnem življenju in na slovstvenem polju,
, pa se na drugi strani ljubko pogovarja z deco, saj je velik pri-
jatelj nežni mladini. To je pokazal s svojim delom ^^Pod lipo^, ki
*) Lj. Zv.1895.— ') NeueFreiePresse 1895, dne 24. aprila. — *) »Hrvatska"
Lirskemu pesniku je neizogibno potreben krepki čut, in ta izrek
z dnč 29. aprila 1895. — *) »Vestnik« od 11. maja 1895. — *) Lj. Zv. 1895.
Stritarju daje povod govoriti o važnem predmetu, o takozvanem
svetožalju; on je brani, češ, na svetu je več zla nego veselja;
povdarja tudi, da so najodličnejši pesniki biU tudi teh nazorov.
Veliki pesniki so daleko presegali svoje sodobnike in globoko
čutili razliko med seboj in ostalim svetom ; naravno je torej, da
se jim je zdel svet prazen in otožen. Za ogromno množico ostalih
človeških bitij pa ta čut žalobe in praznote ni opravičen ; zato se
veliki pesniki tudi ne morejo navajati v dokaz, da je opravičeno
svctožalje.
Nasproti pa moramo reči, da Stritar sam tega svetožalja ni
razumeval tako, kakor se mu je očitalo, in se temu čutilu tudi ni
udal ves čas svojega življenja.
To svetožalje zapažamo v pesnih in baladah v ^Mladiki"
(1868). Tak bolnik na srcu je tudi Zorin {„Zvon" 1870). Ta ža-
lostni nazor o življenju se nahaja tudi v raznih pesnih, n. pr.
Pisatelji. 23
Vse ničcvo, vse otlo, pulile pene.
je je izdala Družba sv. Mohorja. Ta spis nas spominja romana
Le prazna paša srca in očij. (,.JVasaj")
;,Gospod Mirodolski^. Jako so pripravne za petje popotne pesni, v
katerih nas v lahkotnih stihih živo prestavlja v one kraje, skoz
katere je potoval.
Stritar pripovednik.
Svet mi ves neskončna je pu.šcava,
Kako ljubi Stritar temeljni sloj slovenskega naroda, se raz-
.S trnjem so posuta v.'?a mi pota (^Sirota")
vidi iz tega, da se vse njegove povesti_ razun jjZorina^vreena
kinntetih .
jjSvetinova Metka." Lepo kmetsko dekle, zaljubivši se v sina bližnjega
Kedor v tej solzni je dolini raja,
grajščaka, zametuje poštene ponudbe grajskega lovca. Mladi grajščak, vse-
učiliščnik, si je izbral v velikem mestu bogato nevesto v neizmerno žalost
Metki, katero tolaži neka čudna zasebnica Marijana.
„Zorin" (Zvon 1870.), njegov prijatelj in privrženec Rousseau-ja in
Ciotov trpljenja del mu }c pv\s(\]cn. ('^Prijatelju'' .)
Heineja," jer"odl)otoval v Pariz, ogledovat dela umetnosti v Louvre-u in opažat
narod francoski ; on je vnet za vse Človeštvo, pa tudi bolan na svetožalju.
V Parizu slučajno najde dekle, rejenko svojega soseda, s katero je v otročjih
letihudoma v rojstnem kraju pasel živino. V krasno devo razcvela rejenka
— hči francoskega konzula v Trstu, — je zaročena; njen oČe ga prosi, naj
odpotuje in naj ne kali miru mlademu dekletu. On se žrtvuje in odpotuje v
domovino — na Bled — umirat.
O Zorinu -pravi Stritar sam: »Ne stavim ga mladini v po-
(Primeri še druge pesni, n. pr. »Srcu«, „Žalost".)
snemanje, ravno nasproti. V izgled vam bodi njegovo blago srce,
njegova goreča ljubezen, s katero je obsezal vse trpeče človeštvo,
a pazimo se njegovih zmot izvirajočih iz prečutečega srca; po-
kazal nam je, kam peljejo. Hudo bi mi bilo, ako bi me kdo
krivo razumel, a sedaj je prepozno. Um in srce bodita v lepi
zvezi. Izvoli naj si vsak svoj krog, ne preozek, ne preširok ; v njem
naj dela zase, za svoje brate, po svoji moči, po svojem prepri-
čanju in gotovo dopolni svojo dolžnost« Nedavno je rekel Stritar,
da je Zorin on sam v mladih letih. Pisan je Zorin v listih;
prevedel ga je Selak na nemški jezik v ^Politiki" 1880.
„ Gospod Mirodolski" (Zvon 1876), upokojeni profesor, se je nastanil
v Tihem JoIuTTdovec je z dvema hčerama. Zoro in Bredo. Zora je zaročena
Radovanu, sinu uboge vdove, ki ima blizu hiše gospoda Mirodolskega svojo
skromno hišico. Uprav je Radovan dovršil vseučiliščne nauke in se mu je
preseliti v mesto v učiteljsko službovanje.
Na vzhodni strani Tihega dola naselila se je lepa in bogata gospa
Jarinova ; tja večkrat zahaja Mirodolski z Radovanom ; pride pa tja tudi
gospe Jarinove sestranec Edvin, lep in lahkoživ mladenič. Kmalu Edvin
neizkušeno Zoro pridobi zase, ker je šele sedaj spoznala, da le spoštuje
Radovana, in pobegne z Edvinom. Radovan oboli, in Breda mu pazno streže.
Pisatelji. 29
Stritar sam je napovedal boj sentimentalnosti, onemu stanju
med boleznijo in zdravjem, ob katerem bolehajo mladi ljudje, ki
v življenju še niso izpoznali trpljenja.
t *.
Stritarjevo svetožalje ni imelo namena čitatelje navajati v
brezplodno modrovanje in nedelavnost, tudi ne v brezup in brez-
verstvo, niti v vSchoppenhauerjev pesimizen, katerega gotovo
takrat še poznal ni, ko je imel utrjene svoje nazore o pomenu
življenja; saj to potrjuje sam (»Zbrani spisi« V).
Ko je Stritar na široko označil vpliv vedno bolj se razvi-
jajočega prirodoznanstva, je navedel Moleschotta v dokaz, da
temeljito znanje te stroke ne pohujšuje človeka, kajti omenjenega
prirodoslovca odlikuje navdušeni boj za pravico in resnico in ognje-
vita ljubezen do človeštva. Kdo bi tu ne mislil na pesnika Stritarja
samega? Saj je svojim pesnim na čelo postavil slavospev:
P r i r o d i.
v..«
Oj stvarnica! usliši moje želje:
vSrce mi drugo v pi'sa mlada stvari,
Če ne pa petja sladki dar podari.
Neštevilni so pesnikovi nauki, da naj človek povzdigne
misli in srce k višavam, kjer biva Vsemogočni ; mladino nago-
varja, naj si blaži srce, naj se varuje sovraštva in razpora, hinavstva,
laži, nezvestobe. (»Mladini.") Osobito značilne so besede:
K vam podobe uzorne
24 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Resnice svete ve, moj duh hiti;
V Mirnem dolu se sedaj naseli tuga. Zora pa vendar spozna svojo zmoto, a
K vam, kjer vse sile rade so pokorne
se ne upa takoj vrniti domov; živi v oddaljenem kraju in koprni po očetovem
domu. Na sveti večer se približa očetovi hiši, a dolgo ne upa vstopiti. Bredino
roko prepusti Radovanu, češ da ga ona ni vredna. Edvin je našel smrt v
dvoboju na Francoskem in je izjavil še pred smrtjo, da je Zora popolnem
nedolžna.
V tej povesti je pisatelj storil velik korak naprej; osobe, ki
Lepoti večni, meni se mudi.
tu nastopajo, so v resnici realni ljudje. Blagodejno vpliva na
čitatelja posebno Mirodolski, ki je po zaslužnem delovanju šel v
zasluženi pokoj in si napravil mali raj za stare dni. Mirodolski je
Stritar sam.
Različna značaja obeh sester sta jasno narisana; Breda je
V deželo, kjer ljubezen je kraljica.
mile, pohlevne narave, rojena za skromno gospodinjstvo, Zorka je
Kjer solza bledega ne moči lica. {„A^asaj^).
previsoko odgojena za uradniške razmere. Primerniše bi bilo, da
Domačega tu doli ni mu sčla.
njen ženin ni tudi profesor, kakor njen oče, da je n. pr. jurist
Kjer hrepenenje ročno vSi uteši. i„Kje si, mirit obljubljena dešela!")
ali medicinec, inače je preveč profesorstva skupaj. Radovan
Kar podlo je, ne misli in ne stori.
je prava slika slovenskega profesorja, ki je iz siromašnih razmer
Nesreči usmiljenje, krivici strah! (^Rojakom''')
po zmožnosti in vztrajnosti prišel do skromnega kruha; ljubil
i. d. i. d. Vse te nauke lahko podpiše vestni rimsko-katoliški du-
hovnik ; razlagati posamezne cerkvene zapovedi pa je naloga du-
hovnika, ne pa posvetnjaka. 1895. 1. se je Stritar zopet oglasil v
»Ljubljanskem Zvonu" z »Dunajskimi pismi", v katerih se raduje
lepega napredka v slovenskem slovstvu ; nagovarja slovenske
pisatelje, naj pišejo za »Mohorjevo družbo"". V socijalnih vprašanjih
se drži načela: »Kdor hoče delati, imej tudi kaj jesti." V „Slov.
Glasniku" 1868. l. priznava, da prihaja nova dôba v slovenskem
slovstvu ; istotako kaže 1894. leta v „ Ljubljanskem Zvonu" na
„Nova pota"; Stritar se upira golemu naturalizmu. Slovenskim
vseučiliščnikom, ki so slavili njegovo šcstdesetletnico, je zapel:
je iskreno in odkritosrčno svojo Zorko. — Gospa Jarinova je
Xa delo torej, nič prepiral
Ce eden zida, druf^ podira,
Kako bo hiša stala kdaj ?
Pisatelj .stare, nove ..struje", —
Če nas pretresa, povzdiguje,
Tolaži, blaži nas — veljaj !
pravi prototip iz tako zvanih finih krogov, kjer je doma mnogo
Stritar je evropski zapadnjak v slovenski obliki ; na njega na-
slanjajo se so nam nastopili pesniki in pripovedniki, ki se prelagajo
v tuje jezike ; od Stritarja sem smo mi vstopili glede slovstva
jednakopravno v vrsto drugih večjih kulturnih narodov, on nas
je uvedel v svetovno slovstvo.
. besedij, pa malo srca. — Roman ,,Mirodolski" je Zamejski (Ivan
Kar se tiče Stritarjevega jezika v nevezani besedi, je pravilen
in blagoglasen, zlog je naraven in na laž postavlja tisto staro pravilo,
da mora slovenska beseda teči v kratkih samostojnih stavkih. Lepo-
slovniki imajo sploh lepši zlog od jezikoslovcev, katerih mišljenje
se peča bolj s posameznimi besedami in izrazi. Stritarje povzdignil
slovensko besedo do one odbranosti, katera pristoja — salonu.
p Trnko) prevel na italjanski jezik v videmskem časniku „11 Citta-
Stritar je mož svetovne omike in dobro poučen v slovstvih
starih klasičnih in novejših narodov, zlasti Nemcev in Francozov;
on ima zdravo estetično sodbo in nežen ukus ; hitro presodi pisa-
telja in ga oceni s kratkimi besedami. Narava mu je podelila dar
lahke francoske konverzacije , da človeka očara s spretnostjo v
izraževanju svojih mislij. Stritarju se ne more nobeden slovenski
pisatelj primerjati glede na obsežnost in raznovrstnost tvarin : zlagal
je pesni najrazličnejših smerij , pisal novele, romane, igrokaze,
kritične ocene in estetične razprave ; on je satirik v vezani in ne-
vezani besedi, on priporoča, naj Slovenci rabijo lepa slovanska
imena. On je Slovan v pomenu zahodne kulture, češki, poljski in
zlasti ruski beletristi so mu ostali bolj tuji.
dino Italiano** 1886. z naslovom: „11 Signor Valpacifico".
Tu se spominjamo besed v »Zorinu« : »O, sanjal sem lepe
sanje, in središče teh sanj si bil ti — sedaj smem govoriti —
sanjal sem, da nam bodeš ti mož, ki ga potrebujemo, kateri, videč,
da je Ijud.stvo lačno, ne bode dajal kamena onim, kateri prosijo
kruha; ki bode z besedo in dejanjem svojim bratom kazal pot,
po katerem se bodo bližali bolj in bolj dušnemu in telesnemu
blagostanju. Mesnice nam je treba in bratovskc ljubezni. Kdo je
gorel za resnico, kakor ti ? Kdo je ljubil svoje brate z vsem svojim
srcem, kakor ti?«
j^Rosana.^ (Zvon 1877.) V samotni trg Zalesje je prišla ob času veli-
kega sejma čudna družba z velikim, hišici podobnim vozom in si je z raz-
nimi predstavami služila svoj borni kruhek. V tej družbi se je odlikovala
mlada lepa deklica, s katero je kruto ravnal vodja, ker utrujena ni mogla
več izvrševati vratolomnih plesov na vrvi. Sedaj je stopil iz občinstva bo-
gati Skalar, rešil za pest denarja deklico in na svojem domu lepo skrbel
zanjo, dokler revše ni okrevalo. Iz listov, ki jih je imela Rosana s seboj,
posnel je Skalar, da je Rosana njegova hči, in da je on po nedolžnem za-
podil svojo ženo. Vodjin sin Marko, zaljubljen v Rosano, je zapustil svojega
očeta, v bližini Skalarje vega gradu iskal službe in se skušal približati svoji
dragi ; to se mu je posrečilo. Na Skalarjevem gradu je bilo potem veselo
gostovanje; Skalar se je zopet začel veseliti življenja.
V povesti nastopi še stari veseljak Jelenko, ki ni v nobeni
pravi zvezi s povestjo, in o katerem pisatelj sam pravi, da ima
mnogo skrivnostnega na sebi ; zakaj, tega ni zvedeti.
y^Sodnikovi.^ (Zvon 1878.) Glavno ulogo igra kmečki bahač vSodnik.
Pisatelji. 31
Svest si svojeg^ „blagoimetja" rad zahaja med „kartaše", kamor ga zavaja
njegov zapeljivcc Nosan. Sodnikovo premoženje gineva in gineva. V tem
žalostnem povslu pomaga mu tudi »sin Valentin, ki je na vseučilišču. Na drugi
Opravičen je slavospev, ki gaje Stritarju ob njegovi 60 letnici
zložil Gregor Samec, kjer poje mej drugim :
Življenje tvoje lep je del Netili ogenj so nam v krvi,
Pisatelji. 25
Književne naše zgodovine — Budili srca, duše greli,
strani vidimo marljivo in blago mučenico, vSodnikovo ženo, in drugega nje-
Budi vesele nam spomine. Navdušenja zažgali žar
nega sina, skromnega in delavnega Matijo, ki ljubi hčer drvarja Seljana, zalo
Jerico. Trdosrčni »Sodnik, zvedevši o tej nežni stvari, zapodi sina od hiše, ker
noče priti v rodbinsko zvezo z drvarjem.
V tem ko se vedno zmanjšuje »Sodniku imetje, našli so železno rudo,
In čut budi nam nevesel. Za vse, kar je lepo in pravo,
ustanovili akcijsko društvo, kateremu je pristopil tudi Sodnik; društvo je
propalo, Sodnik se je oklenil Zaplatnika, ponarejalca denarja ; tega so zasa-
čili in ustrelili, Sodnik pa je šel v samovoljno smrt.
Mrzli in trdosrčni bahaS se nikomur ne omili , on nima
Ko tvojih strun so glasi prvi Za doma čast, za njega slavo
nobene lepe lastnosti, da bi se nam prikupil, in zaradi tega na^ je
njegova tragična usoda malo ganila.
Celestin piše v „ Slovanu*" 1877 : ^Marsikaj podobnega se je
Po našem svetu zazveneU, In za slovensko sveto stvar!
obravnavalo pred sodišči : vse to je lahko mogoče.^ Jaz pa mislim,
da se taki dogodki vrš6 le bolj po mestih, ne pa po Slovenskem
na kmetih, in vendar se vrši povest na Slovenskem.
„Hudi stric. ^ („Zvon" 1880) Andrej Pečnik, osoren in premožen mož,
Lujisa Pesjakovka, rojena v Ljubljani 12. junija 1828. leta, umrla
se je spri s svojo sestro, ker je vzela v zakon revnega moža. Sin te sestre
31. marcija 1898. 1., hči odvetnika dr. Crobatha in Josipine Brugnack, rojene
je prišel k njemu iskat službe, se po svoji pridnosti prikupil dobrosrčni
Poljakinje, .se je 1848. 1. omožila s trgovcem Simonom Pe.sjakom v Ljubljani.
Pečnikovki, katera je pregovorila moža, da se je zopet sprijaznil s sestro.
.Sama pripoveduje v sestavku ,,Iz mojega detinstva" '), da so trije veleumi
— Na kmetih v malih razmerah je pač neverjetno, da bi Pečnikovka nič ne
vplivali na njeno usodo. Prvi je bil Fr. Prešem, koncipijent v pisarni nje-
bila vedela o sestri svojega moža.
nega očeta. On ji je zložil prve kitice ali stike, katere je govorila .starišem
ob godovih in jo je sploh poučeval na prošnjo njenega očeta posebno v zgo-
dovini in v angleščini; čitala je ž njim „The Vicar of IFakefield" in .se učila
tudi — latinščine. V hišo dr. Crobatha je zahajal tudi Poljak Korytko, ki je
z Lujizinim očetom potoval po Kranjskem, Koroškem in .Štajerskem, po Pri-
morskem in Hrvatskem. Od tega nesrečnega Poljaka se je navzela domovinske
ljubezni.
Tri povesti : ^Priletnega samca sveti večer", „Mož z mačico«
.S svojim očetom .se je peljala nekoč v toplice pri Rogatcu, kjer .se jima
in „Odpusti" javljajo, kako visoko ceni pesnik lepo družbinsko
je pridružil Stanko Vraz, kateri je bil njenega očeta obi.skal poprej užc v
življenje/ ki prihaja na vidik osobito o velikih praznikih.
Ljubljani. Tam je bilo veselo življenje; vrstili so se izprehodi in zabave; po
jedni taki zabavi ji je zložil pesemco, čije prva kitica slove:
V „Ljubljan8kem Zvonu" 1893 je Stritar objavil novelo v
Kad Vas vidim, lepe mile I
stihih „01ga".
L' tom kolu, u toj slavi,
j\Inem, da vidim divne Vile,
Gdč igraj u u dubravi.
Prizorni spisi.
Pisateljico je Stanko Vraz večkrat ogovoril in .se ž njo pomenkoval o
raznovrstnih rečeh. Ona pripoveduje, da je takrat zložila prvo pesemco. Je-li
zagledala tista luč belega dne, ali ne, tega ne vem, samo to bodi povedano,
da .se v ,.Novicah'^ 1864, str. 170 nahaja njen umotvor, katerega ona sama
imenuje ,.Prva moja pesmica", čije začetek slove tako:
Večina teh prizorov nam predstavlja pojave iz socijalizma, ki pa za
Ljubim rastline, cvetice lepe,
nas Slovence nima tako pereče važnosti v tein obziru kakor v velikih mestih.
Solnce in zvezde, ki nebo zlate,
Zorko je podoba iz dijaškega življenja, ki je poprek risan resnično, samo
Ptičice ljubim v gozdu, po log',
rabil je Stritar slučajnosti v preveliki meri. Zorko toži v svoji bedi nad
Ljubim bučele, ki srkajo sok.
usodo, ki si jo je pa zakrivil sam, ker je živel prelahkomiselno. Po svojem
stricu je podedoval lepo premoženje, ki je je pa tudi delil s prijatelji.
Nahajajo se gotovo dijaki, ki ne poznajo vrednosti denarja; da bi pa
Preložila je nekoliko čeških pcsnij Vaclava Podebradskega, n. pr.
kak slovenski dijak zapravil dvojno premoženje, predno bi prišel do stalnega
„Plavaj, ladija'^, „vSv. Katarina".") Posebno plodovita je pisateljica na pri-
kruha, je neverjetno; da bi pa dekle v sedanjih časih takega človeka vzelo
godnih prologih, n. pr. na slavo 43 letnega delovanja Kaderžavkovega v Bla.s-
v zakon, dozdeva se mi še bolj neverjetno.
nikovi tiskarni^), v čitalnični be.sedi na Ča.st Prešernu^), k Be.sedi na korist
siroma.šnim Notranjcem ^), na slavo gospe Komeliji Šolmajerjevki *). Robertu
„Oderuh^ in ^Najemnina^ predstavljata žalostne slike iz vsakdanjega
življenja. Kmet Gregor se je zadolžil pri nekem oderuhu, ki je zahteval ne-
izmerne obresti. Dan poprej, nego bi mu imeli prodati hišo, prišel je krošnj ar
Kalan, kateremu je še otroku Gregorjev oče izkazal precejšnjo dobroto, in je
revnemu Gregorju podaril 800 gld., da se ta iznebi oderuha; Kalan si je v
Gregorjevi hiši izgovoril kotiček za vStare dni.
•) Lj. Zv. 1886. — -) Nov. 1871. — ') Nov. 1875. — ") Nov. 1874. —
Nov. 1872. — •) Nov. 1875.
v^ Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
32 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
IVuor ^IVc^^emnina" nam predočuje značajno Malko, ki mater in
ICndlichcrju '). Mnngobrojni so njeni prologi, ki .so se govorili v ljubljanski
>t\x:* živi s sivai\jem; gospodar hoče iz hiše iztirati revne ljudi in ponuja
čitalnici. Ti.stc pesni, ki so najbolj primerne mladini, je izdala 1889. 1. v lepi
-\v ^U. Malki^ da bi mu bila prijaznejša. Rešila jih je potem poštena pomoč.
zbirki, naslovljeni „ Vijolice".
V velikih mestih se godč gotovo take trdosrčnosti.
V kmečki rodbini so odgojevali y^Rejenko^^ v katero se je zaljubil
Knjiga, obsegajoča nad osemdeset pesmic, je razdeljena na štiri dele;
prvi se imenuje ..Obrazi iz prirode", drugi „Iz otročjega življenja", tretji ,,Srčni
glasovi", četrti je dramatični prizor ,,Ubožec".
domači sin, oče pa je rejenko iz hiše izpodil. Prišla pa je bogata gospa v
Razne prikazni v naravi opisuje pesnica v primerni obliki in v lepih
verzih; odlikuje .se zla.sti „ Velikonočna pesem''.
vas — prava mati Marjetina — in kupila grajščino ter privolila v možitev.
Z naravnim humorjem opisuje v drugem delu dogodke iz otročjega
življenja, n. pr. nedolžne igre in šale. ,,.Srčni glasovi" odpirajo pogled v njeno
srce, ki je polno Ijiitezni do njenih hčera, do unukov, do domovine in do
nekaterih mož, ki so ugodno vpli\'ali na njen razvitek v slovst\cnem delo-
vanju; k takim možem se prišteva dr. Jernej Zupanec, kateremu so „ Vijolice"
posvečene. Formalno dovršenost teh pesnij kazt^ samo predolgi daktilski in
anapcstični stihi brez odmora.
- Daje kupila grajščino, je gotovo, pretirano, bolj verjetna bi bila večja
Pesnica je pisateljevala tudi v nevezani besedi. Pisala je ...slovenskim
materam"-) priporočuje jim, naj otroke vzgajajo v rodoljubnem smislu (!);
.spisala novelo „Očetova ljubezen" ') ter roman ,,Beatin dnevnik".
kmetga.
V tem romanu je premnogo nejasnih in nerazumljivih odnošajev ;
hvalevredni so samo oni prizori, v katerih riše pisateljica otroško življenje.
Spisala je tudi besedilo za lirsko opereto ..Gorenjski slavček", kateri je godbo
zložil A. Forstcr.
Če pride vojak, ki ima ženo in otroke, z zdravimi udi domov »Zsr Bosne^^
V ,,Novicah" 1845. 1. je — a — a izprožil (ali morda izprožila?) misel,
se mu ne bode ljubilo našemiti se in izkušati svojo soprogo, nego kar na-
naj bi Lujiza Pe.sjakovka izdajala časopis za ženski spol.
ravnost poteče z jasnim obrazom v zavičaj svoje rodbine.
Prizori: „Pismo^^ ^Otročji basar^^ j^Pri večerji^ ^ ^^Klara^ imajo
Ne da .se lahko določiti, koliko la.stnega blaga je v njenih proizvodih,
premalostno vsebino; j^Apostrof^ in j^Ljubesen^ sta literamo-satirična pri-
ker so ji jako znatno pomagali moški pisatelji, najprej Lesar, potem Tomšič
zora, v katerih se obrača proti Pajku, kije Stritarja imenoval slovenskega
in Lev.stik in naposled C^imperman. Največkrat je .spis koncipirala ncm.ško,
Lessinga. Izprijenost velikomestnih rodbinskih razmer kaže slika „iVa velikem
pa ga je dala potem posloveniti.
foŠaru^. Oče in po veselicah hrepeneča mačeha sta poginila v požaru veli-
kega gledališča na Dunaju (Ringtheater), Jerica, Pavle in stara muti žalujejo
po izgubi. Neka žena, ki se je rešila iz požara s svojim možem, postala je
sirotam in stari materi blaga zaščitnica.
Da se poboljšata pijanec in zapravljivec, skušal je dokazati
Simon Gregorčič *)
v prizorih »Zapravljivec*" in »Očetov god**. Stritar, [prijatelj mla-
dini, pripisuje otročjemu vplivu pač preveliko moč. Sliki dveh
hrabrih žensk nam podaje v prizorih »Kosana*" in „Fravo junaštvo.**
Stritar je dobro poznal veliko važnost dobrih gledališčnih iger
za narodovo vzgojo in je tudi povedal svoje mnenje o tej stvari,
ko je kranjski deželni odbor razpisal nagrado v tem smislu. Za
velika dela v tej stroki naše razmere še niso bile ugodne takrat^
ko je Stritar pisal te prizore; zato je spisal te krajše prizore,
ki bi se mogli igrati tudi v malih čitalnicah.
Stritar estetik.
narodivši se 1844. 1. na Vršnem na Goriškem, je služboval naj-
poprcj v Kobaridu 1868 — 1873. Tu je z Gruntarjem vred osnoval
čitalnico in je preproste kmetske fante vadil v petju. Iz Kobarida
jo bil premeščen v Rihenberg („Siovo od llihenberga"), kjer so bile
Literarni pogovori. Glasi po preosnovi slovenske pisave
so se začeli javljati uže v Bleivv^eisovi dobi. I. Trdina, *) Levstik,
dr. Krek in drugi so izražali svoje mnenje. Njim se je v pravem
času pridružil Stritar v »Slovenskem Glasniku'^ 1867 s prašanjem :
v
„Cesa je treba našim pesnikom?* in 1868. leta s »Kritičnimi
') Nov. 1870. — ") Nov. 1864. — ') Nov. 1864.
pismi« I— III.
*) Slovan 1884. — Fr. Leveč, Ljublj. Zv. 1S82. — Simonu (iregorčiču:
Narodna slavnost v Prvačini, S. 1885. — Fr. Penižek v Huchu 1882, 12. —
Svetozor 1882. — Fr. Selak, Politik 1882, 53. — Kroat. Kevue 1882, L —
Dr. .Mahnič : Človeka nikar, .Slov. 1885. — Sim. Gregorčič : Odgovor, Slo-
venski Nar. 1885, 107--110. — Edin. 1885, 81—83. — S. Gregorčič: Mojemu
grajalcu, Lj. Zv. 1882. — Nekaj Ciregorčičcvih pc.snij je preložil L Kaš v
Slavische Rundschau 1883. - Slovaški pesnik A. Hella je prevel (Gregorčičeve
..Tri lipe" na slovaški jezik. - Dom in Svet isi;5. - Af. A. Lamurskij-
Celestin: Iz poezij (Gregorčiča, .Slov. .Svet 1894.
*) Prvikrat v slovenskem slovstvu je zahteval estetično kritiko za
slovenske pesnike I.Trdina v lepem spisu „Pretres slovenskih pesnikov".
— Mož, ki ni priznaval niti Miklošiča in ki je sam pisal slabo slovenščino —
I. G. Verdelski — zahteva („Slov. Glasnik" 1863) od učiteljev in duhov-
Pisatelji. 33
druge razmere nego v Kobaridu ; ni kazalo mnogo truditi se za
javnost, nego zedinil je duševne zmožnosti v poeziji. Radi težav-
nega službovanja je obolel in šel v pokoj 1. 1882. in preživel nekaj
časa v Gorici, nekaj pa v Logatcu pri svojem prijatelju Gruntarju.
Okrevavši nastopil je znova službo na Gradišču, odkoder je krasen
razgled na vso vipavsko dolino, goriško okolico, Julijske planine
in širno furlansko ravan.
Pisatelji. 27
Jako ugodno je vplival na duševni razvoj Gregorčičev tedanji
profesor Ivan Šolar, ki svojih učencev ni samo učil nego jih tudi
očetovski vodil in pripravljal na resnobno življenje: priporočal
jim je, naj bodo prvaki v vseh predmetih, da bodo mogli možje
izdatno koristiti svoji domovini. Svojim dovzetnim učencem je od-
krival čudovito lepoto slovenskega jezika.
Pesnik mora — . tako pravi Stritar — pred vsem dobro
Mej součenci mu je bil najdražji duhoviti in plemeniti Ivan
p oznati svoj jezik , poznati pa mora tudi človeško žiyljenj[e,^ 6^^
Stres. S tem prijateljem in z drugimi tovariši se je uČil srbskega
veško srce, nad vse pa mora imeti — zdravo pamet. Takoj v
in češkega jezika, prebiral klasična dela raznih narodov, osobito
prvem letniku svojega »Zvona^ (1870) je nadaljeval svoje pouke
pa se je pečal s Prešernom. Svoje prve pesni je objavljal uže v
v fpl^tetarMih. J^ogO-VOrih'^ , povdarjaje, da je »Zvon"* naslednik
Janežičevem „Glasniku" ; v letniku 1864 nahajamo kitico trinajstih
^Crlasfiiku*^, da pa ni zvonček za otroke, nego za odraslo mladino,
pesmic z naslovom »Domorodne iskrice«, katere je pozneje pre-
kateri je treba kazati svet, »kakršen je in kakoršen bi mo ral bit i«.
delal in razvezal v posamezne pesmice. Prva iskrica »Kedar zarja
črez planine« je poznejša »Dneva nam pripelji žar« ; druga »Zlate
zvezdice smehljajo« je poznejša »Z vencem tem ovenčam slavo« ;
tretja je poznejša »Eno devo le bom ljubil«. Tudi pesni „Naša
zvezda", „Mojo srčno kri škropite", ;;Ti osrečiti jo hoti", ,, Bratje,
v kolo se vstopimo" se prikazujejo v »Domorodnih iskricah« v prvi,
dostikrat jako različni obliki. Kakor Levstik je tudi Gregorčič vestno
pilil svoje proizvode. Pesni »Vprašanje«, »Zagovor«, »V gaji«,
»Moje gosli« se nahajajo v »Slov. Glasniku" 1867. Pravo njegovo
vrednost je spoznal Stritar, in njemu gre zasluga, da je kolikor
toliko odgojil Gregorčiča. Njegove pesni v „Zvonu" 1870, pri
katerih se je podpisal Z, ali „ Gorski", so vzbudile splošno pozornost
in mnogo posnemalcev.
v nadaljnih pogovorih opisuje S. Jenka in F. Levstika, razklada
Nekatere pesmice javljajo duševni razpor, ki se pokazuje v
nanien, gledališ^^a, z _.pzirom na razpis nagrade gledališčnim igram,
raznih oblikah, in ki bi nas včasih navdajal s strahom, da bo mladi
katerim snov naj bi bila vzeta iz slovenske ali slovanske po-
pesnik žrtva pogubnega svetožalja. V pesni »Mrak« želi, naj se
vestnice. Nato se obrača zopet k namenom ^Zvonovim*" ; eden izmed
solnce skrije, da srce žabi človeške zmote; »Lastovkam« prigovarja,
teh je vzbujati mlade pisateljske moči, ki pa vse premalo gledajo
naj se nasele pod njegovim krovom, a one se ne odzivljejo pri-
na obliko, kaže pri tem na moža rojaka, ki morda semtertja
jaznemu vabilu, ker je on »nesreče sin«, rojen pod »nezgodno
malo pregloboko »reže^, za »katerim že gre večina naših pisa-
zvezdo«. »V celici« je mlad samotar in pravi mimoidočemu staremu
teljev". Nato podaje slovenskim pesnikom nekaj naukov o rimah, pri-
poroča italijanske pesnike in Bodenstedtovega Mirza Schaffy-ja pa
tudi slovenske n arodne pesai \ katere bi se naj zbrale, predno izginejo.
;yPoezija je gospa, ki nikomur ne služi, niti najvišjemu go-
3
spodu ne** ^). Stritar se pridružuje tistim krasnoslovcem, ki _trde^da
je umetnost sama sebi namen. Temu pravilu ne moremo pritrditi
popolnem; ona v tugi in v veselju spremlja človeka, ona nam
tolmači vse, kar je drago in plemenito, nas povzdiguje nad
nikov, naj ^popravljajo in čistijo slovenski jezik", povdarjaje, da je celo
deželni glavar na Kranjskem grajal tedanjo slovensko pisavo in radi lepega
jezika priporočal Vilharjev „Naprej". Dr. G. Krek („vSlov. Glasnik" 1863)
oglasil se je za slovniško pravilnost, pa se branil kritike, „ki nepotrebno
kvari in graja." I. M. („Slov. Glasnik" 1863, Pismo mladega slovenskega pisa-
telja do mladih svojih tovarišev) graja, da premalo pišemo po prirojenem
narodnem čutu lepote, ker smo vzrejeni po tujih nazorih. On želi tudi, naj
bi se slovenski pisatelji izpoznavali med seboj, dokler „vSlovenska Matica"
ne izvrši tega (kako bi mogla storiti to?), naj ta posel prevzame ^Slovenski
Glasnik". („Slov. Glasnik" odklanja to posredovanje.) Tako objavlja Bogu-
slav svoje „Knjiže\Tie črtice" v „Celovškem vSlovencu" 1865. 1. in očita „Glas-
niku", da je nehal ocenjevati slovstvene proizvode, saj je po pisateljevem
mnenju to najvažnejša „Glasnikova" naloga. „Glasnik" pa odgovarja, da ima
za tretjino več čitateljev in naročnikov, odkar skrbi za leposlovje in ne za
kritiko. O. Jože Kriv (Pisma o slov. lit. rečeh „Slov. Glasnika" 1865)
ugovarja trditvi, da bi bil „Slov. Glasnik" boljši v poprejšnjih letih. Fr. Za-
krajšek („Slov. Glasnik" 1865) priznava, da vSlovenci doslej niso imeli
kritike, da pa prihodnja ne sme biti brezobzirna. Naj odločnejše je kritiko
zahteval Levstik v svojih „Napakah" 1858.
') „Zvon" 1870. 254. — ') „Zvon" 1870, 239.
34 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
popotniku, ki blagruje v mirnih celicah živeče, da ne vlada vselej
pokoj sredi tihega zidu.
28 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Posebno se izraža nekaka nezadovoljnost v pesni ,, Ujetega
ptiča tožba". Vsa zemlja, pravi, je bila poprej njegova last, potem
so mu ostrigli peruti, ko se je vjel v nesrečno past ; mladost mu
mre, samo nebeškega pesniškega daru mu niso vzeli; radi tega
bo prepeval v kletki, dokler mu ne poči srce.
zemeljske reve in težave, ne da bi nas poučevala (didaktična po-
Tudi v šesterih pesmicah s skupnim naslovom „Z grobov"
ezija), ne da bi bila sama sredstvo za versko prepričanje.
toži, da se njegovega srca mrliči nikdar ne dvignejo več, da je
treba cvetlice saditi človeku v življenje, ne na grob, in da pravice
ni pri ljudeh, nego samo v grobu !
Upor „Daničin^ je prisilil „Zvonovega^ urednika, da je v
Gorje, ki ga čuti pesnik, se pa posebno takrat polasti njego-
dveh številkah odgovoril ifDanici** (Priklada 3. in 4. listu »Zvona*").
vega srca, kedar potuje njegov duh „Na potujčeni zemlji".
Literarne pogovore je nadaljeval v „Zvonu'^ 1876 in govoril
Ko tukaj prenaša pesnik svojo bol na žalostno stanje domovine,
najpoprej o svojem pesniškem delovanju, povdarjaje to, da sta ga
v vsem vodili samo nesebičnost in poštenost. Literarne pogovore
je potem nadaljeval spis r.Zora". Celestin pravi (^Slovan*" 1887, 57),
da je Stritar po pravici grajal to dejstvo, da se v šolah učimo
marsičesa, kar je potrebno in nepotrebno, samo življenja se ne
učimo. Opravičena je Stritarjeva zahteva, da je treba od tal
zidati novo poslopje slovenskega slovstva; za preprosti narod je
treba skrbeti najprej. V „Zvonu" 1877 izpregovoj^ivši o Jurčiču se
je dotaknil važnega vprašanja: „Kaj je slovensko?*^ Odgovor:
»Slovensko** ni mešanica iz raznih slovanskih narečij. „Kaj je
slovansko?" Odgovor: »Slovanska plemenitost**; Stritarju bo slo-
vanska doba „doba miru in bratovske ljubezni**.
Lirskemu pesniku je neizogibno potreben krepki čut, in ta izrek
ki je bila poprej širša, nego je sedaj, se osvobaja onega svetožalja
Stritarju daje povod govoriti o važnem predmetu, o takozvanem
svetožalju; on je brani, češ, na svetu je več zla nego veselja;
povdarja tudi, da so najodličnejši pesniki bili tudi teh nazorov.
Veliki pesniki so daleko presegali svoje sodobnike in globoko
čutili razliko med seboj in ostalim svetom; naravno je torej, da
se jim je zdel svet prazen in otožen. Za ogromno množico ostaUh
človeških bitij pa ta čut žalobe in praznote ni opravičen; zato se
veliki pesniki tudi ne morejo navajati v dokaz, da je opravičeno
svetožalje.
Nasproti pa moramo reči, da Stritar sam' tega svetožalja ni
in pesimizma, ki bi bil mogel uničiti pesnika, da se ni uprla
razumeval tako, kakor se mu je očitalo, in se temu čutilu tudi ni
udal ves čas svojega življenja.
To svetožalje zapažamo v pesnih in baladah v ^Mladiki**
zdrava in krepka njegova narava. Čim prej se pesnik reši, tem
(1868). Tak bolnik na srcu je tudi Zorin {„Zvon'' 1870). Ta ža-
lostni nazor o življenju se nahaja tudi v raznih pesnih, n. pr.
Vse ničevo, vse otlo, puhle pene,
bolje zanj; to izpoveda sam v pesni „Ne tožim"
Le prazna paša srca in očij. (j^Nasaj^)
Kar plečim sem naložil,
To nosil bodcm večno sam.
Svet mi ves neskončna je puščava,
Junaški nositi gorje pa priporoča tudi drugim, n. pr. v pesni
„Orni trn".
S trnjem so posuta vsa mi pota („Sirota^)
Nehote se vsakemu pesniku vsiljuje na razmišljevanje položaj
slovenske domovine; Gregorčičeve lirske pesni, ki opevajo domo-
vino, se prištevajo najlepšim plodom slovenske lirike.
Kedor v tej solzni je dolini raja,
Da se je pesnikovo oko od „Potujčene zemlje" takoj obrnilo
na vso slovensko očttnjavo, se razvidi iz tega , da je pesni o
„Potujčeni zemlji" pridružil pesen „Domovini". Mnogo so pesniki
slovenski opevali domovino, ali v tako prisrčnih, priprostih in
vendar do srca segajočih besedah morda še nikdo. Izvirna je misel,
ki jo izraža v pesni „Znamenje", češ, na polju stoji znamenje,
v katerem žari krasna podoba; pod to podobo gori presvetla luč;
to znamenje pa je njegovo srce, in obraz je slika domovine, katero
bo pesnik vedno slavil. Pesen je zložena v narodnem duhu. Isto-
tako se odlikujeta pesni .,Na sveti večer" in ,,V pepelnični noči".
Gotov trpljenja del mu je prisojen. („ Prijatelju^.)
Duhovnik-pesnik primerja velike praznike cerkvenega leta z
dobami v razvitku Slovanstva. Prečital je pratiko in našel svetnike
raznih narodov, samo slovenskega ne, pa vendar Slovencem ni
treba obupavati.
(Primeri še druge pesni, n. pr. »Srcu«, »Žalost**.)
Pisatelji. 35
Pisatelji. 29
Iz zvezd hoče pesnik poviti venec in s tem vencem ovenčati
„Slavo", to „Siavo" pa primerja mavrici, objemajoči sedem hčera,
ki se — žal — ne združe. Tem bolj pa bi se naj združili vsi Slo-
venci in „na Slavo prisegli Ijiibav si vekomaj".
Stntar sam je napovedal boj s^^^ onemu stanju
Kakor življenje posameznika, tako se tudi razvitek in žitje
raznih narodov more primerjati čolnu ali ladji. Tako želi Gregorčič
„Čolničku", katerega povsod spremlja pesnikova duša, da naj srečno
privesla h kočici na produ. Posebno duhovita in polna globokih
čutov pa je „Naš čolnič otmimo". Planinski pastirček je rešil iz
valov razljučenega potoka — Laha ; odrastli se ne boji globoke
reke in mož se ni ustrašil penečih valov, nego vrgel se je v morje
„naj tuli vihar" še tako močno; ta čolnič je „narodič naš" :
med boleznijo in zdravjem, ob katerem bolehajo mladi ljudje, ki
„Za mano, za mano, kdor je plavar!"
v življenju še niso izpoznali trpljenja.
Sti^tarjevo svetožalje ni imelo namena čitatelje navajati v
Na tako duhovit in izviren način, z globokim čutom in s
brezplodniMiiodrgvAnje^i^ tudi ne v brezup in brez-
tako prosto narodno besedo še noben slovenski pesnik ni opeval
domovine.
verstvo, niti j^ Schoppenhauerjev pesimizen, katerega gotovo
Sedmim pesmicam je snov vzeta iz vojaškega življenja ;
takrat še poznal ni, ko je imel utrjene svoje nazore o pomenu
pesen „Za dom med bojni grom" daleko presega koračnico »Vojaci
življenja; saj to potrjuje sam (»Zbrani spisi« V).
na potu" ; v treh kiticah govori tukaj o ptičjem rodu, potem o
meglici; vojakom na poti se pač ne bo ljubilo modrovati o ptičih
in meglicah ; tudi ni primerna metafera, da vojaci pravijo : „Tako
cvetemo mi", kakofonija je: „Pomladni cvet odeva svet".
Ko je^ Stritar na široko označil vpliv vedno bolj se razvi-
Tri teh vojaških pesnij opevajo ljubezen vojakovih nevest.
jajočega prirodoznanstva, je navedel Moleschotta v dokaz, da
Najnežnejša in najnaravnejša je „Dekletova molitev". Preobširno
temeljito znanje te stroke ne pohujšuje človeka, kajti omenjenega
in predolgočasno je „Slovo", ki je vojak jemlje od drage. Po-
prirodoslovca odlikuje navdušeni boj za pravico in resnico in ognje-
polnem v narodnem duhu je „ Cesarski razglas", nedosežno lep
vita ljubezen do človeštva. Kdo bi tu ne mislil na pesnika Stritarja
samega? Saj je svojim pesnim na čelo postavil slavospev:
Prirodi.
je konec :
Oj stvamica! usliši moje Želje:
„Zve.st6 je cesarju in dragim srce.
Srce mi drugo v prša mlada stvari,
Pozdrav zdaj delcletom, očetom I
Če ne pa petja sladki dar podari.
Cesarju za vojsko srce in roke,
Oboje na veke dekletom."
Neštevilni so pesnikovi nauki, da naj človek povzdigne
Ko so slovanska plemena na Balkanu prijela za orožje zoper
misli in srce k višavam, kjer biva Vsemogočni; mladino nago-
Turka, so slovenski pesniki z navdušenjem popevaH slavne čine
varja, naj si blaži srce, naj se varuje sovraštva in razpora, hinavstva,
hrabrih Slovanov, n. pr. Stritar, Krilan ; tudi Gregorčič v „IIajdu-
laži, nezvestobe. (,, Mladini.*") Osobito značilne so besede:
kovi oporoki" opisuje plemenito rodoljubje bolgarskega hajduka,
ki se ne boji umreti; samo to ga boli, da ne more izpolniti svoje
prisege pred smrtjo »bolgarsko lepo deželo osvoboditi krvoločnega
Turčina". Ljubezen do ožje slovenske domovine, do širnega Slo-
vanstva razširja se v prsih — pesnika v ljubezen do vesoljnega
K vam podobe uzome
3*
Resnice svete ve, moj duh hiti;
K vam, kjer vse sile rade so pokorne
Lepoti večni, meni se mudi.
36 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
V deželo, kjer ljubezen je kraljica,
človečanstva, v nesebično ljubezen do bližnjega. V tem zmislu sta
Kjer solza bledega ne moči lica. {j^Nasaj^).
si jednaka pesnika Stritar in Gregorčič. Med takimi pesnimi se
Domačega tu doli ni mu sčla,
odlikuje pesen „Sam". Brez primere v slovenskem slovstvu je pa
Kjer hrepenenje ročno si uteši. {^^Kje si, miru obljubljena deBela^)
,/Zivljenje ni praznik" :
Kar podlo je, ne misli in ne stori.
Dolžan ni samo, kar veleva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan.
Nesreči usmiljenje, krivici strah! (y^Rojakofn^)
Ta izrek je postal naroden pregovor.
i. d. i. d. Vse te nauke lahko podpiše vestni rimsko-katoliški du-
Primeri še, kaj naroča »Samostanski vratar".
hovnik; razlagati posamezne cerkvene zapovedi pa je naloga du-
hovnika, ne pa posvetnjaka. 1895. 1. se je Stritar zopet oglasil v
^Ljubljanskem Zvonu" z »Dunajskimi pismi", v katerih se raduje
lepega napredka v slovenskem slovstvu ; nagovarja slovenske
pisatelje, naj pišejo za »Mohorjevo družbo'^ V socijalnih vprašanjih
se drži načela: »Kdor hoče delati, imej tudi kaj jesti." V ^Slov.
Glasnika" 1868. 1. priznava, da prihaja nova doba v slovenskem
slovstvu; istotako kaže 1894. leta v »Ljubljanskem Zvonu" iva.
Da se pa more tako moško postaviti po robu vsem nezgodam,
mora imeti plemenito srce. Srce pa je osamela sirota, ki svojega
doma nima tu na svetu, nego tam gori. Kdo bi ga pa tudi mogel
umeti, ker je »svetišče srca" brezmejno skrivnostno kakor Bog.
Ce v hudi zimi ne poganja ^cvetje krasno, takrat naj srce čuva
cvetje". „Srce skrivnostno je morje", ki prikriva mnogo biserov;
če jih hoče vihar vreči na dan, naj jih pobere, kdor koli hoče.
„Srce človeško sveta stvar" je najlepša pesmica o srcu.
30 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Prijazno občujoč z ljudmi je izpoznal može, katere izredno
spoštuje radi njihovih vrlin ; z iskrenimi besedami obžaluje smrt
Erjavca, Krilana, Josipa Jurčiča, Einspielerja , opeva darovanje
zlate maše Strossmayerjeve in pozdravlja Cehe ob prihodu na
Slovensko.
-Nova pota" ; Stritar se upira golemu naturalizmu. Slovenskim
Ker so se od neke strani njegove- pesni grajale, češ da so
vseučiliščnikom, ki so slavili njegovo šestdesetletnico, je zapel:
„cvet otroven", zahvaljeval se je prijateljem, ki stoje zanj.
Na delo torej, nič prepira!
Pesen »Človeka nikar" je vzbudila na jedni strani odločen
Če eden zida, drug podira,
upor in grajajočo oceno, kateri pa niso pritrdili najveljavniši slo-
Kako bo hiša stala kddj ?
venski strokovnjaki. Tudi Pajkova ocena Gregorčičevih poezij se
Pisatelj stare, nove „struje", —
ne more odobravati, ker je preozkosrčna. Dasi Gregorčič ne do-
Če nas pretresa, povzdiguje,
seza J. Cimpermana v pravilnosti in odbranosti besede, Aškerca ne v
Tolaži, blaži nas — veljdj !
globokosti mišljenja, seje v srcu slovenskega naroda ukoreninil bolj
nego prav tu imenovana dva pesnika, ker njegove pesni prihajajo
iz srca in silijo v srce ; radi tega ga smemo imenovati pesnika srca.
Stritarje evropski zapadnjak v slovenski obliki ; na njega na-
Lepo je Selak v „Kroatische Revne" 1882. 1. primerjal (Gregor-
slanjajo se^so nam nastopiU^p pripovedniki, ki se prelagajo
čičeve poezije jasnemu planinskemu jezeru, iz katerega zraven
v tuje jezike; od Stritarja sem smo mi vstopili gledč slovstva
sneženih velikanov odsevajo lepo duhteče planinske rožice.
jednaEopravno v vrsto drugih večiih kulturnih narodov, on nas
ie uvedel v svetovno slovstvo.
*' i__^ __^__ II II I »III ' 'II ii"i I I imin.i«. iiliT" ■ |j|
V preprosti, a vendar navdušujoči obliki slika Gregorčič naj-
vzvišenejše zakone človeškega življenja; njegova beseda blaži in
razširja nazore pravega človekoljuba in jasni svit grške modrosti.
Kar se tiče Stritarjevega jezika v nevezani besedi, je pravilen
( Iregorčič je tisti lirski pesnik v Slovencih, ki je postal najbolj
naroden, ker v njegovih pesnih ni nič prisiljenega, nič mučnega
t in blagoglasen^ zlog je naraven in na la^ postavlja tisto staro pravilo,
! da mora slovenska beseda teči v kratkih samostojnih stavkih. Lepo-
slovniki imajo sploh lepši zlog od jezikoslovcev, katerih mišljenje
Pisatelji. 37
se peča bolj s posameznimi besedami in izrazi. Stritar je povzdignil
in preumetneg-a ; on je jednako priljubljen omikancem in prepro-
stemu narodu, njegovim pesencam ni treba nobenega razlaganja.
Gregorčič je nedosežen v svoji preprostosti, če razlaga višje ideje,
ali če nam podaje slike iz narodnega življenja, ko n. pr. mladenič
odhaja v vojake, ali kedar povdarja, da lepemu kmetskemu dekletu
ni treba nobenega nakita.
slovensko besedo do one odbranosti, katera pristoja — salonu.
Ljudskega filozofa nam kažejo Gregorčiča njegove pesni
„Cloveka nikar", „Soči". V prvi dobi svojega pesnikovanja je bolj
živ in izviren, v drugi je bolj odločen in krepek.
Stritar je mož svetovne omike in dobro poučen v slovstvih
Živo opažanje naših naporov po jednakopravnosti in po do-
; starih klasičnih in novejših narodov, zlasti Nemcev in Francozov;
stojnem in nam Slovencem prikladnem položaju v vrsti drugih
on ima zcTravo estetično sodbo in nežen ukus ; hitro presodi pisa-
narodov mu je porodilo nekaj političnih pesnij, n. pr. „Velegrajska
telja in ga oceni s kratkimi besedami. Narava mu je podelila dar
kuga^S „Blagovestnikom'^ ; prva je polna fine ironije, kako se za
lahke francoske konverzacije , da človeka očara s spretnostjo v
Slovane skrbi tam, kjer ni treba tuje skrbi. Po svojem lepem
zlogu in poizraževanju svojih mislihmislij. jeStritarju vplivalse nane mnogemore mlajšenobeden pesnike.slovenski
pisatelj primerjati glede na obsežnost in raznovrstnost tvarin : zlagal
V nevezani besedi je Gregorčič spisal samo podlistek „Za novo
je pesni najrazličnejših smerij, pisal novele, romane, igrokaze,
leto^^ v „Soči" 1875. leta, štev. 1—3, v katerem otožno gleda v
kritične ocene in estetične razprave ; on je satirik v vezani in ne-
prihodnjost.
vezani besedi, on priporoča, naj Slovenci rabijo lepa slovanska
imena. On je Slovan v pomenu zahodne kulture, češki, poljski in
zlasti ruski beletristi so mu ostali bolj tuji.
Tu se spominjamo besed v »Zorinu« : »O, sanjal sem lepe
Josip Cimperman (1847 — 1893) ')
sanje, in središče teh sanj si bil ti — sedaj smem govoriti —
sanjal sem, da nam bodeš ti mož, ki ga potrebujemo, kateri, videč,
da je ljudstvo lačno, ne bode dajal kamena onim, kateri prosijo
kruha; ki bode z besedo in dejanjem svojim bratom kazal pot,
po katerem se bodo bližali bolj in bolj dušnemu in telesnemu
blagostanju. Resnice nam je treba in bratovske ljubezni. Kdo je
gorel za resnico, kakor ti ? Kdo je ljubil svoje brate z vsem svojim
srcem, kakor ti?«
iz Ljubljane, sin preprostih starišev, ki so vestno skrbeli za vzgojo
svojih otrok, obožava svojo mater :
Ljubezni do ljudi me ti učila,
Pisatelji.
Odstrla ti življenja si mi ničnost,
Mož biti in pošten, si me prosila id. id.
Pesnik je bil uže od rojstva slabotnega telesa, v trinajstem
letu je — ohromel. Z zvestim tovarišem Ivanom Gornikom se je
učil gimnazijskih naukov, književnosti slovenske in nemške, italijan-
skega in francoskega jezika. Temu prijateljuje zložil prvih dvanajst
31
»Kristalov" :
Objame naj, iskreno še pritisne
Trpeči brat na prsi te v zvestosti,
Družnik preblagi mojih dni mladosti
In tihe njene sreče nepopisne.
Ko na te mislim, duša mi zavrisne,
Vstrepetajoč od tajne veselosti.
Pozabljam vse trpljenje in britkosti,
V temno življenje luč svetla mi blisne.
Opravičen je slavospev, ki gaje Stritarju ob njegovi 60 letnici
zložil Gregor Samec, kjer poje mej drugim:
') Peter pl. Radics : Der Aluscnsohn im Rollstuhl, v. Anastasius Griin,
Verschollenes und Vergilbtes aus dessen Leben und ^^'irkcn. Laibach 1879. —
A. Funtek : Jožef Cimperman.^O petindvajsctletnici id., Ljublj. Zv. 1890, 533,
593, 652. — Slika Cimpermanova se nahaja v Dom in Svetu 1893. 1. št. 6.
Življenje tvoje lep je del
Književne naše zgodovine —
Budi vesele nam spomine,
In čut budi nam nevesel.
Ko tvojih strun so glasi prvi
Po našem svetu zazvenefl,
38 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Netili ogenj so nam v krvi,
Budili srca, duše greli,
Navdušenja zažgali žar
Za vse, kar je lepo in pravo.
Za doma čast, za njega slavo
In za slovensko sveto stvar!
Franjo Cimperman (18,52-1873)'), brat Josipa Cimpermana, umrl
osmošolcc. Uzor mu je bil A. Imck; prve svoje pobožne pesni je objavljal
v ,.Zfrod. Danici"^ n. pr. ..jutranja molitev", „V te zaupam". Rad je opeval
slavo Marije Device, n. pr. o slovesnem posvcčevanju Marijinega spomenika
pri sv. Jakobu v Ljubljani.-)
Lujisa Pesjahovka , rojena v Ljubljani 12. junija 1828. leta, umrla
V „Učit. Tovarišu" ^ v „Besedniku" počenši od 1869. 1. in v .,Nozucah"
31. marcija 1898. L, hči odvetnika dr. Crobatha in Josipine Brugnack, rojene
počen.ši od 1871. 1., je objavljal raznovrstne pesni, katerim je glavni predmet
Poljakinje, se je 1848. 1. omožila s trgovcem Simonom Pesjakom v Ljubljani.
narava, n. pr. „Venec domačih rož", ,,Majnikova pesem", „Pomladni dan",
Sama pripoveduje v sestavku „Iz mojega detinstva" *), da so trije veleumi
.,Slovo od jeseni".
vplivali na njeno usodo. Prvi je bil Fr. Prešem, koncipijent v pisarni nje-
nega očeta. On ji je zložil prve kitice ali stike, katere je govorila starišem
ob godovih in jo je sploh poučeval na prošnjo njenega očeta posebno v zgo-
dovini in v angleščini; čitala je ž njim „The Vicar of Wakefleld" in se učila
tudi — latinščine. V hišo dr. Crobatha je zahajal tudi Poljak Korvtko, ki je
Z Lujizinim očetom potoval po Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, po Pri-
morskem in Hrvatskem. Od tega nesrečnega Poljaka se je navzela domovinske
ljubezni.
S svojim očetom se je peljala nekoč v toplice pri Rogatcu, kjer se jima
Dasi se priznava, da so tudi .Stritarjevi „Pogovori" v „Zvonu" mnogo
je pridružil Stanko Vraz ^ kateri je bil njenega očeta obiskal poprej uže v
vplivali na Cimpermana, se vendar mladi pesnik ni udal tedaj raz.širjajočemu
Ljubljani. Tam je bilo veselo življenje; vrstili so se izprehodi in zabave; po
se pesimizmu v slovenskem pcsni.štvu ; tudi ne posega njegova muza v glo-
jedni taki zabavi ji je zložil pesemco, čije prva kitica slčve:
bočine človeškega življenja, poleg tega pa je zdrava in .sveža.
Kad Vas vidim, lepe mile!
Ljubezen do bližnjih sorodnikov je prirojena obema Cimpcrmanoma;
U tom kolu, u toj slavi,
znano je, kako lepo je J. Cimperman opeval mater in .se.stro ; to nam kaže
Mnem, da vidim divne Vile,
tudi Franjo v pesni „Na grobu mojega očeta".
Gde igraj u u dubravi.
Pisateljico je Stanko Vraz večkrat ogovoril in se ž njo pomenkoval o
Po njegovi smrti je brat Josip izdal 1874. 1. njegove zbrane pe.sni.
raznovrstnih rečeh. Ona pripoveduje, da je takrat zložila prvo pesemco. Je-li
zagledala tista luč belega dnč, ali ne, tega ne vem, samo to bodi povedano,
da se v ^IVovicah^ 1864, str. 170 nahaja njen umotvor, katerega ona sama
imenuje „Prva moja pesmica", čije začetek slčve tako:
Ljubim rastline, cvetice lepe,
Marsikateri naših mlajših pesnikov poje o trpljenju, o zlu, pa
Solnce in zvezde, ki nebo zlate,
ga še ne zna niti od daleka ; da bi bili videli pesnika Cimper-
Ptičice ljubim v gozdu, po log'.
niana, ki je navezan na sobo se le redkokedaj vozil na sveži zrak
Ljubim bučele, ki srkajo sok.
na vozičku, ki mu ga je podaril plemeniti človekoljub Razlag,
potem bi šele vedeli, kaj je trpljenje.
Preložila je nekoliko čeških pesnij Vaclava Podčbradskega, n. pr.
„Plavaj, ladija", „Sv. Katarina".*) Posebno plodovita je pisateljica na pri-
godnih prologih, n. pr. na slavo 43 letnega delovanja Kaderžavkovega v Blas-
nikovi tiskarni'), v čitalnični besedi na Čast Prešernu"), k Besedi na korist
siromašnim Notranjcem*), .na slavo gospe Korneliji Šolmajerjevki •). Robertu
") Lj. Zv. 1886, — ') Nov. 1871. — ') Nov. 1875.
*) Nov. 1872. — •) Nov. 1875.
•) Nov. 1874. —
32 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
, 1 —
Endlicherju *). Mnogobrojni so njeni prologi, ki so se govorili v ljubljanski
čitalnici. Tiste pesni, ki so najbolj primerne mladini, je izdala 1889. 1. v lepi
zbirki, naslovljeni „ Vijolice^.
Knjiga, obsegajoča nad osemdeset pesmic, je razdeljena na štiri dele;
prvi se imenuje ^Obrazi iz prirode", drugi „Iz otročjega življenja", tretji „Srčni
glasovi", četrti je dramatični prizor „Ubožec".
Razne prikazni v naravi opisuje pesnica v primerni obliki in v lepili
Razven omenjenega Ivana Gornika mu je na potu duševnega
verzih; odlikuje se zlasti „ Velikonočna pesem".
razvitka bil zvest tovariš - pesnik brat Franjo. Globoko se je bil
zamislil v ideje svojega brata in 1874. 1. izdal njegove pesni ter
mu napisal v spomin lep življenjepis.
Z naravnjubne pesni.
Sam je začel zlagati jako rano pesni ; Funtek navaja
„ D o m o v i n o " v ,, Učit. Tovarišu" 1865. 1, kot prvo njegovo pesen,
ki ni vzbudila posebne pozornosti, ker so takrat skoro vsi skladali
domoljubne pesni.
Prvi voditelj v pesnikovanju mu je bil P r a p r o t n i k. V istem
letu (1865) so objavile „Novice"»Novice** njegovo pesen ,^Pesnik", 1868. 1.
nahajamo v „Zgod»Zgod. Danici" pesen ;,Bog" in v Janežičevem „Slov.^Slov,
Glas." „Lovec''.^ Odslej je skoro vse tadanje časnike podpiral s
svojimi proizvodi. L. 1869. je izdal svoje pesni.
Svoje pesni je Cimperman posvetil dr. Costi'' ^), ki se je odslej
vrlo zanimal za mladega pesnika in ga seznanjal z odličnimi Slo-
venci, n. pr. z Bleiweisom, Tomanom, Razlagom i. dr. Hvaležnega
•) J. Marn, SI. 1874, 68. —J. Marn, Jez. XXV. —J. Cimperman v izdaji
pcsnij svojega Igrata. — L. Pesjakova v izdaji njegovih pesnij. — J. Ciperle
Zr') J. 1874Mam, 377SI. -1874, ■)68. Dan—J. 1869Mam, in 1870Jez. _ ') Spomini na EXXV. H—J. Costo,Cimperman Nov.v 1876.izdaji
pesnij svojega brata. — L. Pesjakova v izdaji njegovih pesnij. — J. Ciperle
"- 1874, 377. - ') Dan. 1869 in 1870. _ ») Spomini na E. H. Gosto, Nov. 1876!
srca je priznaval izkazane mu dobrote in morda je v tem šel celo
predaleč, kajti v opazki k svoji pesni ,,^Svojemu plemenitemu prija-
telju dr. Gosti" ^) pravi, da je uprav meseca oktobra minulo dvanajst
let, odkar je izpoznal dr. Gosto ; o njem poje :
Pisatelji in plemenitejši rodoljubi so se vrlo zanimali zanj ;
S. Gregorčič je v »Slov„8lov. Nar."** 1884. I1., št. 14 prijavil topel poziv
na Slovence, naj podpirajo pesnika -trpina: podporniki so mu bili
najprej dr. Razlag, pa tudi dr. Turner, dr. Vošnjak, Leveč, dr. Tavčar
in drugi.
Istotako hvaležno se spominja dr. Tomana ^) in pripoveduje,
da ga je nagovarjal Toman, naj slovenskim vojakom zloži pri-
merne pesni; ustrezajoč tej želji je Gimperman v „Novicah"'^ 1870. 1.
objavil nekaj vojaškihvojašjsih pesmic, naslove imajo: „ Vojaški stan^',
..»Vojakovo slovo'\^, „Prisega"»Prisega^, »Pozdrav domovini"**, .,^Hrepenenje
po domu", „Osrčba»Osrčba" (Koseškega: ,,^^Potažba"**), „ Odhod iz ptujega".
Zadnja se glasi :
Veselo moje je src(ž,sreč. Pred mano širi se morjemorjč,
Spolnile so se mi želježeljč. Pred mano strme so gore,gorč.
Zdaj iti k svojim jaz ljudem, Pa kaj vse to je meni zdaj,
V predrago domovino smem. Ko grem spet v svoj domači kraj.
Adio, tuje mi dežel",'.
Iz srca kličem zdaj vesel,.
Na Kranjskem biti že želim,.
Da srečno tam ko ptič živim.
je mislil dati natisniti, pa te nakane ni uresničil vsled nagle svoje
smrti. Osobito je čislal Gimperman dr. Razlaga, kateremu je po-
stavil spomenik v ,^Slov„Slov. Narodu"^ 1880. 1. v št. 132 — 134 v spisu
„Dr. Razlagu, človekoljubu" in pa v sonetih, kjer poje :
Tam v lepi Štajerski zeleni,.
Stoji mogila, malokomu znana,
Krijoč pepel najblažjega Slovana,
Ki redki so vrstniki mu vsajeni.
Ko sta se pa 1881. 1. ustanovila „Ljublj(mski„Ljuhljanski Zvon"^ pa „Kres" »Kires^,
je prva tri leta obilneje podpiral „Kres»Kres", potem pa od 1889. leta
popolnem se posvetil „Zvonu",^y kateremu je do smrti skrbno
opravljal korekture. Najlepše pesni je zbral in jih izdal 1888. 1.
'*) Nov. 1877. — •') MatičneAlatične knjige za 1. 1876., Nov. 1877.
40 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Na čelu zbirki stoji ^Strunarjeva prošnja'^, češ, stari pevec
Na čelu zbirki stoji „Strunarjeva prošnja", češ, stari pevec
naj ne poje svetu v smeh, nego
Vesel umolkni, mili Bog,
Poslednji strun mi spev. '
Nato slede „Listi Ijuhesni" (deset drobnih pesmic), te tožijo
Nato slede „Listi Ijuhe&ni** (deset drobnih pesmic), te tožijo
o ženski nezvestobi. Najlepši je drugi list:
.Sinoči je draga
JMiMi listek poslala,
Vanj z drobno ročico tako zapisala.
Ta pesen se čita kakor najlepša narodna.
Oddelek „Po(l„Pod kostanjem"'* obsega 18 trokitičnih pesmic. »UseJtlo„Usehlo
cvetje"** je zbirka 26, »Kristali"„KristaU^ 38 sonetov ; tem se pridružujejo
„Iveri",nlveri**^ „Gasele",»Gazele** „Distihi"t ;»Distihi** ] zbirko končujejo pesni, čijih zadnja
je „ Večerna molitev pesnikova".
Vladala joje nekaj časa v slovenskem slovstvu ona merilnamorilna
„svetobolna,^svetobolna" poezija, katero so gojili oni pesniki, ki so najbrže
imeli najmanj vzroka za to.
Čeče se je v početku pesnikovanja Cimperman tudi udal temu
svetožalju, mu tega .nihče ne more zameriti, kajti v tako tužnih
razmerah ni živel nobeden slovenski pesnik kakor on — »Bolestim '^)
zlahka mojim ni primere" — vendar se pa mora priznati, da
se je kmalu ojačil in hrabro nosil usodo; značilna črta njego-
vega značaja je moštvo, junaštvo; to lastnost povdarja sam
opetovano :
opetovano:
Bog dal je dušo mi krepko in zdravo;
Značaj si moški jaz vem ohraniti,
In potlej dan poslednji meni vzidi ;
Stal ti si v borbah skala.
Miruj srce, in zberi vse kreposti,
Junaštvu, srčnosti je posvetil posebno pesen z naslovom
„Moška čast*, v kateri govori samozavestno:
A duh moj, 6rlu drznemu soroden.
„Moška čast", v kateri govori samozavestno:
A duh moj, orlu drznemu soroden,
Ne kloni se, četudi je potrt;
Značaj ponosen vedno in svoboden,.
Prostost je geslo njemu ali smrt.
Osmi gazeli postavil je na čelo „motto^motto" jednake vsebine:
Ein LihveLowe bin ich, trotzig kiihn,
GefesscltGefesselt freilich, das ist ^vahrwahr;
Indes, Avcnnwenn auch die FessclFessel kjirrtklirrt,
Ein stolzer LČMveL6we immcrdarimmerdar.
') Življenje moje venec je trpljenja,.
V.sakVsak dan prinese nove mi bolesti. {,,Zora"„Zora** 1875, 99.)
Pisatelji. 41
Tudi v distihih dviga glavo po konci:
AlajhenMajhen sem, ali na dan po svoji sem se moči dvignil,
Blag moj genij mi bil vsekdar je zvest kažipot.
Dasi mu v početku marsikatera struna milo toži, se mu vendar
med pevanjem samim duh ohrabri in plane kvišku, kakor da bi
se sramoval plakanja in stokanja ; konec je vedno dur - akord.
Cimperman je zastopnik realnega čuvstvovanja v liriki : ;, Vsa čuvstva
moja so resnična", povdarja v »Saturah**^ najnovejši zbirki sonetov,
in poje:
se sramoval plakanja in stokanja; konec je vedno dur -akord.
A nejevolje čuvstvo me prešine,
Cimperman je zastopnik realnega čuvstvovanja v liriki : „Vsa čuvstva
moja so resnična", povdarja v „Sahirah'% najnovejši zbirki sonetov,
in poje :
A nejevolje čuvstvo me prešine.
Ko pevce slušam naše vzdihajoče . . .
Odločno se upira „Rojiču»Rojiču slovenskih svetobolnih revčet"* in
zahteva, naj vsestranski izpričamo: „Da»Da svetohhncisvetohlinci nismo, ni
pagani." „Sature»Sature" v dovršeni obliki razkrivajo rane na narodnem
telesu.
Najvišje pa je vzletela CimpermanovaCimpefmanova muza, ko opeva Lev-
stika.*) Bili so mu učitelji Praprotnik v mladih, Stritar v poznejših
letih, vendar je najbolj hvaležen „robantaču'»robantaču'^ Levstiku, kakor ga
imenuje sam. Sonetni venec „Levstiku»Levstiku Francetu" je vrhunec nje-
gove pesniške zmožnosti, dasi priznava sam, da ne more dostojno
proslaviti velikana :
Kovano naj zlato imam pisalo,.
In tvojega vso visokost jezika,.
Da pravo ceno tvojo mi naslika,.
Pero nikakor ne bi poskušalo.
govih je bil gotovo Levstik najodličnejši. Tudi jezik v svoji obliki
izgublja nekaj preumetne odbranosti in je bolj naraven nego v
SaturahSatupah 1—16.'*)
^,Sam siromak in bolan, na trdo priklenen ležišče" ^) poznal
je ničnost sveta in puhlo nadutost slaboumnežev ; svoje nazore o
svetu je razkrival zlasti v »Iverih" *^'^) in ostro šibal navidezno narod-
njaštvo in druge slabe lastnosti.
Svoje poezije je sam razdelil v pesni, sonete, iveri, distihe
in gazele.'^)
') Lj. Zv. 1891. — ') Lj. Zv. 1890.
'*) Poetičen kaleidoskop. Zora 1877.
*) Kr. 1881. — ■•■'•) Zora 1877.
42 Zgodovina slov. slovstva. IV",. del.
Večina pesnij in gazel opeva ljubezen; distihi so namenjeni
Nahaja se med njegovimi umotvori razven omenjenih pesmic,
slavcčihslavečih njegove dobrotnike, še dokaj drugih prigodnih poezij, n. pr.
Lujizi Pesjakovi:
Bodi poslavljcnaposlavljena, blaga in vrla buditeljica moja,
Kličem danes prcvesclprevesel Tebi v hvaležni spomin.'*)
Janezu Bleiweisu^*); v spomin 125 letnice Vodnikovega
rojstva"**); o slovesnem odkritju Vodnikovega spomenika*);
Elegija na grob Nj. ces. visokosti cesarjeviča Rudolfa"^); Pod-
pornemu delavskemu društvu v Trstu za vczilovezilo na dan
krščenjakrščen ja njegove zastave.*/)
Jezik v njegovih poezijah je odbran. Kakor Levstik je mar-
ljivo pilil svoje pesni; vidi se velik napredek med »Pesmimi" iz-
danimi 1888. 1. in njihovi prvi obliki v Pajkovi „Zori"-*^. Saj pravi
sam (Kristali) :
sam (Kristali):
Nikdar se ne očitaj mu zamuda,
Lepo se mu podajajo samostalniki n. pr. nesrečnik (Pesni, 15),
slabotnih (130), potrebnih (133), raskošnik (80); taki izrazi delajo
zlo
zlog kratek in čvrst. Okrajšana oblika zaimena si ima včasih naglas,
hirajočem visoko nadarjenem mladeniču, se njegovo srce veseli, kedar se
kjer bi se mu lahko izognil po drugem besednem redu, n. pr. :
spominja drage gorske vasi, kjer biva „krasna čmolaska". Pesnik sam pri-
znava, da drugi tudi trpč, in to je ^hladilna kaplja".
Premalo moške samosvesti izraža pesen „Menih", da mlad menih medli
Ki rad bi se vesel oziral nanje (str. 59);
živ pokopan v samostanu. Tudi v samostanu lahko izvršuje moža dostojni
bolje :
poklic, ako je namreč učitelj, pesnik, učenjak ali umetnik.
Jako lepo so mu uspele pesni, n. pr. „Ecce dolor" in „Na gospo-
Ki rad oziral bi vesel se nanje.
svetskem polji"; obema je snov vzeta iz zgodovine koroških Slovencev; prva
Isto velja o pomožnem glagolu sem v kitici :
izraža nado, da se Slovenci na Koroškem zopet prebudi, druga pa dvomljivo
Hrast sem bolan, ki ga z udarcem krutim,
bolje :
vpraša
Bolan sem hrast id.
„Kdaj pač strla boš okove?"
Pridevniki, preveč oddaljeni, tvorijo zlog preumeten, n. pr. :
Tu se mora pripoznati nekaj protislovja, kakor skoro v vseh njegovih
Izvori so veselja vsi izčrpni,
ljubezen opevajočih pesnih, ker si ne more čitatelj napraviti prave podobe
namestu :
o njegovi izvoljeni, saj mu je časih „deklič zoran" jedina tolažilna noč v
tužnem teku življenja, drugokrat ga pa obsiplje s skrbmi.
Nezaupnost v prihodnost Slovencev izraža tudi pesen ^^Kdo vč ?" Lepa
Veselja vsi izvori so izčrpni.
je vizija ;,Pri noči*' (Ob Komenskega tristoletnici), v kateri opisuje njegovo
rojstvo, smrt in požar mesta Lesna, iz katerega je Komensky komjg rešil golo
življenje.
Za slovensko gledališče je priredil mnogo iger osobito iz Češčine. Le
Tu in tam (str. 52, 80) se nahaja samostalnik na začetku,
s svojo nenavadno nadarjenostjo in marljivostjo je v kratkem teku svojega
pridevnik na zvršetku vrste ; ta preumetni in posiljeni besedni red
življeiya mogel dovršiti toliko del. Nameraval je tudi spisati daljšo povest
„Zimska roža" ; snoval je tudi neko dramo.
Takoj s početka je pozornost vzbudil po lepem jeziku; izrazi so mu
odbrani in lepi, rabil je pa preveč stereotipnih besed, n. pr. zoran, teman,
n. pr. „zoma deva" (Pod jablano), „zoma Ijubav" (Z nesrečnim srcem), „ zorno
') Nov. 1866. - Zora 1875. — -) SI. 1878, 90. - Nov. 1888 ; dostavi
spis: Blci\vcis pa Slov. Matica, SI. 1878, 125. — ') Lj. Zv. 1883. — *) Slov.
Nar. 1883, 147. — Lj. Zv. 1889. "') Lj- Zv. 1889. — *) Ed. 1882.
življenje" (Kraška roža), j^zomi cvet" (Doma), »Deklic zoran" (V gozdu). Lstinite
so o njem besede:
. . . Življenja, čegar boli in sladkosti
Pisatelji. 43
Pretresale so srce ti zlato,
odtujuje njegove poezije čitateljem. Nepoetičen je izraz „Obema
čas ne gleda skozi prste."
A več ko radosti si vžil britkosti.
Mnogo pa je pisal tudi v nevezani besedi ; prevel je Avgusta
Dimitza spis „Die Habshurger und ihr Wirken in Krain" na slo-
venski jezik, lepo vrsto Radicsevih spisov za „Matico Slovensko'' ,
pretolmačil istega pisatelja posebej izdano knjigo „Die Geschichte
des Civilspitals in Laibach", pomagal Iv. Flisu pri njegovem velikem
delu „Stavhinski dogi'\ popravljal Jurčičeve zbrane spise, Erjavčeve
izbrane spise in izborno opravljal korekturo „ Ljubljanskega Zvona".
Ki zastrupila žitje je mlado.
Lujiza Pesjakova je posredovala, da je Cimperman začel do-
pisovati nemškemu pesniku Anastaziju Grilnu (grofu Auerspergu) ;
plemenita prijaznost tega pesnika je blagodejno vplivala na našega
pesnika - trpina in mu „sladila marsikatero bridko trenutje temno-
resnega življenja."
Da sreče mogla najti in pokoja
Cimperman je skušal Griina pridobiti za to, da bi kaj spisal
za Prešernov album, ki gaje namerjalo izdati »Pisateljsko društvo";
Griin ni mogel ustreči želji, ker je bil preobložen z delom. Nje-
govo slovstveno delovanje pa s tem še ni dovršeno ; navadno se
povdarja premalo, da je življenjepise in krajše povesti pisal za
»Besednik" ^) in mnogo gledališčnih iger prevel za ^Dramatično
društvo^'. Pisal je tudi pod imenom „Charpentier".
Ni plemenita čista duša tvoja.*)
S tem, da mu je Bog končal zemeljske reve in težave, je
uslišal pesniku, ki je bil mož trdnega verskega prepričanja, želje,
izražene v „Strunarjevi prošnji" :
E. Gangl (Rastislav) iz Metlike na Dolenjskem (1873) je objavil prvo
Da vroče mi krvi pretok
svojo pesenco v „Lj, Zv,^ 1891 z naslovom „Nemi listi". Kakor Cimperman
Zastajal bi hladan.
Da v časov meni grob globok
Vsak up je pokopan.,
Da v srci mro želje in strast.
*) Svoje baje nad 20.000 gld. cenjeno premoženje je volil „ Pisateljskemu
Ljubezen mrč in črt,
društvu".
Da gledal svojo bi propast:
Ne, Oče, pošlji smrt!
Ivan Resman;-) je rojen 1848. 1. na Zgornjem Otoku na Kranjskem. ^lati
je izhajala iz Prešernove rodbine, zato je on, sorodnik Prešernov v šestem
kolenu, dobil v drugi šoli prosta Prešerna ustanovo. V sedmi šoli je bil
zapleten v stvar „Ježice — Janjče" in sedel pet dnij na zatožni klopi, pa
je bil oproščen. Hotel je študirati jus, pa k vojakom odbran, moral je na
Tirolsko. Od 1873. 1. stalni uradnik južne železnice, je .služboval na Hrvatskem,
50 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
smatra Gangl pesniški poklic jako resnim. Zato je v zbirki svojih pesmic na
čelo postavil odo „K tebi", v kateri kliče k Bogu:
V duši se razvijaj poezija.
') Aleksander Ivan Potemkin, Bes. 1878. — Bog kaznuje neu.smiljenca,
Poezija sveta — kakor Ti.
Bes. 1869. — „.Sirota", „Zaida"; dve povesti, Bes. 1877.
Dasi je velik prijatelj narave, posebno zelenih planin:
-) Lj. Zv. 1898, 309 — 310; L. v Slov. Nar. 1898 od dne 23. aprila. —
A. K. Gorjancev v Nar. ^lisao. 1898, 8.
O, to so lepe skladbe te.
Ta čama simfonija
44 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Prirodna poezija,
Primorskem, Tirolskem, Štajerskem in Kranjskem, .sedaj v Zalogu pod Ljub-
ljano. Njegovo neustrašeno in navdu.šcno rodoljuhjeje nekaj v/rok tega hitrega
premikanja. .Sodeloval je v ^Celovškem Slovencu" . v ,.N^oz>icah" ^ v ,,Edi-
nosti'% „ Domovini" , v Stritarjevem in v ..Ljubljanskem Zvonu" osobito
od 1895. leta naprej. Mož živega temperamenta .se udaja različnim vtisom;
pe-sni „Črcz leto dnij" (dekle je pozabilo obljubljeno ljubezen) in ^Zvonovi"
(.še done, kakor poprej, pa .srce ni tako kakor poprej: glej Stritarjev ..Bled")
sta otožne v.sebine; vendar se tolaži z „Zdravilom" (Nemec bi rekel: Ein andcres
Stadchen, ein anderes Miidchen); ravnotežje v življenju mu daje ljubezen do
domovine. (V zaporu.) V lepem narodnem zlogu je pisana ,,Ljubici". Več nje-
govih pesmic je uže uglasbenih.
vendar prirodna lepota sama ni tolika, da bi ga navduševala za pesništvo,
Njegova velika zasluga je to, da se je trudil na vse moči, utčmeljiti
Jurčičevo u.stanovo in je imel ob tej priliki tudi slavnosten govor *). Jcdnak
govor je imel tudi na .slavo Vodniku.'") Njegova preme.ščcnja so mu dala povod
spi.su „Po.siljeni turist", v katerem popi.sujela.stno.sti Italijanov; vplcl je .sonet,
ki opeva lepoto italijan.skih žen.') — vSvoje prve pesni je objavljal v Stritar-
jevem ..Zvonu" I. n. pr. „Prošnja", „Solze", „Po slove.su" so lir.ske poezije
otožnega značaja. Požrtvovalen rodoljub podpira in pomaga povsod, kjer vidi,
da bo koristilo narodni reči. vSam poje o sebi:
nego „Višja ukazuje moč" ; poezija mu je druga »Zvezda", poezija mu je
Nisem doktor ne — profesor, Mlad iskal sem v zlatih zvezdah.
„Roža življenja":
Čist značaj je moja ča.st . . .; Kje pač moj zaklad gori,
Nebo mi rožo podelilo.
V tujcih z roko kruh .si .služim. Kje utriplje srce moje,
Ko stopil v svet sem mladolet.
Prejel sem z rožo naročilo :
„Zvesto ji čuvaj mladi cvet."
Zopet se razlikuje od Cimpermana, kateri si želi smrti, ko mu usahne
.Srce, um je doma last. Pra.šal sto in sto oči.
duševna moč; Rastislav — to je njegov psevdonim — pa je resigniran:
Ko roža meni ta usahne
Na.šel zlata nisem v zvezdah,
Našel zlato pa srce,
Z mano čuti, z mano ljubi,
Z mano nosi vse gorje.
Anton Ftmfek ( — b—)
iz Ljubljane (roj. 1862), postal učitelj v Šmartiiem pri Litiji, pozneje
v St. Vidu pri Zatičini. Na poziv deželnega odbora kranjskega je
šel na dunajski tehnološki muzej, potem dobil službo šolskega
voditelja na Barju in pozneje strokovnega učitelja na ljubljanski
strokovni šoli. Sedaj je c. kr. glavni učitelj na učiteljišču v Ljub-
ljani. Njegova prva pesen je „Majnik" *), v kateri nagovarja rojake,
naj prosijo za narod, kateremu je usoda tako ostrigla meje. Če sploh
pregledujemo njegove poezije, uvidimo takoj, da večina proslavlja
naravo in, kar človek opaža okolo sebe :
Pa živel bodem brez — sred.
Priroda praznuje dan veliki svoj
In zmago nad zime vetrovi.")
Zopet drugo svojstvo nam Rastislava kaže kot sodruga Gregorčičevega;
do cela jasen je vpliv Gregorčičev: oba sta pesnika srca; nobeden slovenski
pesnik za Gregorčičem ni toliko peval o srcu kakor Rastislav.
Dozdeva se nam, da se preveč ponavlja v njegovih pesnih misel o
minolosti in sedanjosti, Češ, spomin na minolost oslaja sedanjost, n. pr.
»Pravljica", „In vender".
Ludovik Čmej (Habetov, Framčan, Dravinjski), rojen 1870. 1. v Framu
') Nov. 1S81, .str. 79. — •) Nov. 1869. — ') SI. Nar. 1871, 40—45,
blizu Maribora, sedaj učitelj v Čadramu pri Konjicah na Štajerskem, izraža
') Lj. Zv. 1881. — •■) Lj. Zv. 1882 ; dcstavi : „V drugi .strugi", Ljublj.
v drobnih lirskih pesencah svoje čute več ali manj pesimistične smeri, n. pr.
Zv. 1883; „Na planini", Kr. 1883; „Po zimi", Kr. 1883.
»Nesreča", »Smrtni klic", »Nekdaj -sedaj". Njegova pesen »Pri viru" nas
spominja y-jeve pesni »Pri studencu". »Nekdaj -sedaj" je izraz resignacije:
imel je pesnik ljubi dve, devo in domovino; ostala mu je pa samo domovina
— idealna ljubezen. Istotako je izraz resignacije pesen »Dovolj bi bilo cvetja".
Pri jedni pesni iz 1894. 1. {„Lj. Zv.^)] je refrčn pri vsaki kitici: »Je pa davi
slanca pala". — L. Čemej tudi v pedagoških livStih objavlja lepe spise pri-
merne slovenski mladini.
Pesnik y v „Ljub. Zv.^ se rad bavi s prirodo, n. pr. »Ob studenci",
Pisatelji. 45
»Nevarni studenec", yjLj. Zv.^ 1891; »Studenec bistri, teci", „Lj. Zv.^ 1892;
Rojstno vas ^) poveličuje, ker je dovolj kreposti v njenih
prebivalcih. Mnogo teh pesmic pa vendar ni posvečenih samo
proslavi narave, nego v mnogih pesnih najde pot tudi do notranjega
življenja, do sveta čuvstev. Značilne so v tem oziru „Pesmi dekličje
ljubezni".^) Deklica si želi, naj ji Bog varuje mladostni žar; on
vidi, občujoč z rožicami in cvetlicami, da vsaki bilki pride čas,
ko cvete in ovene.
»Snežec, beli snežec" ib.; vendar se prerad udaja pesimizmu, n. pr. »Prešlim
Slovenskega pesnika si ne moremo misliti brez ljubezni do
domovine; „V cerkvici"^) je zbranih mnogo Ijudij, ki molijo v
raznih stiskah, pesnik pa moli za narod slovenski.
upom", »V kletki" :
Spretno zlaga Funtek pesni -prigodnice, n. pr. „Vodniku"
(slavnostna kantata o priliki odkritja Vodnikovega spomenika v
Ljubljani 1889. 1.*) ; „Prolog" pri predstavi za društvo visokošolcev
v dvorani čitalnice ljubljanske dne 22. aprila 1889 pa je vendar
samo versificirana proza ^). Isto velja o prologu ob priliki otvoritve
novega gledališča v Ljubljani.
Pelo bode grlo moje.
Balade Funtkove zasledujemo v „Ljuhljanskem Zvonu" od
Petju nima kletka mej id.
1883. leta počenši, n. pr. „Vojnikova osveta" in „Na produ" ; v
zadnji kliče pred letom utonivši ljubimec svojo drago na jezero ;
kljubu hudemu vremenu je veslalo dekle tja in utonilo. Izmed
balad, objavljenih istotam 1885. 1., odlikuje se »Utopljeni Zvon"
(v stolpu na blejskem otoku).
Primeri: »Poeziji", „Lj. Zv.^^ 1891. Tu je jasen vpliv Gregorčičev. Išče
Njegove izbrane pesni je izdal Fr. Gabršček. čisti donesek
si tešila »Pri vinski kapljici", ,jLj. Zv.^ 1891. Njegove pesni so izraz globoko
je namenjen Ljubljani po potresu ; radi tega uvaja zbirko pesen
čutečega srca.
»Ljubljani v prosveto" :
Ne Ljubljani razdejani,
Ki jo stri je zemlje gnev —
Ne, obnovljeni Ljubljani
Posvečen je vsak ta spev.
V zbirki pa se nahajajo tudi nenatisnjeni proizvodi. Po vzgledu
Schillerjeve pesni ;,Das Lied von der Glocke" poje Funtek „Pesem
o pesmi", ki Človeka spremlja na vseh potih življenja:
Pisatelji. 5 1
Ti pesem, dušo mu objemlji
In nosi ga do Njega gor,
Ki v večnojasnem domu žije,
Ki vzorov vzor je sam izvor
Glasnice vzorov — poezije!
Marica Stmadova^ učiteljica pri sv. Jakobu v Slovenskih Goricah,
rojena 1872. 1. pri Jelšah na Spodnjem Štajerskem, je mnogostransko delavna
pisateljica — Alenka, AlenČica, A-a Breda v ^Ljubljanskem Zvonu^^ Danica
v p Vesni" ^ „-ova" v „Slovanskefn Svetu" ^ Marica II. v „Slovenki". Pesnica
izraža svoje čute v tužnih drobnih lirskih pesencah, n. pr. „Pri slovesi",
„Lj. Zvon" 1892 (Ljubimec je šel v svet in se je izneveril). ^Spominčice",
„Lj. Zvon" 1893 (Ni treba ji na grob saditi cvetlic, ker jih nadomeščajo
izjalovljene nade). »Odprto je nebo", „Lf. Zv" 1894. Danica poje v Gazeli,
{rfSlov. Svet" 1896):
Grobišče temno vzore moje zame krije,
Le jedna zvezda lepše kot nekdaj mi sije.
To je za narod moj in domovino.
Srce le zanjo moje v ognju svetem bije.
Šaljiva je pesen »Izpit" (Ljubezen je delala izpit, pa se ji je slabo ob-
') Ljublj. Zv. 1883 ; dostavi : „0b žetvi", Kr. 1883 ; „Gozdni glasovi",
neslo). Ko pa pesnica motri zvezde, ji je naš svet vendar dom veselja. Ko si
Lj. Zv. 1886. — -) Kr. 1883-1884. — ') Lj. Zv. 1882. — ') Lj. Zv. 1889. —
misli, daje ona »Jezdec", „Lj, Zv." 1894, ali »Lovec", yjLj. Zv" 1895, prevejajo
•'') .Slov. Nar. 1889, 97.
pesnico čuti veselja.
Josip KrSišnik, rojen 1865. 1. pri Sv. Lenartu v škofjeloškem okraju,
sedaj kapelan na Teharjih blizu Celja izraža v »Mojih rožicah" *) iste misli,
kakor Prešem v začetku svojih sonetov:
A kako bi mogle biti
Li krasnejše, bolj dišeče.
Ko jim nikdar ne prisije
Vedri žarek mile sreče.
»Tiha ljubezen" in »Siromak" opistije tožno stanje, kedar globok prepad
46 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
loči ljubljeni osebi. Posebno prijajo Kržišniku poezije v stalnih oblikah, triolet
in rondel'); v njih izraža svoje nazore o življenju in daje dobre svete, da
uravnamo svoje dejanje in nehanje po naukih modrih m6ž. Beseda mu je
odbrana in jedrnata.
Dr. Janes Robida (Josephus in Mephisto v ^Vesni^^ Alastor v ,,Slov.
S. Gregorčiču je zložil v spomin petdesetletnice pesen iz najbolj
Svetu'^ in v „Ljubljansfcefn Zvonu'^.^ —i— v ^Dotn in Svetu^\ por. 1871. 1.
značilnih izrekov Gregorčiča samega.
v Ljubljani, zdravnik istotam. Njegova prva pesen v „ Vesni" je »V svet" ;
draga mati mu na pot ni mogla dati ničesar drugega nego spomin na domo-
vino; svet mu je vzel mnogo:
Dasi sreč mi ranil je,
Izvrstno je prevel Funtek Baumbachov „ZIatorog", manj se
To svetstvo mi ohranil je.
mu je posrečil izvirni „Goclec". Godec je po dolgem potovanju
zašel v lepo dolino, kjer je sedaj Vrbsko jezero ; tam je živelo
razuzdano ljudstvo. Zagledal se je tam godec v pohotno in lepo
Zalo, videl pa tudi pobožno Anko. V dvomu je zapustil dolino, in
Anka umira od srčne boli. Ko je godec prišel nazaj, se mu pri-
lizuje Zala ; a on jo je odpahnil in sam padel v vodo, katero je
Bog poslal v kazen pregrešnim ljudem. — Krivda godčeva in
kaznovanje ljudstva ni v nobeni pravi zvezi ; dejanja je premalo
za obširno epsko pesen, pobožna Anka ne zasluži take kazni. Jezik
je lep in gladek, kakor se pričakuje od pesnika, ki je na dobrem
glasu radi mojsterske oblike.
Slike iz velikomestnega življenja so »Akvareli s karnevala" L, II., III.*)
Funtek je delaven tudi na polju pripovedništva. V „Slovanu"
in »Graške pesmi"*). Neprimeren je akvarel II., v katerem nagovarja oče
se nahaja povest „Iz spominov mlade žene" in v „Dom in Svetu"
1889, novela „Brata". V »Ljubljanskem Zvonu" 1892. in 1895. 1.
»Senanus" in „ Rokopis". Ker je „Rokopis" v slovenskem slovstvu
jedina novela iz pisateljskega življenja, navedi se na kratko vsebina.
hčerko:
K uredniku malomestnega lista je prinesel pisatelj-novinec v presojo
rokopis, katerega porabi urednik zase, da bi nekaj zaslužil za potovanje svoje
ljubljene jedinice. Mladi pisatelj se je zaljubil v hčerko, dovršil vseučiliščne
.študije, oče je pi*iznal svojo nepoštenost in z veseljem hčerko pisatelju dal
za ženo.
Ne pritrdi, ne odreci,
Neverjetno je, da je pisatelj - novinec pri prvem sestanku
deklici izjavil ljubezen; lepo je slikan duševni boj revnega urednika,
ki je hčerki na ljubo postal tat.
Vsemu se ljubko smehljaj.
O pisateljevanju Funtkovem v vzgojeslovni stroki glej »Vzgoje-
In kdor ti največ obeta.
slovje".
Ta tvoj ženin bode naj.
*) Lj. Zv. 1887. ~ ') Lj. Zv. 1887. — ') Vesna 1892. — ^) Vestva. \%^\.
Vojteh Ulrich (1862 — 1880) iz Ja\-ornika na Gorenjskem se je po
smrti .svojega očeta preselil v Kranj, kjer je hodil v nižjo gimnazijo, višjo pa
je dovršil v Ljubljani 1880. 1. Na graškcm vseučilišču vpisavši se v modro-
slov.sko fakulteto (jezikoslovje) je začel bolehati in umrl, ne da bi bil videl
učni zavod, kamor ga je gnala ukaželjnost in goreča ljubezen do domovine,
kateri je namerjal kori.stiti z „uma svitlim mečem". V slovenskem in hrvat-
skem jeziku je zlagal pesni, iz katerih odseva krepka pevska žila. V zapu.ščini
je baje ostavil tudi dramo ,,Svetoje", kakor pripoveduje A. A. P. v ..Ljub-
ljanskem Zvonu" 1881.
Ivan Trinko - Zamejski, porojen 1863. leta na Tarčmunu v okraju
šcntpcterskcm (S. Pietro al Natisone) na Beneškem, je pohajal italijanske
prostonarodnc šole v Čedadu (Starem mestu), gimnazijo in bogo.slov.skc šole
52 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
„ Velikonočna" *) nas spominja Stritarjeve pesni „Bled". ^Šivilja" *) izraža
Pisatelji. 47
bridke čute revne deklice, ki si težko zasluži svoj borni kruhec. Jako mar-
ljivo je pisal v ^Slovanski Svet^.
Alojsij Peterlin (Batog), iz Kamnika (1872), bogoslovec v Gorici, je
dovršil v Vidmu, dobil 1890. 1. profesuro na tamo.šnji nižji in kmalu potem
sodeloval v „ Vrtcu'' (Vitalis, —t-) in ^Angeljčku''^ nZori"" in ^.Pomladnih
na vi.šji gimnaziji. V šestem gimnazijskem razredu se je začel ognjevito učiti
Glasih^, Zalagal je ^Ljubljanski Zvon^ z lirskimi pesmicami 1891 — 1892.
slovenščine. Svoje pesni je začel objavljati v ..Ljubljanskem Zvonu" . Zbrane
Izmed pesnij »Kdaj li naj trgam cvetje?", »Listi — nadeje", »Razbita časa" id.
so izšle na svetlo 1897. L; posvečene so Jeleni Čmogorki, kncginji neapeljski,
je omeniti »Razbito Čašo" radi njene izvirne misli. Neštevilnokrat se je izrazila
kateri pesnik položaj nove domovine riše v silno žalostni sliki:
misel, da lepa deklica daje mlademu popotniku hladne vode in da se zaljubi
vanj. Preveč izrabljen je ta predmet. Pesnik pa pripoveduje, daje deklica jezno
razbila čašo, ker je ljubimec nemo zrl v stran. Pesnik je dovršil nekoliko
razredov gimnazije v Beljaku in v Celovcu. To mu je bržkone dalo povod
za »Koroške pesmi" I— III.') Odlikuje se zadnja po lepi misli: Drava je kalna,
ker so sedaj za Slovence na Koroškem silno slabi časi; duh iz motne vode
pa prorokuje boljše dnove. — V Ljubljani so mladi pisatelji — dijaki — imeli
zasebno društvo ^Zadruga^^ iz katere je vznikla večina mlajših pesnikov na
Kranjskem ; člen te „Zadruge^ je bil tudi Peterlin. Razun tega je občeval
tudi z Josipom Cimpermanom, ki je blagodejno vplival nanj. V Peterlinovem
prevodu se je v Ljubljani pela opera »Norma". Pesnik ima jako lepe zmož-
nosti, katere obrodč vSlovencem mnogo sadu, ko bodo imeli priliko in čas
slobodno se razvijati.
Fran Meško (Carmen v „Lj, Zv.^^ Jaroslav in Ahasver v „ Vesni^%
Zavita v mrak ječi potrta, gladna;
porojen 1874. 1. pri vSv. Tomažu blizu Ormoža, se je učil bogoslovja v Mari-
Preteč, grozeč grmč nad njo nebesa,
boru in v Celovcu, bil letos 1898. 1. posvečen v duhovnika. Objavil je 1895. 1.
Da v korenu se stresa
nekaj preprostih pesmic v „Lj. Zvonu" ^ med katerimi nas »Nekdaj — sedsg"
Osamljena in jadna.
spominja Gregorčičeve muze:
Težki nad njo razgrinjajo se dno vi.
Zdaj pa so v okove
Vendar se nadja, da bo prihod njen nesrečni deželi v korist:
Misli ukovane,
Žeye, želje vroče,
Te so pokopane.
Primeri: »Tožba", ^Vesna"" 1893.
Kneginja blaga! prihod tvoj brez traga
Nikar naj ne ostane.
Kreposti tvoje dobro so nam znane:
Izgled nam svitel bo sijal od zgora.
Prva njegova pesmica je v ;, Vesni" 1892 »Nazaj ga več ne bo". Svojemu
Pesnik sam obja.snjuje .svojo otožno.st (Moje pesmi):
sošolcu Janezu Rakužu, sedmošolcu, f 1892. 1., je zložil v spomin »Solze" :
Za te na lice solza vroča pada.
V pustinji žalo.stni smo se spočele.
Ki legel si prezgodaj v grob teman,
Samote duh obsipal ni s sijajem,
A v srci mi ihtečem vstaja nada:
Saj zopet bo združenja prišel dan.
Zajedno je pisal podlistke za ^Domovino" v Celju, n. pr. »Vila",
Z ledenim nas je davil ogrljajem.
»Arabeske in freske", »Nočni čuvaj" id. Njegove odlične duševne zmožnosti
vSe pokazujejo v pravi luči šele v plodovitem pisateljevanju po 1895. 1., ki
ga pa ne zasledujemo več, ker ta knjiga našega slovstvenega delovanja po
dovršenem 1895. 1. več ne opisuje.
To izrazujejo n. pr. „Toga-', „Konvulziven trenutek", „Zopet toga",
„Obup'' : zadnji dve vrstici se glasita:
V obupu srce .strto hira, mre;
Iz») ničaVesna sem1894. — naj^ nič meLj. Zv.spet požre1892.
») Lj. Zv. 1892.
To je redek pojav, da bi tako pel duhovnik-pe.snik, in je v na.sprotju
z mislimi v pesni „Vera".
Svoje nazore o življenju nam razlaga v obširnem proizvodu ^Razpršeno
li.stje-, ki ima 52 trokitičnih pesmic. Tu opisuje pesnik čudne vizije, .sanje,
nezavest, nenavadne duševne položaje tako, da je marsikaj nejasnega. Na-
ravnost nepoetična je misel v ..Črni piki'' ; v tej opisuje krasoto prirode,
vzkliknivši :
Pisatelji. 53
A kaj ves kras njegov (namreč zelenega loga) pomaga meni?
Ko gledam vanj, zagledam črno piko.
Pesnik ni povedal, kaj je prav za prav ta črna pika, poje pa v četrti
kitici :
Nabožna lirika.
A kaj, a kaj I oko megleno bolno
Med marljive delavce na tem polju štejemo J. Bil ca, ki v
Povsod mi vidi ono črno piko
pokoju živi uže mnogo let v rojstnem kraju v Ilirski Bistrici;
in v peti kitici:
Simona Gabrca, župnika v Framu blizu Maribora, Rad. Silvestra,
trgovca v Vipavi, umrlega učitelja Ivana Zamika, Hrab. Perneta,
dr. Kreka, dve pesnici M. Stanislavo in Bon. Suhač in nekaj drugib.
Vse te daleko nadkriljuje Ivan Vesel, dekan v Trnovem
Kako radosti naj uda se zlati,
na Notranjskem. On sicer ne pripada krogu ,,Z^odn;e Danice^, pa
po svojih »Psalmih« si je v tej vrsti pridobil največjih zaslug.
Žal, da je njegov izborni prevod vse premalo znan in razširjen v
Slovencih. Njega je usposobilo za to težko delo temeljito znanje
slovenskega jezika ter dolgoletno pečanje z ruskimi pesniki. V
zadnjih časih tudi nabožni pesniki vse bolj gledajo na pravilno
obliko. Jednakovrstno se je Veselu pridružil dr. M i h a e 1 Opeka.
Dasi so med vsemi Slovani samo Poljaki, Hrvati in Slovenci
Če ja.sna du.ša ni in ti zdrava ?
skoro izključno zgolj katoličani, vendar niti na Poljskem niti na.
Hrvatskem ni toliko cerkev in kapelic pozidanih na gorah in gričih,
kakor na Slovenskem. To je viden znak globoke pobožnosti pre-
prostega naroda. Slovenec pa izliva svoje čute pobožnosti tudi v
pesence. Uže Trubar je izpoznal veliko važnost pobožne lirike,
kajti uže prvim knjigam razne praktične svrhe je dostavljal
pesence; v drugi polovici šestnajstega stoletja imamo uže šest
pesmaric. Preprosto slovensko ljudstvo si je zlagalo legende in jim
dajalo pesniško obliko. Rano so se uže nabirale in izdajale take
pesni. nSlovenski Glasnik*" in drugi časniki so jih objavljali. Matija
Majar je izdal lepo zbirko cerkvenih pesnij. »Zgodnja Danica**
objavlja skozi dolgo vrsto let pobožne pesni, katerim pa ni pri-
pisavati mnogo vrednosti.
Ivan Vesel (Vesnin)
Zanima ga usoda bližnjega Ogleja: posvetil ji je dve epski pesni:
iz Mengša na Kranjskem (1840), kapelan in šolski voditelj v Po-
Udajmo silni volji se, modrica,
stojni do 1868. 1., od 1875. 1. župnik pri sv. Duhu blizu Krškega,
In Bogu posvetimo skromni .spev.
kjer je. mnogo občeval z dr. Mencingerjem, od 1886. 1. dekan v
Trnovem na Kranjskem. Njegovo slovstveno delovanje se začenja
z uvedenjem ustavnega življenja v Avstriji, kajti 1861. 1. ga naha-
jamo v „Novicah** in v „Slov. Glasniku^; v prvem listu (1861) se
čitajo narodne pesni iz okolice Loškega potoka, ki jih je nabral on,
v ^Glasniku*" 1862 pa povest „ Boj mir«, ki še vrSi 33. leta pred
Kristom.
Pesnikovo obzorje ni obširno, to priznava sam:
Peva in prepeva
Moja skromna Vila,
Nad valovjem jeznim
Razteguje krila.
54 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
48 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Povest »Povodnji mož" nas spominja znane PreSernove pesni.
V obče" se jezik čita gladko, vendar se poslužuje tu in tam nenavadnega
V kratkem je pa zapustil pripovedno stroko in je obrnil svojo
naglasa, ki pa sploh .še ni trdno določen v Slovencih, ker se pesniki ravnajo
pozornost na ruske in svetopisemske pesnike, osobito na Davidove
po narečju svojega rojstvencga kraja; marsikateri izraz je preveč vsakdanji,
psalme in je v prevajanju obeh dospel do dovršenosti. Iz Ho m Ja-
n. pr. stoka, cy///, str. 3; ni mi v glavi smotra, str. 17, kaj pomeni:
kova je pre vel »Detetom« *), »Orel"*), »Pred spanj em*'; iz Puš-
kina »Kavkaz"**); »Severni cveti"*), zbirka prevodov iz Puškina,
Lermontova, kneza Vjazenskega, Karoline Pavlove. Od Puškina
bodi tukaj v vzgled : ,,Guadalkvivir" :
Lehak zelir
Vse kadi se, meša.
Pihlja nemir.
Šumi,
Beži
Guadalkvivir.
Glej, izšla je luna zlata,
Vse ječč se stišče? .str. 36;
Tiho . . ., čui . .. gitare glas ...
Na balkon Spanj olka mlada
Je oprla se ta čas.
Lehak zelir id. id.
ICvropa stara, oj, Evropa kriva;
Zabredla v stran si! Kam te s poti prave
IVovosti priženo nezdrave? str. 59.
Spusti plašč, moj angelj sladki.
Neprimeren je tuj izraz „Konvulsiven trenutek'" ; „kočije zlate so
Kakor jasni dan sijaj !
drdrale sumno'-, str. 103 ; „kipečih ognja in strupa", str. 102. Zamej.ski je
Da posedam hipec kratki
Stritarjev roman ..Gospod Mirodolski" prevcl na italijan.ski jezik. (Glej: .Stritar).
Ti nožico skoz držaj!
Lehak zelir id. id.
Frančišek HudokUn (1863—1886) iz gorenje .Stare vasi na Dolenjskem
je vstopil 1873. 1. v gimnazijo v Novem me.stu, 1881. 1. dovršil prvo polletje
osme šole in je iz raznih vzrokov izstopil iz šole. Tri leta je o.stal v domačem
kraju, opazujoč življenje in mi.šljcnjc preprostega naroda; 1885. 1. je v Tr.stu
opravil maturo z odličnim uspehom, potem pa v Zagrebu v.stopil v bogoslovje.
V nižji gimnaziji je rad prebiral Jurčiča in Stritarja, in med nemškimi klasiki
Lcnaua ter Goetheja, ruske pesnike Puškina in Turgenjeva je čital v izvir-
niliu; visoko je či.slal .srbske narodne pesni; naučil seje la.škega, francoskega
in španskega jezika ; bil je izredno nadarjen. V ,,Ljublj. Zvonu^ 1886, 54
objavljena pesen izrazuje neki pesimizem, ki so ga najbrže povzročile osebne
Najbolj mu je bil priljubljen M. Lermontov. Biser tega ruskega
razmere :
pesnika je »Izmael Bej", ki s pristno resnico opisuje pogorsko
življenje na Kavkazu. Lermontov je dovršil vojaško šolo v Petro-
gradu in je z ženijalnim sarkazmom bičal duševne berače, zato je
bil pregnan na Kavkaz in je vdihnil v to pesen turobni fatalizem.
Ker bi se Slovenci morali mnogo bolj pečati z ruskimi pesniki,
navedena bodi na kratko vsebina. Izmael Bej, brat čerkeškega voj-
vode Roslambega je moral zbežati in je vzrastel divji in brez lju-
bezni. Vračaje se domov je šel skoz neko vas Lezghijev, kjer je
očaral srce lepe Sare, pa se ni zmenil zanjo. Vrnivšega se so ga
svojci lepo sprejeli, kar mu zavida brat. Ljubobolna Sara se je
preoblekla v mladeniča Selima in prišla v tabor Izmaela ter se
udeležila vseh nevarnostij. V nevarnem položaju sta se izpoznala
in živela srečno dve leti vkupaj ; potem ga je zadela sovražna
krogla. To pregnanstvo na Kavkaz je Lermontovu rodilo krasne
») SI. Glas. 1863. — ') Ltp. SI. Mat. 1870. — ') SI. Gl. 1865. — '•) Ltp.
•Srce divjalo mi besno
SI. Mat. 1870. — V Pajkovi Zori 1873 se nahajajo v prevodih ^Krokarja",
^Zimski večer", „Besi", „Črna megla" (Puškin), „Molitev", „SovSeda", »Kozaška
zazibalka", „Smrt" (Lermontov), ^Prošnja", »Isola Bella" (Homjakov).
In plah pobegnil .sem v goro id.
Franjo Gestrin (1865—1893) iz Ljubljane se je na Dunaju učil pravo-
■slovja in je zajedno vstopil prostovoljec v pešpolk št. 24. Ne čuteč poklica
do izvoljenih študij seje preselil v (Jradcc in prestopil na modroslovsko fakul-
teto, potem je bil nekaj časa suplcnt v (iorici in v Mariboru. Ondi je zbolel,
ker se je pokvaril na voja.ških vajah, in .se je vrnil v Ljubljano, kjer je umrl.
Pisatelji. 55
Uže gimnazijec je marljivo proučaval najlepše proizvode svetovnega
slovstva in se je temeljito naučil češčine in ruščine. V njegovih življenjepi.sih
se navadno ne omenja, da je začel pisati v „Vrtcu" 1882. leta z imenom
„Ksaverij" ter s .šifro V. \\. in F. (r. P. Po desetletnem pesnikovanju je
1893.1. založil njegove izbrane pesni dr. Jo.sip Furlan.
pesniške proizvode, n. pr. „ Demon" vzhodno povest, ki jo je
Njegovim pesencam je sicer na čelo po.stavljena „Uživaj", iz katere bi
se dalo .sklepati, da je Ge.strin .sodrug Levstikove življenja .se veseleče muze,
pa vendar je večina njegovih lir.skih pesnij otožnega značaja:
tudi prevel Vesel.*) Iz te pesni navedemo samo jeden del »Posve-
Z nesrečnim srcem, z mračno dušo
Ostavil dom .sem mladolet.
čenja" v Veselovem prevodu:
Pogostoma toži, da mora iti iz domovine na tuje.
Kavkaz mogočni, zemlji car surovi,
Zdaj tu na tujem .sem kot mrt\'ec \- grobi.
Pomlad razsiplje cvetje krog in krog.
Spet posvečujem pesem ti hvaležno;
ali: A jaz zamišljen sam .sedim v kupeji,
Ko zvevSto vdano hčer ji blagoslovi
Od doma strani \ lak ■/. menoj Iiiti.
Osenči ji vršino belosnežno.
Vže z mladih let ti v misli vedno novi
Sem prikovan z usodo neizbežno;
Pisatelji. 49
Na severji, na kraji tebi tujem,
Kakor da bi čutil, da mu ni odločeno dolgo življenje, katero mora
porabiti dobro, pravi resignirano v zadnjem trioletu:
vSem s srcem tvoj, po tebi le vzdihujem.
Najlepši dan človeku — zadnji dan.
Ko nad oholi grad se v nič podira.
Ko trudno se oko na vek zapira.
Najlepši dan človeku — zadnji dan.
Kakor omenjeno, se je Vesel pečal tudi s prevajanjem sveto-
Pa kljubu tem raznim bolestim, katere .si lahko tolmačimo na telesno
pisemskih psalmov ; prve poskuse zasledujemo v »Danici'^ 1865. 1.
hirajočem visoko nadarjenem mladeniču, se njegovo srce veseli, kedar se
n. pr. ^^Aleluja*' ; nadaljeval je to delo v Pajkovi »Zori** 1872. L,
spominja drage gorske vasi, kjer biva „krasna črnolaska''. Pesnik sam pri-
kjer so prevedeni psalmi 22, 93., 102., 121., 136; in v Lampe-
znava, da drugi tudi trpe, in to je „hladilna kaplja".
tovih „Drobtinicah" 1887. Mnogo se je bavil z Davidovimi psalmi
v prvotnem jeziku, preiskaval njih prvotni pomen, primerjal razne
prevode, se o njih posvetoval z izvrstnimi pevci. Po več nego
desetletnem trudu jih je izdal 1892. 1. Ni prelagal po vrsti, nego
kakor so mu ugajali po duševnem stanju. Ce se mu kak psalm
ni zdel jednoten po zmislu, ga je razdvojil, drugod je zopet po
dva zjedinil. Preživši mnogo let na Dolenjskem je mnogo naglasov
sprejel iz dolenjske govorice. Mera in oblika kitic je jako razno-
vrstna, jezik izboren, tako da Vesel daleko presega vse druge
pesnike v stroki nabožne poezije.
V vzgled bodi:
Premalo moške samosvesti izraža pesen „ Menih", da mlad menih medli
živ pokopan v samostanu. Tudi v samostanu lahko izvr.šuje moža dostojni
poklic, ako je namreč učitelj, pesnik, učenjak ali umetnik.
Hvala bratov s ke ljubezni.
Jako lepo so mu uspele pesni, n. pr. „Ecce dolor" in „Na gospo-
Kak6 je prijetno, kak6 je ugodno.
svetskem polji"; obema je snov vzeta iz zgodovine koroških Slovencev; prva
Če bratje so složni, ljubezni podoba.
izraža nado, da se vSlovenci na Koroškem zopet prebude, druga pa dvomljivo
Kot olje, ki kapa na Arona glavo,
In steka do halje njegove se roba.
vpraša
Glej, kakor na Hermonu rosa obila,
„Kdaj pač sti^la boš okove?
In kakor na gori Sijonski ob zoru:
Tu .se mora pripoznati nekaj protislovja, kakor skoro v vseh njegovih
Tak6 je prijateljem sreča gotova,
ljubezen opevajočih pesnih, ker si ne more čitatelj napraviti prave podobe
o njegovi izvoljeni, saj mu je časih „deklič zoran" jedina tolažilna noč v
tužnem teku življenja, drugokrat ga pa ob,siplje s .skrbmi.
Tak6 jim brez konca bo v blaženem zboru.
Nczaupno.st v prihodno.st Slovencev izraža tudi pesen ;,Kdo ve?" Lepa
je vizija „Pri noči" (Ob Komen.skega tristoletnici), v kateri opisuje njegovo
roj.stvo, smrt in požar mesta Lesna, iz katerega je Komen.sk}' komcy rešil golo
življenje.
Izboren pesnik je v letnem poročilu *) glavne šole v Postojni
Za .slovensko gledališče je priredil mnogo iger osobito iz češčine. Le
1866. 1. v sestavku »Poezija v ljudskih šolah" razlagal moč, ki jo
s .svojo nenavadno nadarjeno.stjo in marljivo.stjo je v kratkem teku .svojega
ima poezija do človeškega srca.
življenja mogel dovr.šiti toliko del. Nameraval je tudi .spisati daljšo povest
„Zimska roža" ; .snoval je tudi neko dramo.
Vsled Marnovega namigljaja je Slovencem priredil Knigge-
Takoj s početka je pozornost vzbudil po lepem jeziku; izrazi so mu
jevo knjigo nUber den Umgang mit Menschen**.
odbrani in lepi, rabil je pa preveč stereotipnih besed, n. pr. zoran, teman,
n. pr. „zorna deva" (Pod jablano), „zorna Ijubav" (Z nesrečnim .srcem), „zorno
življenje" (Kraška roža), „zorni cvet" (Doma), „Deklič zoran" (V gozdu). Istinite
so o njem besede:
») Ltp. SI. Mat. 1870.
. . . Življenja, čegar boli in sladkosti
*) Dostavi : Veselov spis ^Zemljepis v ljudski šoli" v letnem poročilu
Pretresale so srce ti zlato,
iste šole 1867. 1.
A več ko radosti si vžil britkosti,
Ivi za.strupila žitje je mlado.
56 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Da sreče mogla najti in pokoja
Pisat« Ij Vesel je vrlo cicbro poučen v svetovnem slovstvu in
Ni plemenita čista duša tvoja.')
ljubi umetnost; potoval je mnogokrat na Italijansko in pozna vse
odlic^nrjšc tamošnje muzeje.
Ivan Zamik, porojen 1845. 1. na Homcu v kamniškem okraju, je učite-
E. Gangl (RastLslav) iz Metlike na Dolenj.skem (1873) je objavil prvo
lj eval na raznih krajih, umrl na Studencu blizu Ljubljane. Njegove proizvode
svojo pesenco v „Lj. Zvf' 1891 z na.slovom „Nemi listi". Kakor Cimperman
nahajamo y ^Danici^ od 1871. L, kjer je objavil pesen „Odgojniku". V obliki
soneta proslavlja „ Vstajenje".*) Pesen »Blage misli"') posnema Cegnarjevo
pesen „Blagor mu". Izmed pesnij „Pred sv. Obhajilom" in „Po sv. Obhajilu*'
se odlikuje druga po pesniški obliki in pravilni besedi, dočim uže prva kitica
prve pesni ne ugaja radi oblike „priditi" in „gnad" ; pesen »Stvarniku" je
lepa radi pesniškega vzleta. Vseh njegovih pesnij pobožne vsebine ne bodemo
navajali, omenjena bodi samo še pripovedna knjižica „yurij Strkelj^,^)
Radoslav Silvester*) z Vrhnike (1840. L), kjer mu je bil v prosto-
narodni šoli učitelj Fr. Svetličič, se je v Ljubljani izučil pekarstva, je prišel
najpoprej v Planino, potem v Idrijo in Vipavo, kjer je sedaj hišni posestnik
in trgovec. — Slovenskim cerkvenim lirikom je glavni predmet slava Device
Marije ; nji na slavo je naš pesnik - samouk zložil nekaj pesmic, počenši od
1863. 1.
Življenje in delovanje Pija IX. ga je navdušilo tako, daje zložil
sonetni venec, ki ga daruje verna hčerka Slovenija svojemu svetemu Očetu,
') .Svoje baje nad 2u,000 gld. cenjeno premoženje je volil „Pisateljskemu
društvu" .
vladarju katoliške cerkve v slavo petdesetletnice njegovega škofovanja. Magi-
strale se glasi : „Preblagimu Piju" ; tudi v tem sonetu se oglaša slovenski
rodoljub:
50 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Da Bog Slovenijo varuje krasno.
smatra fJangl pesni.ški poklic jako resnim. Zato je v zbirki svojih pesmic na
Da sred nevihte, zlobe razsajoče (!)
čelo postavil odo „K tebi", v kateri kliče k Bogu:
Gori ji luč katoliške vere jasno. *)
*
V duši se razvijaj poezija,
Poezija sveta — kakor Ti.
Drug tak sonetni venec je „V hvalni dar nebeškemu Pastirju".*) Razen
Dasi je velik prijatelj narave, po.sebno zelenih planin:
teh sonetnih vencev je A. Kržič ') pozabil omeniti drugo vrsto njegovih poezij,
namreč gledališčnih prizorov, n. pr. »Izgubljeni sin", »Egiptovski Jožef" (v
petih dejanjih) in »Sv. Uršula". V tej igri nastopi hunski kralj Atila, Lizun,
njegov častnik, več hunskih vojakov, sv. Uršula.
Pa ne samo veren kristijan, nego tudi zvest sin svoje domovine je
O, to .so lepe skladbe te,
R. Silvester. To dokazuje zbirka njegovih pesmic, izdana 1878. Tudi domovini
Ta čarna simfonija
na slavo je zložil sonetni venec, čegar magistrale je »Bog varuj naš rod".
Slavil je tudi zavslužne može, n. pr. V. Vodnika *), Jurija Grabrijana (Šopek 38),
Luko Jerana (Šopek 41), Ivana Zamika id. — Dasi oblika dostikrat ne ugaja,
*) Dan. 1879, 113; morda je sonet z naslovom »Venec na gomilo ranj-
Prirodna poezija,
cemu kanoniku Janezu Krstniku Novaku", Dan. 1873, podpisan z I. Z. tudi
vendar prirodna lepota sama ni tolika, da bi ga navduševala za pcsni.štvo,
Zamikov. — ') Dan. 1875. — ^) „ Jurij Strkelj najde saklad.^ Domača povest.
nego „Vi.šja ukazuje moč"; poezija mu je druga „Zvezda'', poezija mu je
„Roža življenja'' :
Spisal Založnik France Keber, bukvovez v Kamniku. Tisk J. Skaze in
Nebo mi rožo podelilo,
drugov v Mariboru. 1872. 8°. 24. — (R. Silvester : Sonet Ivanu Zamiku v
Ko stopil v svet sem mladolet,
»všopku cvetlic"). — *) A. Kržič, Drobt. XXII. ^) Dan. 1877. — •) Dan. 1868.
— O Drobt. XXII.
•) Dan. 1868.
Prejel sem z rožo naročilo:
„Zvesto ji čuvaj mladi cvet."
Zopet se razlikuje od Cimpermana, kateri si želi .smrti, ko mu usahne
du.šc\Tia moč; Ra.stislav — to je njegov psevdonim — pa je resigniran :
Ko roža meni ta usahne
Pisatelji. 57
se mora pesniku -samouku priznati nenavadna nadarjenost, nepokvarjen čut
za vse blago in lepo, in mnogovrstne zasluge za narodno življenje v vipavski
dolini, ker je tam mnogo let vodil gledališčne igre.
M. Stanislava Skvarča, rojena 1848. 1. na Viru, sedaj meščanska uči-
Pa živel bodem brez — sred.
teljica pri Uršulinkah v Ljubljani, se je oglašala v „Zgod. Danici^ z lepimi
pesmicami, n. pr. „Na delo, na delo" *), „Na boj" (naše življenje je trd boj)
v istem letniku „Danice". Piju IX., očetu malih in velikih*), je posvetila
slavospev „ Minljivost" sveta ob novem letu.*) Pesni prigodnici sta „Vnebohod
Gospodov"*) in ^Sladko ime Marije".*)
Bonaventura »SV^Aa^ (1853— 1891), rojena 1853.1. najamlji v Slovenskih
Zopet drugo .svojstvo nam Rastislava kaže kot sodruga Gregorčičevega;
Goricah, se je po svojih bogatih duševnih darovih odlikovala uže v ljudski
do cela jasen je vpliv Gregorčičev: oba sta pesnika srca; nobeden slovenski
šoli; mati njena je bila sestrana slovenskega pesnika Jakoba Košarja, bivšega
pesnik za Gregorčičem ni toliko peval o srcu kakor Rastislav.
škofovskega kapelana v Gradcu. Ko je njen brat Anton pel 1868. 1. novo mašo,
so lepe napitnice na čast bratu in Slovencem v njej vzbudile — Slovenko.
L. 1875. je vstopila v zavod šolskih sester v Mariboru; 1879. in 1881. 1. prestala
učiteljske izpite v Gorici, potem pa v celjskem zavodu šolskih sester učitelje-
vala od 1880—1890. 1.; v Mariboru je od 1890. 1. do smrti vodila šestrazredno
dekliško šolo ter učila slovenščino.
Svoje prve pesmice je objavila v „Popotniku"^ 1882. 1., ker jo je pro-
Dozdeva se nam, da se preveč ponavlja v njegovih pesnih misel o
fesor Mih. Žolgar osrčeval za pesniko vanje. Pesnica globokega verskega pre-
minolosti in .sedanjosti, češ, spomin na minolo.st oslaja sedanjo.st, n. pr.
pričanja je opevala letne čase; v ^^Zgodnji Danici^ od 1884. leta naprej se
^Pravljica", „In vender".
nahaja mnogo njenih pobožnih pesmic; istotako v ^Drobtinicah^ ,
M. S. v Kol. Moh. 1893.
Ludovik Črnej (Habetov, Framčan, Dravinjski), rojen 1870. 1. v Framu
blizu Maribora, sedaj učitelj v Čadramu pri Konjicah na -Štajerskem, izraža
v drobnih linskih pescncah svoje čute več ali manj pesimistične smeri, n. pr.
„Nesreča", „Smrtni klic", „Nekdaj - sedaj". Njegova pesen „Pri viru" nas
spominja ^'-jevc pesni „Pri .studencu". „ Nekdaj -sedaj" je izraz resignacije:
imel je pesnik ljubi dve, dcvo in domovino; ostala mu je pa samo domovina
— idealna ljubezen. Istotako je izraz resignacije pesen ,,Dovolj bi bilo cvetja".
Pri jedni pe.sni iz 1894. 1. {„Lj. Zv.")\ je refren pri vsaki kitici: ..Je pa davi
slanca pala". — L. Černej tudi v pedago.ških listih objavlja lepe .spi.se pri-
merne .slovenski mladini.
Dr. Ivan Krek, rojen 1858. leta v Selcih na Kranjskem, objavlja v
„Dom in 5be/w^ drobne pesmice, n. pr. „Veliki voz" (ozvezdje, čegar štiri
velike zvezde predstavljajo modrost, zmernost, pravičnost in srčnost) je nekako
prisUjena primera ali simbolizacija. Naravnejša je »Moja družba" (narava)
in „Tvoja nevesta" (cerkev za novega mašnika). Dr. Krek je tudi pripo-
vednik; v nDom in Svetu^ 1893. 1. se nahaja povest „Iz nove d6be", v kateri
vemo slika življenje delavskih krogov, razvSipno in brezsrčno postopanje
tovarnarjev, njih dviganje in padanje.
Hrabroslav Pemč, rojen 1846. 1. v Tržiču, sedaj nadučitelj v Šturji na
Vipavskem. Zlagal je lepe pesence Mariji na čast, n.pr. „Zjutraj", „Zvečer",
„Češena si Marija"; med temi se odlikuje zadnja po jedrnatem zlogu.
Prevel je po Komerju »Zapuščenega sreča" in po Geibelu „0d kod";
prva ima marsikateri trd izraz, n. pr. „Ak' človek si pozabljen ~ Ak' zapuščen
si — srečen", druga teče gladkeje.
Med pesencan^i objavljenimi v „Danici^ 1869. 1. dokazuje izraz „rukni
Pesnik y v „Ljub. Zv." .se rad bavi s prirodo, n. pr. „0b .studenci",
morski naras" v pesni „Osrčba" vpliv Koseškega, kajti uže naslov „Osrčba"
„Ncvarni .studenec", „Lj. Zv." 1891; „.Studenec bistri, teci", „Lj. Zv:' 1892;
je skovan po Koseškega „Potažbi". Jako mnogo Pemetovih pesmic je po
„Snežec, beli snežec" ib.; vendar .se prerad udaja pesimizmu, n. pr. „Prešlim
slovenskih šolskih berilih ; veliko jih je zložil tudi na prošnjo A. Nedveda,
upom", „V kletki":
ki jih je uglasbil in priobčil v svojem ^Slavčku"". Dr. Tomanu je zložil pesni
») Dan. 1874. — ') Dan. 1877.
Pelo bode grlo moje.
*) Dan. 1876. — *) Dan. 1874. — *) Dan. 1876.
Petju nima kletka mej id.
Primeri: „Poeziji", „Lj. Zv." 1891. Tu je jasen vpliv Gregorčičev. I.šče
.si tešila „Pri vinski kapljici", „Lj. Zv." 1891. Njegove pesni so izraz globoko
čutečega srca.
I >i zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Pisatelji. 51
Marica Strnadova^ učiteljica pri sv. Jakobu v Slovenskih Goricah,
rojena 1872. 1. pri Jelšah na Spodnjem Štajerskem, je mnogostransko delavna
pisateljica — Alenka, Alenčica, A-a Breda v „Ljubljanskein Zvonu"^ Danica
v „ Vesni\ „-ova" v ^Slovanskem Svetu" ^ Marica II. v „Slovenki" . Pesnica
izraža svoje čute v tužnih drobnih lirskih pesencah, n. pr. „Pri .slovesi",
„Lj. Zvon" 1892 (Ljubimec je .šel v svet in se je izneveril). ^Spominčice",
„Lj. Zvon" 1893 (Ni treba ji na grob .saditi cvetlic, ker jih nadomeščajo
izjalovljene nade). „Odprto je nebo", „Lj. Zv." 1894. Danica poje v Gazeli,
{„Slov. Svet" 1895):
v .jKunin. Mrabroslav Pernc ima lepe pesniške zmožnosti, ki mu rabijo v ta
Grobišče temno vzore moje žarne krije.
uainca, \\d v SU) vencih pospešuje pobožno mišljenje. Vse hvale vredne so tudi
Le jedna zvezda lep.še kot nekdaj mi .sije,
^lc«i>NC šolske pesni, ki se jih otroci zelo radi uče na pamet.
To je za narod moj in domovino,
Srce le zanjo moje v ognju svetem bije.
Dr. Mihael Opeka,
•Šaljiva je pesen „Izpit" (Ljubezen je delala izpit, pa .se ji je slabo ob-
neslo). Ko pa pesnica motri zvezde, ji je naš .svet vendar dom veselja. Ko .si
misli, daje ona „ Jezdec", „Lj. Zv." 1894, ali „Lovec", „Lj. Zv." 1895, prevejajo
pesnico čuti veselja.
Josip Krsišnik, rojen 1865. 1. pri .Sv. Lenartu v škofjeloškem okraju,
sedaj kapelan na Teharjih blizu Celja izraža v „Mojih rožicah" ') i.ste misli,
kakor Prešem v začetku svojih sonetov:
A kako bi mogle biti
Li krasnejše, bolj dišeče.
Ko jim nikdar ne pri.sije
Vedri žarek mile sreče.
„Tiha ljubezen" in ^.Siromak" opi.suje tožno stanje, kedar globok prepad
loči ljubljeni osebi. Posebno prijajo Kržišniku poezije v stalnih oblikah, triolet
in rondeP) ega, kajti uže na.slov „0.srčba"
je .skovan po Ko.seskega .Potažbi". Jako mnogo Pernetovih pesmic je po
slovenskih .šolskih berilih ; veliko jih je zložil tudi na prošnjo A. Nedveda,
ki jih je uglasbil in priobčil v svojem „Slavčku'' . Dr. Tomanuje zložil pesni
') Dan. 1874. - ') Dan. 1877.
') Dan. 1876. — ") Dan. 1874. — *) Dan. 1876.
58 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
v spomin. Hrabroslav Pcrnc ima lepe pesniške zmožnosti, ki mu rabijo v ta
namen, da v Slovencih pospešuje pobožno mišljenje. Vse hvale vredne so tudi
njegove šolske pesni, ki se jih otroci zelo radi uče na pamet.
Dr. Mihael Opeka^
porojen 1871. leta na Vrhniki, je bil najpoprej jako čislan pesnik
„ Ljubljanskegafjubljanakega Zvona"Zvcma^, v katerem je objavljal svoje pesni pod
imeni Stebor, Gr. Novak, Sloven in šifro L. A. Njegove pesni so
epske in lirske vsebine. Izmed pcsnijpesnij, ki jih je objavil v „Ljub„14^-
IjanskemIjanakem Zvonu"'^ 1890. 1. se odlikuje romanca „Pevčevo»Pevčevo slovo"*' z
lepo mislijo : šelSel je v svet ter je imel samo srce in poezijo ; opeval
je vzore, a ljudje so ga sovražili. Na smrtni postelji rad jemlje
slovo od zemlje, a težko od goslij. Jako plodovito mu je bilo
leto 1891. ^Življenja modrost"^ nas spominja Prešernovih nazorov:
bolje bi bilo doma ostati in se od kmetov učiti modrosti nego pa
mnogo let oddaljen od doma med tujimi pridobivati si modrosti.
Pesen »Prijateljem"'' je namenjena bržkone bivšim šolskim prija-
teljem, katerim priznava, da je njegovo srce po jednakih vzorih
navezano nanje. V tem letu se zapazuje vidni napredek v raz-
širjenju duševnega obzorja. To se razvidi iz lepih epskih pesnij
„Tahi"»Tahi'' in „Vanda"»Vanda'' ; prva nas vodi v žalostne Časečase kmetskih
uporov ; druga nas uvaja v poljsko zgodovino :
VskipcliVskipeli so valovi reke
Vzprejeli v se na veke.
Njegov voditelj je bil pesnik Josip CimpcrmanCimperman; njemu na
slavo je zložil pesen z naslovom „Možu»Možu vzorniku", pesniku +* * *
za dan 19. sušca 1891. 1. in ji na čelo postavil geslo :
.Smotri njega solnčnočisti,.
Blago sleharnoslehamo teženje,
Delo njemu je življenje.,
Vedno mož ostane isti.
naj mu ljudje tega ne jemljejo v zlo, sodba pa bodi pri Bogu.
L. A. je šifra za Opeko. O tem pesniku pravi A. K._ Gorjancev'):
Slično .se dogodilo (kakor pesniku y) i sa L. A., koji je bio jako dobar stiho-
tvorac, ali .se na žalost prihvacaoprihvačao obradjenih ideja. Kod njega se vidi, da je
učio mnogo od naroda, ponešto od (iregorčičaGregorčiča (toga uzora mnogih mladih
prolataraca) i od FleinrichaHeinricha Heinea. LiepcLiepe su id. id. K ovim se priključuje
'*) „Narodna»Narodna Misao" 1898, 6.
Pisatelji. 59
59
„Utrinki" izražajo njegove nazore o življenju ; glavna misel
»Utrinki" izražajo njegove nazore o življenju; glavna misel
je ta, da je treba iskati povsod resnice. Mnogo je mladi pesnik
premišljeval o svetu ; prišel je polagoma do drugih nazorov ; to
se razvidi iz pesni „K pozdravu"'^):
Pesmij nekdaj skrivni glasi Glas v uho mi je zazvencl,
V prsih so mi zašumcli, Da ga pomnim večne čase:
Pesmij nekdaj skrivni glasi
V davni dobi, v mladi zori K zvezdam čutstvo, želje, dušo —
Preko srca v svet kipeli. Pusti zemskih pesmij glase.
V prsih so mi zašumeli,
V davni d6bi, v mladi zori
Preko srca v svet kipeli.
Zemlje sreča — svetla sreča, In prešinil mi je prsi
Zemlje vz6ri — jasni vz6ri,
Strastno je vršala pesem
Kakor slap ob skalni gori
Zemlje vzori — jasni vzori. Božjih usten dih ljubeči.
Strastno je vršala pesem In srce mi je predramil
Glas v uho mi je zaz venci,
Kakor slap ob skalni gori Sladki šum o — pravi sreči . .
Da ga pomnim večne čase:
K zvezdam čutstvo, želje, dušo —
Pusti zemskih pesmij glase.
In prešinil mi je prsi
Božjih usten dfii ljubeči.
In sreč mi je predramil
Sladki šum o — pravi sreči . . .
Pristopivši med sotrudnike „Dom in Sveta" je postal jeden
Pristopivši med sotrudftike »Dom in Sveta** je postal jeden
izmed najodličnejšili delavcev v omenjenem listu. Ozko prijateljstvo
izmed najodličnejših delavcev v omenjenem listu. Ozko prijateljstvo
ga veže z Ant. Medvedom in Al. Ušeničnikom, kateremu pošilja
„0 njega prihodu v domovino pozdrav iz ptujine"'' :
Glej, Tvoj napočil zdaj je dan,
O njem tako si sanjal cesto —
Vse, kar domovju si dolžan,.
PovračatiPo vračati prični mu zvesto:
Saj je sladko za narod delo
In v knjigi večno bo živelo.-')
v
ŠelSel je v Rim, dalje izobraževat se v bogoslovnih vedah.
Bivanje v Italiji mu je dalo povod, svoje vtise, pridobljene v Italiji,
izraziti v mnogih pesnih, naslovljenih „Na»Na tuji zemlji"'' in „Iz,,Iz
počitniškega dnevnika"''.^) Odlikujejo se te pesni po klasični obliki ;
Gr. Novak, očito čoviek vesele naravi. Najbolje izmedju njegovih pjcsamapjesama
su šaljive pjesme („Brez»Brez srca" id.). vSpomenutiSpomenuti valja još nekojcnekoje sentimentalne
Ijubavne pjesme, u kojima se nije mogao da otme šabloni, premda si je po-
staviosta vio za gaslo:
Pevec ta ne more biti,.
Komur prazno je srce.
U ovim se godinama ističu još dvojica, koji su mnogo obečavali, ali
su i ovi naskoro zanimili poput slavulja u krleci. To suTosu Bistran i vSteborStebor
Njihov je talenat epske naravi. Od prvoga smo čitali svega 22. pjesme i u-
svim tim pjesmama vidimo čovjeka velikog dara. Osobito se ističu „Niklot''"
id. id. Jezik je u tim pjesmama čist, dikcija zanosna, misli poetične. — A. K.
Gorjancev je torej Opeko presekal na štiri — kose! Temeljito!
'*) Dom in Svet 1894.
=)"j Dom in Svet 1895.
'») Dom in vSvetSvet 1892 do 1895.
60 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
prve so zložene v distihih. 12. oddelek naslovljen „0b Koloseju"
se zvršuje tako-le :
Spev se mi zdijo ubran, kot da f,'a prepevajo trume,
prve so zložene v distihih. 12. oddelek naslovljen „0b Koloseju''
Ki napojile so tla s sveto, nedolžno krvjo
se zvrSuje tako-le:
Slušam in slušam ga, vem, tako mi je milo pri duši:
Spev ose resnicimi jezdijo toubran, božjekot ljubeznida jega speviprepevajo trume,
Ki napojile so tla s sveto, nedolžno krvjo —
Slušam in slušam ga, vem, tako mi je milo pri duši:
Izborno mu je uspel slavospev »Materi svoji", kitica sedem
Spev o resnici je to, božje ljubezni je spev!
Izborno mu je uspel slavospev »Materi svoji^, kitica sedem
sonetov; prvi slove:
DoIki tebe duh mi plava, draga mati., In vender moje ti si koprnenjekopmenje,
Uol)o tebe moja pesem krila dviga. Od tebe ni mi slajšega spomina.,
PoVo tebi željaže\ja se mi v prsih vžiga, Kar hrani solzna ta mi jih dolina.
Ki mora ji srce odduška dati.
V palači ne prebivaš mi bogati,. Obudil v tebi Stvarnik mi življenje,
.Slavila ni te .še nobena knjiga., Na tvojih prsih dete .sem počival.
In .sens^, ki drugim zapeljivo miga,. Ljubezni tvoje blagi mir užival.'*)
Ne sanjašsai\jaš niti ga — o .srebri, zlati.
b) Epsko pesništvo.,
AlatevšMatevi (Bogdan) Andrejevič TrnovecTmovec (Lukavečki, Lamurski), bivši
zemljeknjižnizem^cknjižni vla.stclinvlastelin pl. dobra Lukavca v sodnem okraju j,Veliko-(ToriškemGoriškem"
na Hrvatskem, porodil se je 1842. 1. na Lamuricah v Grgarju na Goriškem,
.študiral v Gorici, dovr.šildovršil, sedmi in o.smiosmi razred na Reki, kjer mu je bil pro-
fesor in razrednik slovcn.skislovenski pisatelj Ivan Trdina, ki mu je ostal vedno vzor.
Pravo.slovneI*ravoslovne nauke je dovr.šildovršil na kralj, akademiji v Zagrebu; .sedaj je svetnik
vi.šjegavitega sodišča v TnstuTrstu.
V mladih letih je nabiral narodno blago in objavljal v „Novicah'\
„Torbici" in v „Slovenskem Glasniku"^ n. pr. „0d sv. zakona"'), ,,Lcgenda
od sv. Urbana^), „0d vode Rajne'"*), ..Jezus na poti""'); 1864. 1. mu je umrl
pobratim, osmošolec Fran Kosmač (roj. 1845. 1. v Carkncm). Njemu v .spomin
je objavil njegove pesniške po.skuse.
Od 1874. do 1878. 1. je prevajal Trnovec kaj marljivo iz raznih .slov.stev
na .slovenski jezik v vezani in nevezani besedi, n. pr. iz Schillerja:
„Poroštvo'' •), iz G r u n a : ..Na Bledu" '), iz (r o e t h c j a : „Ribič" "). Jako .se
mu je po.srcčil prevod Vogelove pesni „Pot do nebes" *) v nibelunških kiticah;
v tej pe.sni se nahaja oblika „obretla" = našla, z opombo pod črto, da .se
nahaja v goriških gorah. Iz Lenaua je prcvcl „Žižkovo pri.sego" '"), iz Monte-
squieua ..Lizimaha" "), iz Puškina „Črni zavoj".") Izmed polj.skih pi.sateljev
se mu je prikupil najbolj Atickiewicz; od tega pisatelja imamo po Trnovcu v
svojem slovstvu „Vidoviče" ") in „Na preži* '•*), iz .Stanka Vraza ,,I,ovcc". V
angleškem slov.stvu se mu je omilil najbolj Smiles; iz njega imamo , Izglede,
V mladih letih je nabiral narodno blago in objavljal v „2Vovicah^^
gTdrbici^ in v ^Slovenskem Glasniku*'^ n. pr. „0d sv. zakona"*), ^Legenda
od sv. Urbana'), „0d vode Rajne"*), »Jezus na poti"'); 1864. 1. mu je umrl
pobratim, osmošolec Fran Kosmač (roj. 1845. 1. v Cirknem). Njemu v spomin
je objavil njegove pesniške poskuse.
Od 1874. do 1878. 1. je prevajal Trnovec kaj marljivo iz raznih slovstev
na slovenski jezik v vezani in nevezani besedi, n. pr. iz S c h i 1 1 e r j a :
^Poroštvo" •), iz G r U n a : „Na Bledu« O, iz ^^ o e t h e j a : »Ribič" •). Jako se
mu je povsrečil prevod Vogelove pesni „Pot do nebes" •) v nibelimških kiticah;
v tej pesni se nahaja oblika „obretla^^ = našla, z opombo pod črto, da se
nahaja v goriških gorah. Iz Lenaua je prevel „ Žižkovo prisego" *"), iz Monte-
squieua „Lizimaha" "), iz Puškina „Čmi zavoj ".**) Izmed poljskih pisateljev
se mu je prikupil najbolj Mickiewicz; od tega pisatelja imamo po Tmovcu v
svojem slovstvu „Vidoviče" ") in »Na preži" **), iz Stanka Vraza „Lovec*. V
angleškem slovstvu se mu je omilil najbolj Smiles; iz njega imamo »Izglede,
'») Dom in Svet 1895.
') Nov. 1863. — ') Slov. (.lasGlas. 1862. -— '^) .SlovvSlov. (ilasGlas. 1863. — '*) Ibid.
Vse narodne pesni, kar jih je objavil Lamurski, prinaša dr. .ŠtrekeljStrekelj v znani
svoji knjigi. -— '•) S. 1875, 25. -— ') S. 1874, 12, in „.Smrt„Smrt starega fanta"*. —-
") .SvS. 1875, 23. — '•) Danica 1887, 9. — '"*°) S. 1875, 50. — •'») S. 1874, 3. —-
") S. 1874 — Zr. 1877. — ") SvS. 1878, 43, 47. — '**) S. 18751876, 53; 1876, 1.
Pisatelji. 61
uzore" ' '), „ Srčnost — pogumnost" -j'}, „Denar„ Denar, njegova raba in zloraba". Opeval
je tri odličnjake slovanske ; v baladi „Ivan»Ivan Trdina"* svojega nepozabnega
učitelja; v baladi ,»Ivan Ungnad* slovenskega mecena iz protcstantovskeprotestantovske dobed6be,
v baladi „Anton Muhič" rektorja zagrebške akademije. V baladi „Drohova^Drohova smrt'"
prorokuje Slovanom zl6, ker so zapustili stare šege, staro vzajemnost.
Od 1873. leta naprej nahajamo mnogo sonetov v „Zgodnji Danici"^
prevedenih po TrnovcuTmovcu iz italijanskega, n. pr. »Smrt carja Baltasarja", „Na»Na
gomili Skendra Velikega'*. V sonetu , »Mrtvaški zvon'-" slovesl6ve prva kitica:
O nehaj tožno pesen, bron, doneti,
KaK^ me nchneh'te na večni senj spominja,
Že misel strašna v rakev me zagrinja,
Ka den na dcnden bi htela me požreti.
Nekoliko njegovih pesniških proizvodov je ugledalo svet 1892. leta z
naslovom ^„ Kitica''^ id. s cirilskimi črkami, in sicer ne na podlagi stare Vu-
kove graždanice, nego na podlagi stare slovenske cirilice, v kateri je dosledno
pridržal staroslovenskestaroslo venske nosnike in polglasnike. To je v našem slovstvu prva
knjiga tiskana s cu-ilicocirilico. Pod njegovim uredništvom so v tej obliki prišle na
svetlo tudi Prešernove balade.
Za časa viharnih bojev na balkanskem polotoku je pisal TrnovecTmovec
uvodne članke, n. pr. „Na Carigrad", ..Ruske zmage", »Morje je naše", opisal
uvodne članke, n. pr. „Na Carigrad", „Ruske zmage", »Morje je naše", opisal
je Arnavte ali Albanaše'), Črnogorcev vojno vežbanje*), albanskega župnika^),
bosenske družine (po Gopčeviču) °), hercegovski samostan '), katerega kolikor
je Amavte ali Albanaše 'j, Črnogorcev vojno vežbanje *), albanskega župnika "*),
toliko primerja zadrugi. Posebno lep je sestavek „Živopisec v Črnigori";
vpletena je balada ..Črnogorska mati'', ki je sama ustrelila svojega sina, ker
bosenske družine (po Gopčevidu) •), hercegovski samostan ^), katerega kolikor
je utekel iz boja, zapustivši brate. „Pop Bogdan" ") opisuje s krepkim jezikom
toliko primerja zadrugi. Posebno lep je sestavek „Živopisec v Čmigori";
vpletena je balada ^Črnogorska mati", ki je sama ustrelila svojega sina, ker
je utekel iz boja, zapusti vši brate. »Pop Bogdan" •) opisuje s krepkim jezikom
bojevanje za oslobojenje južnih Slovanov izpod turškega jarma. Prva kitica
slfivfi *
^^*^^'^- Dokle nas bode gnetla dlan
Dokle nas bode gnetla dlan
Okrutnega tirana?
Okrutnega tirana ?
Slobode je napočil dan
In peša moč sultana.
Temeljito vešč slovenskemu in hrvatskemu jeziku ume tudi druge slo-
vanske jezike ; dobro je poučen o težavah, ki jih ima sodnik, ako hoče vestno
opravljati svoje posle; spisal je drobnodro"bno knjižico „Sodni obrasci"^ v kateri
se je varno čuval, da bi se v naš pravoslovni jezik ne vrinila kaka beseda,
ki bi v jeziku naših hrvatskih sosedov ne pomenila kaj nasprotnega. Ker se
je TrnovecTmovec morda preveč bližal hrvaščini, kritika o tem delcu ni bila povoljna.
Zato je v „Lj. Zv."^ 1887. 1. objavil sestavek „0 zaščičenji", v katerem je na
podlagi nazorov Miklošičevih, Levstikovih, Cigaletovih in Kurelčevih in na
podstavi narodne govorice pobil nazore na.sprotnikanasprotnika, da se ta ni oglasil več.
*) S. 18751876, 12—15. — '; S. 1875, 27. — Op., V rokopisu ima iz V. Alfierija
žaloigro »Orest*.
'*) S. 1877, 1. — "*) S. 1879, 6. — '*) S. 1879, 6.
'•) S. 1879, 35. — ') S. 1879, 50. — ") Ed. 1879. — Op. V tej d6bi je
TrnovecTmovec pisal tudi v ^^Slov. Narod"JVarod^, v j^Primorca"^ , v ,,^Jurja s pušo"^ in
pozneje v ^Slovanski svet"^.
62 Zgodovina slov. .slovstva. IV. del.
Prava duša je bil Trnovcc ,,Slovenskemu pravniku" ; v vseh letnikih
tega mesečnika so razstreseni zanimivi pravni slučaji. Ti slučaji prehajajo
Prava duša je bil Tmovec ^Slovenskemu pravniku"] v vseh letnikih
tudi v druge pravo.slovne ča.snike. V poslednjih letih .se je .spravil Trnovec
tega mevsečnika so razstreseni zanimivi pravni slučaji. Ti slučaji prehajajo
tudi v druge pravoslovne časnike. V poslednjih letih se je spravil Tmovec
celo na jezikoslovno polje in uči, da dovršni glagol slovenski nima
sedanjosti, da je po svoji naravi bodočnik,indatemu in da temu
dosledno v izražanje bodočnosti nikdar in nikdar ne po-
trebujetrebuj e pomočnika „biii„biti".
Ta nauk uči v knjižici „Čuvajmoj^Čuvajmo" id.; tudi temu sestavku kritika ni
bila prijazna. Zoper njega sta se oglasila dr. Fr. LampcLampe in V. BcžekBežek; a ,ker
Trnovec nikdar ne klone duhom" je obema odgovoril s sestavkom
»Obnarodimo"* id. Na ta odgovor ni več odgovoril dr. Lampe nego Viktor
Bežek in otec .Stan. .Škrabec, urednik „Cvetja s vrtov sv., Frančiška" na
Ko.stanjeviciKostanjevici pri Gorici. Obema je odgovoril z novim spisom „V izjasnjenjcizjasnjenje
in ut rje nje", v katerem je na podstavi jezikoslovnih resnic, katere so iz-
. rekli razni jezikoslovci, branil svoje nazore .spisav.šispisavši sestavek „Je li v.sevse pra-
.starina?" ') Z navedenimi razpravami provzročil je TrnovecTmovec živahno pravdanje.
TrnovcuTmovcu je Fr. A. Zakraj.šekZakrajšek posvetil svojo ep.skoepsko pesen ^Ljudmila in
Privina"*^, M. Hostnik pa svoj spis „Knjižni^Knjižni naši grehi".
A ne samo na slovstvenem nego tudi na drugem narodnem polju je bil
TrnovecTmovec vedno delaven: oživotvoril je v .Sežani čitalnico, prirejal za veselice
veseloigre, s svojim rojakom dr. .Staničem pot prokrčil slovenščini in hrvaščini
po LstriIstri, slovenščini v okrajno sodišče v .Sežani in okrajno sodišče v Trstu;
po TrnovčevemTmovčevem trudu je vitez Tonkli od bivšega voditelja pravosodnega mini-
stenstvasterstva, Pražaka, izposloval povelje od 10. januarija 1887, po katerem morajo
vsa sodišča na Primorskem ne samo reševati nego tudi vpisavati v zemljiško
knjigo vse zemljiško - knjižne reči v onem deželnem jeziku, v katerem .so
.storjene vloge.
Anton Turkuš (1849) od Ptujske gore na Štajerskem, je .študiral na
Dunaju 2), potoval po Laškem, živel v Parizu, popisal življenje francoskih
dijakov v „Ouartier„Quartier latlatin^ in"' '*), živel nekaj časa tudi v Londonu. Turkuš je
jedenj eden izmed redkih Slovencev, ki so se usposobili za učitelj. stvo modernihmodemih
romanskih jezikov ; naznanil in ocenil je Trstenjakov spis ,,.Slovcnščina„Slovenščina v
roman.ščiniromanščini".''"*) V Ljubnem (LcobcnLeoben) je služboval osem let kot suplcntsuplent in pro-
fesor na deželni realni gimnaziji in hkrati na tamo.šnjitamošnji rudniški akademiji učil
francosko in angleško. Leta 1884. premeščen na deželno realko v Gradcu, je
postal tudi docent na graški tehniki..
Rano je začel pisateljevatipisatelj evati ; četrtošolec v Celju 1868. 1. je spi.salspisal žalo-
igro „»Veronika Veronik a Dcscniška''Deseniška", katera pa takrat ni bila objavljena, dobil pa
je za njo nagrado od deželnega odbora kranjskega ; ^Slovenec" 1892, 262 je
poročal, da jo pripravlja pisatelj za natis, 1871. 1. je v frradcuGradcu izdal spevo-
igro •„„ Vojska in mir". Ljubezen do domovine in Jurčič ko vzor delavnega
•*) Ed. 1896. — M., .SI. Nar. 1892, 127. -— SI. 1892, 292. -— J. Lendov.šekLendovšek,
Domov. 1893.
') Pisma iz Dunaja, SIvSl. Nar. 1874, 15()156.
') .SI. Nar. 1S741874, :Uk?363. — '*) SI. Nar. ]87'>1879, 5(,56.
Pisatelji. G363
rodoljuba sta mu bila povod, dajeda je postal slovenski pisatelj ; manjše pcsencepesence
je začel objavljati v ,,y^Kresu"^ 1881 — 18831881—1883, n. pr. ,,»Marij na razvalinah karta-
ginskih". Svoje pesni je izdal 1892. 1. Jezik mu je malo odbran.
Ivan Jenko (Mirko 1853—1891), iz Praš na Gorenjskem, se je učil na
graškem vseučilišču klasične in slovenske filologije, 1877. 1. je postal profesor
v Kranju, 1878. 1. v Gorici. Brata slavnega .Simona Jenka je Muza tudi ob-
darila s pesniško žilo. V Pajkovi „Zori" 1873, 65, uvaja uredništvo „Pesmi
Ivana Jenka", n. pr. „Prememba" in „0b bregu" ; osobito spominja „Pogled
v bodočnost" str. 289 pesniških umotvorov njegovega brata Šimna po obliki
kitic : Burno razgraja, — Ljuto morjemorjč; — Barke ponosne — Dalje hitehitž. —
Oglasil se je tudi v „Ljuhljanskem^Ljubljanskem Zvonu'\^^ ali ker se mu je v nekaterih
pesencah prenaredila oblika, ni hotel več sodelovati in seje pridružil „A>e5«"„Kresu^
in y,Slovanu"jjSlovanu^. L. 1882. je izdal sam '*) svoje pesence. Prv^aPrva polovica (str. 1—101)
obsega lirske pesni in romance, druga pa obširno povest v verzih „ vS t a r a„Stara
pravda". Drugi del prve polovice obsega kitico »,Na sorskem polji"
(osem pe.smicpesmic), »Slovo" (I— V) in „Na»Na tujem" (I— IX).
Njegove lirske pesmice opevajo naravo, n. pr. „ Na„Na morji"*, „Vetrič":
Mislim mojim vsa priroda
Odgovarja v temnih glasih —
ljubezen, n. pr. , »Deklica", , »Dekle pri oknu", »Trije jezdeci", ,,Na„Na tujem";
te pesmice so naravne in neprisiljene.
življenju, ki pa niso izraz svetožalja:
Valovje življenja je bitje temnotemn6,
yV njem sreča in tuga enako izginja. („Življenje*^Življenje"'.)
Življenja se je treba veseliti (.,Zdravica„Zdravica'\'^ Pivec.)
vSlovanomSlovanom ni obupati radi ogromnega števila:
„Kje moči, kje volji so meje?"
nKje moči, kje volji so meje?*
vSvojemu bratu Simonu je jednak v goreči ljubezni do ožje domovine,
Svojemu bratu Simonu je jednak v goreči ljubezni do ožje domovine,
do lepega sorskega polja, kateremu je posvetil posebni venec. Značilna
stran njegovega svojstva je gorka tuga, ki jo je vsekala pesniku plemeni-
taška krutost zoper preprosti .slovenski narod, ki je toliko pretrpel od svojih
grajščakov. To se opisuje v preobširni pesni „Stara pravda", v „Kljukovi
smrti", tako tudi v »Odmevih od Save', {^Slovan"„Slovan'' 1887).
,vS t a r a»Stara pravda" je obširna epična pesen. Med posameznimi deli ni
prave zveze,^ mnogokaj je neverjetnega. Nazadnje nastopi mladenič - pevec;
zasmehujejo ga radi pesni „0 kmetu", on pa je grajščaka usmrtil; z mečem
pridrli so kmetje in porušili grad. Opravičena je sodba pisatelja „Dvanaj.st„Dvanajst
večerov" o tej pesni. SI. 1884, 270.
„Kljukova smrt" je zložena v pristnem zlogu .srbskih narodnih
pesnij. Kljuk, silni junak na Posavju, je imel razne .silne pregrehe na vesti
in je zanje od cesarja in škofa dobil oproščenje. Zato pa, ker je ljubil a ne
'*) „Odmevi od Save", .Slovan 1887.
snubil krasne hčerke pobratima Sovrana, ga je ta pozval na junaštvo. Ker
se je pa hotel z zvijačo rešiti iz zadrege, ga je vcSčicaveščica izdala sovražniku,
njegovemu zmagalcu. Domov pohitevšega ranjenega Kljuka je pokopal sosed
ČrnecCmec v gozdu. Oporoka Kljukova nas spominja oporoke Kralja Matjaža.
Pesnik je jako nadarjen, .samo vzgojil in izvežbal ni svojih darov, njegov
jezik je tu in tam okoren.
Josip PagliarussiPagliaruzzi- Krilan (1856—1885)
iz Kobarida, je srednje šole dovršil vselej prvak v Gorici, kjer mu
in čital hrvatski in francoski, učil se ruščine in angleščine ; posebno
marljivo je čital srbske narodne pesni. Svoje prve pesni je objavljal
v Stritarjevem „Zvonu"nZvonu*^ ; 1882. 1. je deželni nadzornik Anton Klodič
vitez Sabladoski založil njegove pesni. V prvi pesni, katero postavlja
kakor Stritar na čelo prvemu zvezku „Zbranih,fZbranih Spisov",'^ opeva
pesnik naravo, ki je gotovo nanj mnogo vplivala ; uprav tako po-
zdravlja tudi njegov učenec Krilan »zelenih hribov pas'',^S pevaje :
Na vaju bom mislil, polje in vas,
Stritarjev gojenec v pesništvu in v nazorih sveta, se je bil
s početka udal svetobolju:
,,Saj kamorkoli mi pogleda
s početka udal svetobolju :
Oko, povsod, povsod gorje."
,..Saj kamorkoli mi pogleda
Oko, povsod, pov-sod gorje."
Kakor Simon Gregorčič se je tudi Krilan rano oprostil te
tlačeče more :
„Udano»Udano nosi to gorjegorjč.
Saj si pomagati ne moreš."
Dasi ni v prvi vrsti lirik, mu je vendar ljubezen narekovala
nekoliko jako lepih pesmic, n. pr. „Dekle»Dekle in tica"^. Najlepši izmed
Ijubavnih pesnij sta „Zakaj»Zakaj je bil raztresen ?",'% »Zakaj ni mogla
šivati ?"'' Obe sta zlo/enizloženi po istem motivu. Globoko ljubezen izraža
tudi ,,»Bo kočico zidal", »Najljubša želja", »Zaljubljeno morje",
»Samo en cvet", »Najhujša bol".
« ■ ■ ■
Josip Pagliarussi. — Dr. A. Štrekclj, Ljublj. Zv. 1885, 228, 247. —
S. CJrcgorčič, Venec na grob Krilanu, Slov. 1885. — Slov. 1885 s podobo. —
EdinostJosip 18X5,PagUaruggu 18— Dr. SA. 1S85Štrekelj, lo (uvodni članek)Ljublj. — .Sh)vZv. Nar.1885, 1885228, 50247. —
81S. Nar. 1887Gregorčič, 107.Venec —na Ed.grob 1887Krilanu, 49Slov. — 501885. — LjSlov. Zv.1885 1884,s 314podobo. —
Edinost 1885, 18. — S. 1885, 10 (uvodni članek). — Slov. Nar. 1885, 50. —
SI. Nar. 1887, 107. — Ed. 1887, 49-50. — Lj. Zv. 1884, 314.
. J'
Kakor drugi slovenski pesniki se tudi Krilan ni mogel
izogniti vplivu balkanskih dogodkov koncem sedemdesetih let.
„ »Slovenski vojak" naj hiti bratom na pomoč, da „ »Nikdar več rob
Slovan ne bo!!" Marsikateri mladenki se je srce krčilo, ko je
moral njen dragi v vojsko:
Ostavil sem drago nevesto doma,
Ljubila sva z njo se, prav angelca dva"*.')^
Najobširniša in najlepša pesen vtemv tem obziru je „Smrt»Smrt Indža
Voj vodeVojvode ".
V trg GuJLimliGujumli so divji Kirdžalije znosili svoj rop. Bahati vojvoda Indža
je na pravoslavni praznik v vas Užum-Jenikoi prišel ropat in je sredi svetega
opravila starega popa sunil na tla in s svojci stra.šnostrašno razsajal prisvojiv.šiprisvojivši
si zlato čašo. Domov jahaje je podražil dečka, ki se je igral z dolgocevno
pu.škopuško, a ta je z njo ustrelilUvStrelil Indža vodjo. Trikrat so Kirdžalije pokopali Indžo,
trikrat ga je zemlja vrgla iz sebe. Njegova mati v Slivnu, slišav.šislišavši to, je prišla
po sina, ga zane.slazanesla v samostan pri sv. Trojici in izkopala tam jami za sina
in zase.
„StarinStari hajduk'" popisuje na ginljiv način mučni .stan Bolgarske. Duh
starega hajduka letal^ta
Po bolgarski zemlji preljubljeniprelj ubij eni.
Po bolgarski, tužni zapuščeni.
Kjer gorjegorjž pov.sodpovsod, obup povsod
StokaSt6ka, joka moj nesrečni rod.
V to vrsto še spadata „ »Stara mati", „Samodive»Samodive — Samovi^eSamovfle".
Opeval je tudi delovanje slovanskih blagovestnikov sv. Cirila
in Metodija ter prihod cesarja Frana Josipa na Slovensko 1883. 1.
Izborno je Anton Klodič Krilanovo „Crno„črno ženo" prevel na
nemški jezik in pridejal tretjemu zvezku Krilanovih spisov.
Tretji zvezek „ Zbranih spisov"* pa nam prinaša tudi nekaj
sestavkov v nevezani besedi ; poučno - znanstven je spis „Nekaj»Nekaj o
koristi in potrebi zemljepisja"; Stritarjevim šaljivim govorom, n. pr.
„0 vinu" id. je jednak Krilanov „Oči,,Oči". Obraz iz narave je „Senica",
pripovedne in opisovalne vsebine pa „Novo»Novo leto na kmetih", „Za
vasjo''", „Grob»Grob v kotu'^ ter „Razpor»Razpor in sprava" ; zadnji dve didaktične
vsebine.
čičev vpliv, vendar se je zgodaj rešil Stritarjevega svetožalja in
'*) ,,^Svidenje' je bilo žalostno za mater, ko so ranjenega sina po.slaliposlali
domov, kjer je umrl. — Krasna balada je tudi ,.Na boji.šči"bojišči« {(„Lj. Zv." 1S821882).
— »Smrt„Smrt kralja Samuela", {rj,Lj. Zv."*' 1883j) kaže, da je znal zgodovinsko snovvSnov
prikrojiti za pesniški namen.
6
66 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
njegove gostobescdnostigostobesednosti. OseboOsebe, ki nastopajo v njegovih pesnih, so
vzete iz srede naroda slovanskega; Krilanova dikcija priča, da je
blagodejno nanj vplivalo narodno pesništvo, saj so se mu zlasti
vzete iz srede naroda slovanskega ; Krilanova dikcija priča, da je
blagodejno nanj vphvalo narodno pesništvo, saj so se mu zlasti
prikupile srbske narodne pesni. Točno je izpolnjeval zahtevo
J. Cimpermanovo, da morajo pesnikovi čuti biti resnični ; vestno
se je izogibal praznega besedičenja in sofistike.
Kar se tiče njegovega jezika, bilo bi omeniti, da se v baladah
navadno pretirava ponavljanje istih besed; v pesmici »Spomlad'',
navadno pretirava ponavljanje istih besed; v pesmici „Spomlad",
ki ima sedemnajst kitic po dva stiha, nahaja se jednajst takih
ponavljanj; v pesmici ;,Tri cvetice^ se čita:
„U polji, u polji«, „U gori, u gori«,
ponavljanj ; v pesmici „Tri cvetice" se čita :
„0j čujte, oj čujte, cvetice tri"
„0j čujte, oj čujte sestrice tri.«
„U polji, u polji«, „U gori, u gori",
„Ovijte, ovijte", „To niso, to niso" id.
„Oj čujtc, oj čujte, cvetice tri"
.,0j čujte, oj čujte sestrice tri."
„Ovijte, ovijte"', „To niso, to niso" id.
Osebna zaimena, jaz,ja&j Uti, on mu rabijo prepogostoma, n. pr. v
pesni „Slovo'»Slovo '^, enklitično zaime prepogostoma naglasa, n. pr. „Udaja''^^Udaja*;
prepogostoma mu rabijo odvisni stavki, ker nas to preveč spominja
proze ; tudi se ni otreselo tresel glagola „podaH„podcUi se"^.
Zelo priljubljen je bil v družbi Krilan; v slovenskem, nemškem,
italijanskem in furlanskem jeziku je kar ex abrupto govoril daljše
napitniccnapitnice in ogovore šaljive vsebine.
Anton Aškerc^)^
Anton Aškerc ^),
por. pri sv. Marjeti ob Rimskih toplicah blizu Celja 1856. 1., je dovršil
gimnazijske nauke v Celju, kjer se je uže poleg predpisanih pred-
pravljal na svoj poklic. Kakor Gregorčič, se je tudi on s početka
skrival pod tujim imenom — Gorazd — ; pod nekaterimi pesmi-
cami se je podpisal tudi Ivan de Granada^ n. pr. pod »Balado„Balado o
potresu"^, „Lj.\ Z v.Zv," 1885.
'*) Ivan Cankar, Lj. Zv. i«9C1896. — Mijo VambcrgerVamberger, VicnacVienac 1898, br. 1.,
-— Rimski Katolik I. in II. teč.
Kljubu svojemu značilnemu svojstvu se je v prvi dobi svojega
razvitka držal poti, po kateri so hodili tudi drugi pesniki, toda
Leveč, tedanji urednik „Ljuhljanskega„ Ljubljanskega Zvona'\" ^ je izpoznal Aškerčevo
epično nadarjenost ter ga je v živahnem pismenem občevanju
napotil, da se je popolnoma posvetil epičnemu pesništvu. Opeval
je ljubezen do domovine na najbolj markanten način, n. pr. »Trije
popotniki", „Svetinja^»Svetinja^, »Tuji pevec''^; odlikuje se v tem zmislu
;^,Napoleonov večer", na katerem se je konečno oglasil Vodnik,
povdarjaje zasluge Francozov za Slovence. Jako originalna je
^Vinska bajka" ; gornik na pol spe, na pol bede posluša, kaj v
sodih govore duhovi; iz tretjega čuje te-le besede:
Bog živi v čašah naših sok ta zlati,
Vsa ž njim slovenska nam vina!
Bog živi, ki rodi jilijih, zemljo sveto.,
Živela vsa domovina!
Z velikim humorjem je pisana »Slovenska legenda", v kateri
se pripoveduje, kako težavno je prišel Trubar v nebesa ; upiral se
mu je škof Tomaž Hren, celo papež Nikolaj se je rogal Metodiju,
povdarjaje neslogo slovansko ; a Bog sam se je potegnil za
Trubarja :
Moliti je, psalme peti.
Brez primere v slovensk-emslovenskem slovstvu pa je venec balad
„Stara;,Stara pravda"^ ')O, ki slika silno žalostni stan slovenskih kmetov
početkom šestnajstega stoletja ; vse se je bilo zaklelo zoper slo-
venskega kmeta: visoki davki, neusmiljeni grajščaki, grozoviti
Turki, slabe letine, kobilice; celo Slovencem prijazni cesar Maksi-
milijan jih je pustil na cedilu. Vsaka balada je slikovit prizor iz
onih tužnih časov; vse pa nadkriljujeta zadnji dve, namreč jjStava'*;,Stava^^
in »Kronanje''.^^
Da bi si pesnik leka za žalostne socijalne razmere obetal
da je sploh zgodovinsko dejstvo kmetskega upora porabil za
predmet pesnikovanju, saj je opetovano porabljen tudi za pripovesti.
„Rimski^Bimski Kat/'Kot.*" 1888, 325 pravi: »Vera, potrpljenje, zaupanjezajipanje v
Boga, ali vsaj v Božjo pravico : to je kristijana proti krivici prvo
orožje; drugo je postava in pomoč od postavne vlade.« Saj so
kmetje šli cesarja prosit pomoči, pa je niso dobili; pomagati so
*") Lj. Zv. 1888.
68
fig Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
si hoteli sami. Pesnik ne izpodbuja na upor, nego popisuje samo,
kako se je vršila stvar in v tedanjih razmerah se tudi ni moglo
zgoditi inače :
BI hoteli sami. Pesnik ne izpodbuja na upor, nego popisuje samo,
kako se je vršila stvar in v tedanjih razmerah se tudi ni moglo
zgoditi inače:
V pest svojo odslej le verujem,
Pesnika Aškerca, navdušenega Slovana, zanimajo tudi raz-
mere v drugih Slovanih ; v zlogu kraljevodvorskih pesnij je zložil
»Svetopolkovo oporoko« in znani pripovedi dal novo poetiško
obleko.
Leta 1882. je dr. Rodakievič v „Trihuni"„Tribuni*' v lepem podlistku
pisal o grobu poljskega kralja Boleslava Hrabrega v cerkvi ob
Osojskem jezeru na Koroškem; po tem spisu je sestavljena legenda
»Mutec osojski« ').,
Narodne pripovedke o kralju Matjažu je pesnik porabil v to,
da bi mu zaklical :
Srčni bolesti radi vojske med Srbi in Bolgari je dal odduška
v pesni »Boj pri Pirotu« ^*), vzkliknivši :
Kdor brata naščujcnaščuje na brata,
Ta bodi — ta bodi prokletlproklet!
Pesnik pa je jel opuščati te presplošne predmete, opuščati
mehkočutnost in romantičnost poprejšnjih pesnikov :
Poetje srečni stari vi, A minol PcgazovPegazov je čas,
Poetje dobed6be zlate! Že davno izumrli!
Vi jahali ste svoje dni Kaj pod nebo zdaj nosi nas ?
Konjiče nad zemljoj krilate! Kaj starci mislite vi vrli?
ves program izraža se v pesni »Moja Muza« :
Moja AluzaMuza ni mehkužna Moja Muza se ne joče
Bledolična gospodična; Nad svetovnim gorjem britkim.,
OrnogorkaČmogorka je, ŠpaiiankavSpartanka, Resno kliče le na delo
Deva zdi"avazdrava, ognjevita. Ki naj spasi nas edino.
v
C/loveška narava je slaba ; lahko se pregreše tudi ljudje takega
Človeška narava je slaba ; lahko se pregreše tudi ljudje takega
stanu, ki ima nalogo, človeški rod pripravljati za nebo, osobito v
takih časih , ko vlada občna sprijenost. Take razmere opisuje
'*) Lj. Zv. 18S91889. -— ») Dostavi: ,.Jek iz IJalkana"Balkana*, .Slov. 1885.
Pisatelji. 69
„ListnList iz kronike Zajčke",ZajCke'\ ko so se menihi bili preveč udali vinu
v kleti in so se manj pečali s knjižnico. To zgodovinsko resnico
potrdil je celo bivši mariborski škof dr. Stepišnik v svoji knjižici
„DasyyBa8 Karthduserkloster Seiz".Sei&**^)
Pesnik ni imel namena smešiti samostanskega življenja sploh;
do rimsko-katoliškega redovništva.«
Isto takoIstotako ni zaslužila ostre obsodbe od strani „ ^Rimskega Kato-
lika*" »Celjska r o m a n c a «, ki pripoveduje zgodovinsko resnico,
da so Teharčani postali plemeniti ; pesnik ni nameraval poveličevati
»patra Urha« kot »redovnika-prešestnika«. Uže 1874. 1. se je v „Zori"^
priporočalo, tragično zgodovino celjskih grofov porabiti za slov-
stvene proizvode, zlasti za dramatične.
večno živeti. Najbolj mu ugaja izrek poslednjega:
„V delih svojih živel sam boš večno." („ČašanČaša nesmrtnosti."nesmrtnostih)
Modremu, pa pohotnemu Aliju, ki se je bahal z bogastvom,
je odgovoril »dvorski norec«, da so najlepši dijamanti srage,.
Padajoče s čela možu,
in Ahrimanom, mu derviš Mahmud zabavlja in ga opravlja. Ko
se je to sporočilo pesniku, svetuje ta, naj Mahmuda poškrope z
mrzlo vodo, ostanek pa mu naj dadodad6 piti, češ ker mu je koran
zmešal glavo.
') Marburg 1884.
O Marburg 1884.
70 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Nepremagljivo hrepenenje vzhodne dežele ogledali si na lastne
Nepremagljivo hrepenenje vzhodne dežele ogledati si na lastne
oči, ga je napotilo v Carigrad, po svoji legi najkrasnejše mesto
na svetu:
z močjo Čar6bnoj spet
na svetu :
Ob, bolj, ko kdaj popred.
Z močjo čarobnnj spet
Oh, bolj, ko kdaj poprcd,
Na tuje, kam, ne vem še sam —
SrceSreč msme goni v daljnji svet.
Vozeč se »Po železni cesti« vzklikne :
Tok pisan si vlak ti — življenje!
človeško stran, pri kristijanih in nekristijanih, se raduje krasnega
bosenskega jezika, obžaluje krasno Mohamedanko v tesnem haremu,
priznava tudi pobožnost Turka :
Po svoje jaz — vi pa po svoje
Kot bratje častimo Bof^a:Boga;
priznava »Na mohamedanskem grobišču« v SasajevuSarajevu, da je Mo-
hamed poznal — človeško srce. »Na galatskem mostu« vzklikne :
Različnih jezikov, nošn6š, bojb6j smo in verv6r,
Pa vendar-le vsi smo si bratje!
Nasilje oblastnikov se biča v »Caligulovih igračah«, v »Satanovi
smrti« in »Istoriji o miru«, v »Deveti deželi«, katero je Kan raz-
delil v tabor uživajočihuživaj očih in v tabor zatirancevzatirance v in teptancev. Pesnik
ne jadikuje, luditudi ne hujska revežev zoper bogataše, nego slika samo
dejstvo gotovo s krvavečim srcem, saj poje :
. Ljubezen rodila slobodo bo zlato.
Ne bo več sramotnih verig in okov;
Vsi, kar nas svet nosi, le bratje in sestre,.
Ne bo več trinogov, ne bo A-ečveč robov.
(Bajramska legenda.'^
(Bajratnska legenda."^
Za nama svet verig, okov.
Za nama svet verig, okov,
Pred nama boljši svet, ves nov.
(Osvoboditeljica suSnjeva.)
(Osi>oboditcljica siiSnjeva.)
prememb v prilog delavskega stanu. »Delavčeva hči« je tožna, da
ji Rojenice niso dale drugega imetja nego lepoto, »Božična pesem
siromakova« povdarja :
Da v kočah, ne v palačah, še vsekdar
Človekoljubi so se. porodili.
»Večerna molitev siromakova" se obrača do Boga :
»Olajšaj mi življenja breme'.
Pretežke me tero skrbi.
Kljubu težavnemu boju za obstanek se delavski stan odlikuje
»Olajšaj mi življenja breme
tudi s poštenjem :
Pretežke me ter6 skrbi.
Kljubu težavnemu boju za obstanek se delavski stan odlikuje
tudi s poštenjem:
A drugi dan poslalpčslal je (papež) ,»rožo kreposti"
V predmestje oddaljeno — delavki Gosti.
Vsled teh pesnij pesnika Aškerca slovenski socijalisti štejejo
med svoje pristaše ; smotri pesnikovi in socijalistični pač ne bodo
popolnem jednaki.
svojega stvarjenja. Mladi brahmanec se je izpovedal:
Življenjaživljenja uganko sam htel je
Pronikniti smelo duh moj,
a Buddha mu odgovori,odgovoril da to ni greh, kajti:
Le misli Ambattha preljubi,.
Le dalje ves svet premišljuj,
Da misliti greh bi bil morda,
Brahmanom tega ne veruj. („ Grešnik^'.)
,.,»Pramloča*^' '*) opisuje vtis ženske lepote. Kralj AdžatasutuAdžatasatu
želi, naj Buddha izvrši nekaj čudežev, a Buddha ga opozori na
svet, ki je poln čudežev.
Krasna je misel izražena v pesni „Kršna".^*) Bog Višnu, včlo-
večen kot Kršna, je tisoč let potoval po svetu in učil ljudi, a
prepričal se je, da je več vredno človeško življenje, polno muk
'*) Tej pesni je dala povod indska pravljica, ki jo je objavil pisatelj te
knjige v .„Kresu^, Kresu".
•') Pisati in izgovarjati se mora ^„ Kršna"** a ne Krišna. Indologi, ne po-
znajoči slovan.skegaslovanskega samoglasnik tvarjajočega r— -a, so dotično črkoČrko trans-
skribovali z ri namestu r.
in trpljenja, pa tudi olajšano včasih po radostnih trenutkih, nego
mirno življenje bogov brez bojev in težav. Ljubezen in izpoznanje
Boga je svrha človeškega življenja ; v to svrho moramo prelivati
kri in se bojevati.
A življenje to samo ob sebi
S čim plača ga vsaki zemljan ?
Za življenje spet damo življenje,
In s smrtjcismrtjo je dolg poravnan.
(„Basarska parabola.")
Aškerčev „Jaz", se da primerjati z Gregorčičevim „Cloveka»Človeka
nikar".
Da je pesnik s takimi nazori naletel na odpor, je naravno ;
zagovarja pa to naziranje s pesnijo „Herkulov»Herkulov kip"**, ki se zvršuje
s stihi:
Resnica nad vse! -— to je svet ideal,
Ki v zgodbi vpodobil se je, ko kristal . . .
Razume.šRazumeš sedaj, ti prijatelj solist,sofist.
Da vsak realist je res -— idealist!
Toži se drugod, da brezsrčni in goli materij alizem ostruplja
človeiškočloveško društvo in da gineva vzneseni idealizemideaUzem. Stritar pa je
nekje omenil v svojih spisih, da poezija ne izumre, dokler bo
človek živel na svetu, če se nam tudi ne javljajo vselej odlični
pesniki.
ZkgamZlagam se s Cankarjem, ki pravi v „Ljtihlj„Ljuhlj. Zv."^ 1896, 622 :
In ta svet poezije stoji še dandanes tako trdno, kakor za španskih
„ovčarjev",»ovčarjev'^ nemških „i\linnesangerjev„Minnesangerjev" in škotskih „bardov"»bardov**.
Sedajni časi se oddaljujejo od sentimentalnosti, zahtevajo soci-
jalne izpremembe, trd je postal boj za obstanek, in taki časi rodcrode
pesnike z markantnim svojstvom. Tak pesnik svojega časa je Anton
Aškerc. S kratkimi potezami nam predočuje sliko ; tu ni nobenega
stavka, nobene misli preveč, nič ni nepotrebnih prispodob ; v zadnji
kitici ali vrstici se pove nepričakovani zaključek, n. pr. »Satanova
smrt« :
j\IrtevMrtev Satan leži; oh, ne gane se več.
Pala kap mu je menda od smeha.
S tem nepričakovanim zvršetkom se doseže velik uspeh.
Aškerčeva muza, Grnogorkačrnogorka ali Špartanka, se ne izgublja v drobnih
lirskih igračah, nego je jednaka VereščaginovcmuVereščaginovemu čopiču, ki je s
svojimi bojnimi slikami v gledalcih hotel vzbuditi mržnjo zoper
vojsko. Pesnik ne poveličuje temnih stranij človeškega življenja,
nego se bojuje za slobodo in blaginjo naroda. »Najlepši dan" je
za kralja ta, ko :
Usmilil si ljudstva se, sužnih sirot,
katero zagovarja. Njemu zadošča samo nekaj potez, v romancah
samo jeden prizor. On sam je najbolje označil svojo muzo kot
„devo;,devo zdravo, ognjevito*^S, ki očara s prirodno svojo krasoto.
Josip Freuensfeld^) (1861—1893; Dcvojan, J. K. KlcmcnčičKlemenčič, Radinski,
Svojmir), porojen v Kapeli blizu Radgone, je od 1880. 1. učiteljeval v Ljutomeru.
Imel je dvakrat dopust, da si na dunajskem višjem izobraževališču za učitelje
popolni svoje znanje. Vsakokrat je moral plačati sam svojega namestnika;
da je mogel izhajati za silo, so mu ljutomerski rodoljubi zlagali malo mesečno
podporo. Vsled pomanjkanja in vsled duševnega napora pa si je nakopal kalkM
kroničnega želodčnega prehlajenja; zaman je v Karlovih Varih iskal pomoči;
dal se je operirati na praški kliniki, a dva dni po operaciji je umrl — dnédnč
23. decembra. V ,,Drobnih„Drobnih pesmicah" -') izraža svoje nazore o naravi in živ-
ljenju, ki so pa precej otožni; pesnik sam opravičuje to:
Nesrečen bil sem sin.
Uže naslovi njegovim pesnim so otožni, n. pr. „V grobu" '), „Moj
ovcnclioveneli cvet".''*) Osobito marljivo pa je zlagal balade 1886. leta, n. pr. „0b
morskem obrežji", „0d Mure do Drave", ,,Tujec„Tujec" (-nLjf^Z./ ZvJ-Zv.^). Krotek narod
je zasedel deželo, ali njegova .sreča je bila kratka; zato je kanila angelju solza
z lica, in ta solza je „Blejsko jezero" (.Solza). ^') Mati vpraša mladeniča, pri-
šcdšegašedšega v rojstno va,svas, zakaj je tako bled; ali on ji tega ne more povedati,
ker bi jo inače žalile solze (Mati) "•), ..Poroka„Poroka" '' i^; se vrši v cerkvi, vse bi rado
videlo lepi par : on je lep in resnoben, ona pa krasna in vesela. V skritem
kotičku cerkve si briše solze mlado dekle, proseč Boga, naj ji izbriše bridke
spomine."*) Blizu jednake vsebine je balada „Grajsko„ Grajsko dekle" ; užival je mla-
denič srečo na grajskem vrtu; ali danes uže naznanjajo zvonovi, da grajsko
dekle polagajopolagsgo med rože. Tu pa tam se vidi vpliv Krilanovega jezika in zloga,
n. pr. pogosto ponavljanje istih izrazov, n. pr. Tja gori, tja gori, id. Če bi
Gorazdove balade in romance smeli primerjati velečastnim kipom v grških in
rimskih svetiščih, se nam Radinskega balade dozdevajo podobne lepim in
umno izdelanim .slikam za modernemodeme salone; vse je mično in drobno, pa brez
globljih potez iz človeškegaČloveškega življenja; s tem pa se mu ne izreka graja. 1885.
'*) Dom. 1894, 1. — Ljublj. Zvon 1894. — Kol. Moh. 1895. — Pedag.
letnik IV. 1896. — =') Lj.Zv. 1886. — 3») Lj. Zv. 1886, 1887. — '*) Lj. Zv. 1885,
451. — O*) Lj-. Zv. 1886, 65.. — '*) Lj. Zv. 1886. — ') Lj. Zv. 1887. — *) Ljub.
Zv. 1888. Glej Vzgojeslovje („Mladini„ Mladini" in „Venček").
74 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
in 1892. 1. je izdal dve knjižici za mladino; v prvi .se nahajajo pe.snipesni in pri-
povedke, v driit;idrugi pripovedke in pravljice, jako primerne za nežno otroško dobod6bo.
..»Družba .sv. Mohorja" je zadnje čase vsako leto prina.šalaprinašala lepe povesti iz
peresa FrcucnsfeldovcgaFreuensfeldovega.
Anton Hribar
porojen 1864. 1. na Krki na Kranjskem, najplodovitejsinajplodovitejSi epski pesnik
„Dom»Dom in Sveta"'', obdeluje predmete o narodnih pravljicah, ki so
doma na Dolenjskem. Take snovi so: »Okameneli gostje«;
(1888). »Brat Pavel« nas spominja Jurčičeve povesti »Jurij Kozjak«;
dejanje se vrši v letu, ko so Turki napadli samostan v Zatičini;
tudi »Vragova nevesta« ima svojo podlago v turških bojih ; »Trije
svetniki « (kaznuje se nečloveško postopanje graščakov s kmeti);
»Mladi g o s p o d i č gospodič« (se pogubi, ker ne sluša petja tistega
ptiča iz vzhodnjih dežel, ki ga je rešil v smrtni nevarnosti). Dasi
je vsebina tužna mnogim pesnim, n. pr. »Grablje«, »Gomila«,
»Smrtin jok«, »Deseti brat«, se vendar ne ogiblje šaljivih pred-
metov, n. pr. »Kurent « (1890) :
Hiti med svet in burke trosi;
Ni Kranjska vsega .še zabila,
Kar takrat je smehusmehii užila.
Nekoč je šel Kurent na Dolenjsko, drugikrat na Gorenjsko, tretji-
tudi sv. Peter se ga je branil. Na njegove mile prošnje mu je
sv. Peter skozi duri pokazal rajski svit. Kurent, ne bodi len, je
vrgel plašč v nebesa in sedel nanj, zapevši :
Na .svojem vsak je brez skrbi!
Na svojem vsak je brez skrbi!
»Zadnji knez« na Kocelovem gradu ob Blatnem jezeru
je po svojih dveh sinovih, po Borislavu in Radigoju, premagal
Psoglavce. Ker so mu med tem roparji odvedli jedinico Miljeno,
Psoglavcc. Ker so mu med tem roparji odvedli jedinico Miljeno,
obljubil je tistemu sinu nasledstvo, ki bi mu jo rešil. Rešil jo je
starejši, a mlajši mu je vzel glavo. To je sova izdala očetu, ki je
preklel vrnivšega se sina in vrgel žezlo ; v tem trenutku nastalo
proklel vrnivšega se sina in vrgel žezlo ; v tem trenutku nastalo
je jezero, ki
PožrePožrč te žrtve bratomora,
V .Slovencih starci;astarega razpora.
Dobro je v tej pesni posnet narodni zlog :
Pred gradom lipa je košata,
Pod lipo senca mi je zlata;
Pri mizi si\ isivi knez .sedi id. id.
Pisatelji. 75
^— ll^^l^M« ^^^^^^m^ ■■■■■■■■> I II ■ ■l^B^-— »^iP— « ■ ■■ p ■ ■ ■■ MM^P^ii— ■ -■■ ■! — ^^— ■ |l I ■ I ■ I 1^ ■ ■ I ■ ■ ■■ 1 II I ■ ■ ■ ■ » ll^■■ — ^^M
Predmete si je pa iskal tudi v zgodovini, n. pr. „ Usoda
Japo da 'S priljubljena tvarina pripovednikom v Janežičevem »Glas-
Predmete si je pa iskal tudi v zgodovini, n. pr. »Usoda
niku" ; .^Gelboe'" opeva kazen brezbožnega Savla, ^Mati sunam-
Japo da *^, priljubljena tvarina pripovednikom v Janežičevem »Glas-
Ijanka" oživljenje mrtvega otroka. Posebnosti njegovega zloga so
niku^ ; ^Gelboe^' opeva kazen brezbožnega Savla, ^^Mati sunam-
stereotipni kratki izrazi, n. pr. ;,Crez strm in grm'', „In skok in dir."
Ijanka'' oživljenje mrtvega otroka. Posebnosti njegovega zloga so
v
stereotipni kratki izrazi, n. pr. ;,Crez strm in grm% ^Jn skok in dir.^
Bogdan Vened (Matija Prelesnik) }) Ženitev FerdulfaŽenitevFerdulfa vojvode.
(Furlanska povest.) Ferdulf, furlanski vojvoda, je .snubil lepo Blandino, ki mu
je obljubila svojo roko, če si pridobi v vojski slave venec. Hotel se je pro-
slaviti v vojski s .Slovenci in jih je povabil v gosti. .Slovenci pa, doslej
pogani, so se po Dobroradu na .Sveti Gori dali krstiti in so premagali zvite
Furlane, ki so jih zavratno napadli.
Ta epska pe.senpesen je jako zanimiva, ker nam fredstavljapredstavlja prizore iz na.šenaše
najstarejše slovenske zgodovine in lokavost južnih sosedov; nekako nejasna
je slika v tem, kar se godi na Sveti Gori. Pesnik je pokazal s tem delcem
Uvod.
Ker so dobro u.spevaleuspevale gledališčne igre ljubljanske čitalnice, in ker
omenjena čitalnica v svojem okviru ni mogla j ednakomemo po.spcševatipospeševati vseh
sredstev za probujo slovenske narodnosti, so mladi rodoljubi resno mislili
na to, kako bi se dalo ustanoviti primernoprimemo društvo in temelj postaviti slo-
venskemu gledališču in s tem tudi slovenski dramatiki.
DneDnč 15. listnpadalistopada 1866. 1. .so se v posvetovanje se.šlivsešli P. Drahsler,
trgovski pomočnik, dr. K. G e s t r i n , koncipijent, Peter G r a s s e 1 1 i Grasselli, hišni
posestnik, Fr. L e v s t i kLe vstik, J. XNo o 1 111 i , pravnik, dr. J. P o k 1 u k a rPoklukar, Ed. P o u rPour,
trgovec, Fr. R a v n i h a r , dež. uradnik, Jos. Stare, stud. phil. ; L. .S v e t e c,
magistratni komisar ; V. V a 1 e n t a Valenta, magistratni uradnik ; Dragotin Žagar,
cC. kr. uradnik. Načrt pravil je sestavil I. .StarevStare, pravila je cesar potrdil z
Najvi.šjimNajvišjim sklepom od 2. su.šcasušca 1867. leta. Dru.štvoDruštvo je imelo namen izdajati
gledališčne igre, o.snovatiosnovati dramatično učilnico, napravljati predsta^•epredstave, osnovati
dramatično knjižnico in omisliti si potrebno opravo.
Preveliko .število odbornikov je oviralo razvoj društva :; zato so se
prcnarcdilaprenaredila pravila 1872. leta v tem zmislu, da je bilo dvanaj.stdvanajst odbornikov.
L. 1891. .se je društvo preosnovalo z ozirom na novo gledali.ščegledališče na ta način,
da ima devet odbornikov, ki morajo biti vsi v Ljubljani; odbor voli izmed
sebe igralni odsek petih udov, ki .skrbi za repertoar ; voli intcndancointendanco treh udov,
ki vodi pred.stavepredstave; celokupni odbor pa je ravnateljstvo.
.y^Dramatično društvo'"^ je odločno zahtevalo, da dobi v deželnem gleda-
lišču prostor za svoje predstave; 1865. 1. je Bleiweis v deželnem zboru izrekel
to željo; isto je zahteval Drag. Žagar v tretji seji o.snovalnegaosnovalnega odbora 1867. 1.
Odbor se je jel dogovarjati z deželnim odborom, kije dru.štvudruštvu naznanil 1868. 1.L,
'») Zab. Knjiž., SI. Mat. 1894.
76 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
da sme vsak mesce enkrat ii^rati, ako nemškemu podjetniku da pnlovieo
dohodkov tistega dne ; zavezal se je tadanji vodja Ziillner, da prepušča brez
da sme vsak mesec enkrat igrati, ako nemškemu podjetniku dd polovico
povračila pripravno gledali.ščno obleko.
dohodkov tistega dne ; zavezal se je tadanji vodja ZoUner, da prepušča brez
povračila pripravno gledališčno obleko.
Odbor te ponudbe ni hotel sprejeti, nego je spravil po poročevalcu
I. MurnikuMumiku vso stvar pred občni zbor, ki je tudi ni hotel sprejeti; predstave
.so se 1867—1869. 1. zopet vršile v čitalnici. L. 1869. je dobil dovoljenje enkrat
na mesec igrati v gledališču:; prvokrat se je to vršilo dne K),10. oktobra 1869:
predstavljala se je igra „Inserat'".
Dr. Valentin ZarnikZamik je predlagal 1869. 1. v kranjskem deželnem zboru
1600 gld. podpore, in sicer 500 gld. za učilnico, 1100 gld. za razpis' daril. Deželni
zbor si je pridržal pravico staviti pogoje za razpis, in izbrati si izvedence, da
presodijo in ocenijo poslane,po.slane igre. Igre je presojal Josip Stritar, in priporočal
izvirno tragedijo „Zet carja Lazarja" ; deželni odbor pa ni pritrdil, nego
nagrado priznal Ant. FoerstcrjuFoersterju za opereto „Gorcnjski„Gorenjski slavček".
L. 1870—1871. je deželni odbor odločil društvu denarno podporo in mu
Vse pogajanje in dogovarjanje med društvom in deželnim odborom se
je vršilo pi.smenopismeno in je Jakojako oviralo društveno delovanje. Tudi je zahteval
1880. 1. odbor, da bodi društvenim igram vzeta snov iz kranjske ali avstrijske,
pa ne iz slovenske ali slovanske zgodovine.
Da je društvo vendar uspevalo dobro, je za.slugazasluga Petra Grassellija
in Josipa N o 1 1 ij a, sedaj sotrudnika „Slovj^Slov. JVarNar.'' ;^] zadnji je od početka do
preselitve v Zagreb 1875. l1. jako vestno opravljal društvena opravila. ..j^Drama-
tično društvo'-^ je imelo pravico do vseh sedežcA'sedežev, samo do lož gledališkega
zaklada ne.
Za gledali-škogledališko doboddbo 1871 — 1872 je društvo dobilo dovoljenje za štiri
igre na mesec, dve nedelji ali dva praznika in d\adva delaATiikadelavnika.
Za dobod6bo 1872 — 1873 je imelo deželne podpore 2400 gld. in dalo štiri-
intrideset predstav. L. 1873. so bile predstave slabše obiskovane in nastala je
kriza za „Dramatičnoj,Dramatično društvo".^ ^ pa dobrovoljnidobro voljni didc^ieskieski požrtvovalnih rodo-
ljubov so pomagali iz zadrege.
YV dobidčbi 1874—1875 je izgubilo več dobrih močij, pa je vendar priredilo
trideset predstav; angaževanih je bilo šest močij, nekaterim so se dajale na-
grade:; osemnajst močij je igralo brez nagrade. Nekoliko let je deželni odbor
dajal odškodnino za trinajst lož, katerih ni bilo moči rabiti. Izrednih zaslug
sta siSI pridobila radi brezplačnega delovanja Juvančič in Jeločnik.
Deželni zbf)rzbor kranjski je 1878. 1. podporo skrčil od 2000 gld. na 1000 gld.
in tako smrtno udaril gledališče slovensko. Društvo je v dobid6bi 1878 — 1879
predstavljalo igri „Pokoj ni moj" in „Nemški ne znajo". Pričelo je dru.štvodruštvo
znova z diletanti in si pridobilo novih močij ; 1880. 1. igralo sejese je samo trikrat,
od 1880. do 1886. 1. 58krat58 krat. L. 1883. je deželni odbor dovolil dve predstavi na
mesec in dosta\'ildostavil, naj .se „Dratnatičnoj^Dramatično društvo"^' mesec poprej sporazume z
\odstvomvodstvom nemškega gledali.ščagledališča, predno se obmcobrne na deželni odbor. Med tem
je dne 17. februarija 1887. 1. pogorelo deželno gledali.ščegledališče, in .slovenske predstave
,so .se vršile v čitalnici, kjer si je dru.štvodruštvo omislilo z lepimi .stro.škistroški (3000 gld.)
oder; tu .so ,scse prcd.stavljalepredstavljale igre, ki ,so nekako preporodna dobadčba .slovenske
dramatike. Dočim si je ^Dramatično društvo"^ pomagalo s prevodi iz tujih
Pisatelji. 77
jezikov, se je odslej poskušalo domače snovi porabiti za glcdališčncgledališčne igre;
Ivan Borštnik je po Tavčarjevi noveli „Otok in struga" dramatizoval igrokazigi-okaz
v štirih dejanjih z istim naslovom, ki se je igral opetoma. Leta 1889. so se
predstavljale izvirne Vošnjakove veseloigre ,,Pene'^„Pene", »-Svoji k svojim" in
^Ministrovo pismo-". L. 1890. se je pred.stavljalpredstavljal Borštnikov narodni igrokaz
„Stari Ilija"; leta 1891. istega pisatelja dramatična šaloigra „Ni moj okus'-'";
leta 1892. pela se je opera ,,Troubadour--„Troubadour" v hrvatskem, opera ,,Pušča„Pušča\-nikovTiikov
zvonček" v češkem jeziku.
Po raznovrstnih težavah se je po načrtih Hrasky - Hrubega 1892. leta
postavilo novo gledališče na sti^oškevStroške dežele kranjske, občine ljubljanske in
kranjske hranilnice. ^„ Dramatičnemu društvu" se je dovolilo igrati dvakrat
na teden, lože so se oddale po.sebejposebej za slovenske in nemške predstave. Novo
gledališče .se je dne 29. septembra 1892. 1. otvorilo z Jurčičevo »Veroniko;,V e r o n i k o
Deseniško« *.'*)
V Trstu in v okolici se je začelo igrati uže 1868. 1.L; prvi vodja je bil
Fr. Re.sičResic; ne spominjamo se pa, katera igra .se je 1868. 1. igrala v rojan.skirojanski
čitalnici; priredil in naslikal je oder Nace Dolinar; sodeloval je tudi Haderlap,
diletantje so bili sami okoličani in v okoličanski obleki (v uniformi tržaškegatržajskega
bataljona). G. Jo.sipJosip Jo.sipovičJosipovič pripoveduje, da se je 1869. 1. igrala ..Županova„Županova
Micika".
Lepe zasluge ima gospa .Ščuka, ki je v rojanski čitalnici nastopila
1879. 1. v igri ,,Mlinar„Mlinar in njegova hčihČi", v gledališču Fenice prvikrat „V Ljub-
ljano jo dajmo" na korist ^Podpornega delavskega društva'\druStva^^ istega leta v
isti igri na korist političnega društva „Edinost^Edinost" v Politeama Rosetti; 1882. 1.
za „Podporno„Podfomo delavsko društvo"'^ v Fenice v igri .,Dobro„Dobro jutro". L. 1885.
za podružnico y^sv. Cirila in MelodijaMetodija" v gledališču Armonija v igri „Dva
*) Za razvitek slovenskega gledališča so si pridobili lepih zaslug Alt
Ivan, po obrtu rokovičar (1868^18731868—1873), B o n a č Anton (1875—1885), Dolenec
Fran, igralec in pevec, sedaj trgovec v Mariboru (1869— 18731869—1873), DrenikDr en i k Fran,
Eržen Gregor in F i 1 a p i č Štefan, G a b r š e k Ivan, igralec (1869 —1879)
pozneje občinski tajnik na Vranskem, J e 1 o č n i kJeločnik Anton (Slobodin, Antončič),
igralec in režiser (1869 — 1886), KajK zela j z e 1 Peregrin, prvi slovenski komik
(pozneje trgovec in občinski svetovalec, umrl leta 1892), Kramaršič Ivan
(1869—1875), trgov.skitrgovski pomočnik (sedaj .stotnik deželnim brambovcem"), Legat
Veko.slavVekoslav (1869—1874), sedaj vodja tiskarne ..Družbe„Družbe sv. Mohorja" v Celovcu,
Paternoster Jo.sipJosip in Simon.
Izmed gospej in gospodičin so nastopile igralke ali pevke : G e r b i č e v aGerbičeva
Milka, Gostičeva Gu.stikaGustika (Danilova), Korakov aHorakova Marija, I h a n o v aIhanova
Eliza, NagelnovaA., Neugebauerjeva bar. Antonija, N i g r i n o v a
Avgu.staAvgusta, Matilda, Marija in Gizela, O d i j e v a Dragojila, openaaoperna pevka, igralka
in učiteljica na dramatični šoli (1868 — 1878), PodkrajškovaP o dkraj škova Cecilija,
S v e t k o v aSvetkova Ivana in Franja (1868—1873), T u m o v aTumova Matilda.
Režiserji „Dramatičnega„Dram,atičnega društva"** .so bili: Josip NolliNo 11 i od 1867. 1. do
konca .sezone 1874/5; Josip Gecelj od 1874/5—1877/81, potem od 1883/4
do 1885 ; Anton J e 1 o č n i kJeločnik (.Slobodin) v sezoni 1885/6 ; v sezonah 1878/9
do 1879/80 so menjavali P. G r a s s e 1 1 i Grasselli, A. J e 1 o č n i kJeločnik in dr. Jos. StarS et a r č.
78 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
j^uspodagospoda in odcneden sluga" ; za isto podružnico 1887. leta v prostorih Slovanske
Čitalnice (McjnteMonte verde) v igrah „Kna„Ena se mora omožiti" in „(iluh„Gluh mora biti'^"
in 1891»1890. 1. v gledališču Armonia v igri „Blaznica v I. nad.stropju'nadstropju".
Omenjena gospa je 1887. 1. nastopila tudi v redutni dvorani za ri^Podod-
pornofomo delavsko društvo" v igrah „Ultra" in ^Tskok„Uskok".
V" zadnjih letih .se je v „Tršaškcm„Tr saškem Sokolu"** ustanovil poseben drama-
tičen odsek, ki je, sodelujesodeluj 6 s tamburaši min „Slovenskim^Slovenskim pevskim društvont"društvom**^
nastopil na velikem koncertu v.sehvseh okoličanskih zborov dne 7. januarija 1893.
Predstavljal je igro .,Kevček„Revček AndrcjčekAndrejček" tako izbornoizbomo, da .so navzoči Čehi in
Poljaki rekli : taka igra .se sme predstavljati tudi pred .strogim občinstvom.
Odlikovala sta se igralca gg. (JrebenecGrebenec in Lacko Križ.
V letih 1872 do 1877 je v ptujski čitalnici gledali.ščnegledališčne igre prirejal
tedanji mestni kapelan in začasni učitelj vcrozakonaverozakona pri realni gimnaziji Miha
LcndovšckLendovšek (Bogoslav RogačkiRogaČki), sedaj župnik makolski, ki je sam spisal igro
_Tičnik'-„Tičnik" in „Kateri bo?"«.
V Sevnici na .Štajerskem je Anton Leveč osnoval igralno društvo, dal
postavitipo.staviti lep oder, kjer se pa po odhodu Levčevem ne igra več.
V vipavski čitalnici se je vršila igra „Slovo", a- kateri nastopata Bojmir
in Ljudmila: ta nagovarja drugega, naj .se junaški bojuje za tužne brate.')
V vipavski čitalnici se je vršila igra „ Slovo", v kateri nastopata Boj mir
in Ljudmila; ta nagovarja drugega, naj se junaški bojuje za tužne brate.')
*
* *
Slovstvena smer v Slovencih, tako v protestantovski kakor v
katoliški dobi, je bila naravnost versko - praktična : protestantovski
pisatelji so se posluževali slovstva v ta namen, da bi pridobivali
narod za svoje ideje, pozneje pa so kateliškikatoliški pisatelji delali z isto
NajodličnejšiNaj odličnejši igralec Ignacij Borštnik je bil reži.serrežiser koncem sezone 1884/56
prcdnopredno je odšel na Dunaj, in od leta 1886/7. do svojega odhoda v Zagreb k
deželnemu glcdali.ščugledališču.
Ker pa je bilo z igrami dostikrat združeno tudi petje, naj se tukaj
omenijo tudi pcvovodjepevovodje. Petje pri pred.stavahpredstavah, ki so se vršile v čitalniciČitalnici, je
vodil Josip F a b i j a n , 1869 —1870 pa Anton F o e r s t e r Foerster; do 1872. 1., Jurij
.S C h a n 1 1 , kapelnik 79. pešpolka, potem J. .S c h i n z 1 , kapelnik 46. pe.špolkapešpolka;
nekaj časa je opravljal ta po.selposel A. .S t o e c k e 1 Stoeckel; od 1878. do 1885. leta pa ni
bilo .stalnega kapelnika. V.seVse te nadkriljuje Fran fr e r b i čGerbič (rectius Grbec),
rojen v Cerknici na Notranj.skemNotranjskem. Izučen na pra.škempraškem konservatoriju je pel
prve tenorjeve vloge v raznih operah in služboval najpoprej v Zagrebu devet
let, dotlej, ko je vsled nevednosti odločilnih krogov u.sahnilausahnila hrvatski operi
potrebna podpora. Vsled bolehnosti je ostal dve leti doma v rojstnem kraju.
Odtod je šel yv Ulm in potem v Lvov najpoprej na gledišče, potem za pro-
fesorja petja na tamo.šnjitamošnji konservatorij ; 1886. 1. se je pa vrnil v domovino
prevzemši v Ljubljani ravnateljstvo šole „Cilasbene„Glasbene Matice", pevovodstvo v
čitalnici in kapelništvo „I)raniatičnega^Dramatičnega društva", dokler si ni tisto raztegnivši
delokrog na velike operne predstave moralo najeti svojega lastnega kapelnika.
'>) SI. 1877, 5363.
na vrhunec ter v romantiški šoli dobila svoj izraz. Nemci in
Slovani so se začeli zavedati svoje narodnosti in svoje minolosti.
Vodnik in Prešern stojita pod vphvomvplivom te po vsej Evropi se šireče
struje,; struje romanticizma. »Ideja narodne vzgoje vodi
odslej vse slovensko slovstvo kot posebni namen;
zlasti ostro obliko je dobila v drugem desetletju našega veka —
in Dravo, kjer so rodoljubi, kakor Modrinjak, Krempl, Cvetko,
pozneje Danjko, z besedo in pismom izražali ognjevitost svojega
narodnega prepričanja, — takrat, ko sta Fichte in ArndtAmdt glasno
propovedovalaprepovedovala rodoljubje na Pruskem.« ^)
Ta doba pa je trajala v Slovencih še dalje in obsegala vso
razvitku dramatike tudi drugod ne; Lord Byron v uvodu svoje
drame »Marino Faliero« govori o nevšečnem položaju gledališča
na Angleškem in toži o propadanju gledališča v romantični dubidobi ;
Nemcem sta ustvarila dramo Goethe in Schiller, ki sta bila v sporu
z romantiki. Ker romantika domišljijo in mehko čustvo višje ceni
nego visoko misel in odločno voljo, ne more biti podlaga krepki
dramatiki. Lahko se dramatika postavi v službo narodnega propre-
bujenja, a to je le postranski namen, n. pr. v igri »Berite Novice«,
ki sta jo spisala Jurčič in Kersnik v ta namen, da bi se primerno
slavila Blei\veisovaBleiweisova sedemdesetletnica in hkrati osmešilo nasprotstvo
starokopitnežev proti narodni ideji. Blizu isto nameravata Alešovec
z burko „Nemški»Nemški ne znajo" in Bile s shkosliko »Slovenija oživljena'*^.
Za ugoden razvitek dramatike pa je treba velikega duševnega
kosani Nemčiji in Italiji. Na Ruskem je car Aleksij Mihajlovič
ustanovil gledališče. Slovencem je do najnovejših časov nedostajalo
vseh potrebnih preduslovij : sijajnega dvora, velikih zgodovinskih
dejanj, bogatega osredja ; vendar se je storil začetek, priznanja
'*) Fr. Ilešič, Dramatika in slovensko slovstvo. Jahresbericht dcs kdesk. k. Staats-
ObergjmnasiumsObergymnasiums zu Laibach 1897.
1
80 ZgodoAinaZgodovina slov. slovstva. IV. del.
vreden, kolikor je v skromnih močeh na.šeganašega naroda. Predmete
zajemljejo naši dramatiki radi iz slovenske ali slovstvene zgodovine.
V razvoju slovenske dramatike je važna letnica 1876, ko je Jurčič
objavil »Tugomera".'^
Da za predstave priskrbi primerni repertoar, izdaja „Dyama^Drama-
Učno dništvodruštvo*" od 1867. 1.L počenši „Slovensko„ Slovensko Talijo'\**^ v kateri je
do 1892. 1. izšlo petdeset zvezkov obsegajočih večinoma prevode ;
izvirni so: »Berite Novice", »Gorenjski slavček", »Kje
je meja", „Nemški»Nemški ne znajo"^, „Roža»Roža", „Slovenija»Slovenija oživ-
ljena", »Teharski plemiči", »Veronika DeseniškaDeseniSka".
Najodličnejši zastopniki na polju dramatske poezije so Jurčič
(»Veronika Deseniška", »Tugomer", »Berite Novice"), VošnjakVoSnjak
(„LepaVida^LepaVida", »Dr. Dragan", ;,Svoji k svojim"), FuntekF u n t e k (»Teharski
plemiči"*^) in A. Medved („Kacijanar"»Kacijanar**, „» Ostro vrhar"). Jurčič, Funtek
in Medved si izbirajo tvarino v zgodovini, Vošnjak pa v modernihmodemih
družinskih in parlamentarnih razmerah. Narodnemu namenu služijo
igre „Berite»Berite Novice", „Nemški»Nemški ne znajo" in »Slovenija oživljena".^
Krajevnega pomena je Klodičev »Materin blagoslov". Vzgojevalni
namen ima Zavrtnikova igra »Loterist".'^)
Pisatelji.
Josip Jurčič., (Glej : Pripovedništvo).
„Veronika Deseniška." Celjski grof Friderik je na prcšnjoprošnjo
gra.ščakagraščaka Soteščana na svoj dvor vzel lepo Veroniko, hčer malega gra.ščakagraščaka
■/.z DcscnicDesenic, pa se je sam zaljubil v njoiyo, ker je bil oženjenoženj en z bolehno in po-
.starnostamo grofico Modru.škoModruško. Friderikov oče, grof Herman, je ukazal sinu, naj jo
pošlje domov, Friderik pa jo je hotel spraviti na grad OstrovecOstro vec. V tem trenutku
je prišel Janko, Deseničarjev nečak, da bi jo rešil; zaplete se v boj s Fride-
rikom. Po nagli smrti svoje soproge sejese je Friderik na tihem poročil z Veroniko,
pa jo je zapustil, ker mu je oče zapretil, da mu odvzame prvorojcnstvoprvorojenstvo. Vero-
niko je dal stari grof zapreti, sina Friderika je poslal na Ogrsko, a njegovi\jegov
drugi sin je padel raz konja in se ubil. Veroniko so zatožili radi čarovništva,
Janko je prišel pričat zanjo. Cesarsko .sodi.ščcsodišče jo je oprostilo, a Herman jo
je obsodil na smrt; Janka so prcbodliprebodli.
Način, kako je prišla Veronika na dvor Celjanov, je nenavaden.
Ni verjetno, da bi bil mali graščak .Soteščan spravil mogočnega
grofa v Desenice na obisk in mu šele tam povedal, da bi se rad
oženil z Veroniko in da bi naj samo radi tega bila na dvoru
'*) „Loterist." .Šaloigra v jcdnemjednem dejanju. .SpisalvSpisal Anton Zavrtnik. V GoriciGrorici.
1889. Tiskal in založil A. AlM. A. Obizzi.
(dt
Pisatelji. 81
Pisatelji. ^ 81
Celjanov, da bi ji on bil bliže. Pohlevni Janko, ki gorko ljubi
Veroniko, nastopi preveč kakor „deus»deus ex machina"**, ko jo hoče
rešiti iz rok Friderikovih; v ostalem pa je tragična usoda Veronike
zelo primerna za žaloigro. Inačebiače blaga in požrtvovalne ljubezni
zmožna Veronika je zapadla kruti usodi, ker ni bila zadovoljna z
mirnomimo srečo v malih razmerah, nego je hrepenela po sijaju.
„Tugomer." '*) Povest te tragedije je ta-le: Geronu, nemškemu knezu
v Polabski pokrajini, je njegov gospodar Oton I. strogo zaukazal, da mora
ukrotiti ali uničiti polabske vSlovaneSlovane; v tem boju je bil vjet Tugomer, naj-
veljavnejši vodja slovanski, a je čez dve leti pobegnil iz ječe. Zato je poslal
cesar Hildeberta, prvega nemškega biskupa, poizvedovat, kako se je moglo
to zgoditi. Geron je povedal, da se je to izvršilo na svčt Gripa, v .Slovanih
naseljenega Nemca, katerega .Slovani spoštujejo za .svojca. Slovani se posve-
tujejo, kaj je .storiti. Staroizkušeni MestislavMesti jeslavje za odločen upor proti Nemcem,
krščanski misijonar Slovan Zovolj, nevedoma slepo orodje Nemcev, je
za mir, pesimist .S p i t i g n e v jeSpitignevje gol materijalist, dobro.srčnidobrosrčni in preslepljeni
Tugomer je za to, da se plača mala dan (tribut), da se dogovori, naj se pošlje
trideset najveljavnejših slovanskih velmož v tale za šestdeset nemških. Toda
lahkovernost. Tugomer je potem v boju izdahnil junaško svojo dušo.
V „Tugomeru»Tugomeru" je narisan značaj slovenskega naroda ; miro-
ljuben in pošten do zadnje pičice, smatra tudi nasprotnika za
poštenjaka ; Mestislav nasprotuje tej preveliki zaupljivosti Tugo-
merovi, pa inače ceni njegove vrline-; Gripo, Geron in Hildebert
so risani po znanih posebnostih nemškega naroda; Gripo je kupec
in imovit posestnik, na videz prijazen Slovencem, inače njihov
nasprotnik ; Geronu nobeno sredstvo ni prepodlo, da bi podvrgel
in uničil Slovane. Hildebert je škof, kakor jih znamo iz Metodijevih
časov, in to je dovolj. Tugomerova žena Zorislava je prava ljubeča
'*) Fr. Leveč, ^Tugomer*-'", S. 1876, 23, 25, 30, 32. Jos. Penižek je izdal
jTugomerajjTugomera" v češkem prevodu zbirke »Slovanske divadlo", Jičin,L.Sehnal.SehnaL 1883< 1
6
monologom v petem dejanju, nastopivši v temni noči, vzbuja pozor-
nost ; Tugomer leži mrtev na tleh; Vrza je začela celo nad doma-
čimi bogovi zdvajati. Dejanje je v prvem aktu zasnovano, v drugem
in tretjem zapleteno, in je tudi še v četrtem tako krepko, da
gledalec pazno čaka petega.
Snov za tragedijo ^^Tugomer"** je našelnaSel Jurčič v Giese-
brechtovi knjigi „Wendische Geschichten"** ., 1870. 1. jo je začel pisati
v trohejih. Leveč mu je dokazal, da ta mera ne ugaja našemu
jeziku, zlasti ne dramatskim spisom in mu je nasvetoval petero-
pritrdil sodbama Levca in Vošnjaka. Z Levstikovo pomočjo je delo
izvršil v jambih 1878. 1.
•
Dr. Josip Vošnjak '),
porojen 1834. leta v Soštajnu na Štajerskem (rodbina Vošnjakov-
Bošnjakov prihaja iz Bosne), se je 1848. leta v graškem društvu
„Slovenija"„Slovemja*^ navdušil za slovenščino in postal 1858. 1,. doktor medicine
na dunajskem vseučilišču in tam mnogo občeval z obema Ipav-
cema. 1859. 1. se je sam ponudil za zdravljenje ranjenih vojakov
malo časa, a je mnogo deloval za narodno stvar, kajti tam je
2000 podpisov nabral za spomenico, ki se je potem izročila Schmer-
lingu. V Ljubljano prišedši 18G11861. leta je občeval z Bleiweisom,
Fleišmanom, Zabukovcem in sodeloval pri slovenskih diletantskih
predstavah v Bleiweisovi hiši. Koncem 1861. 1, je bil imenovan za
započeto narodno delo v tej smeri, da je budil zaspano narodno
zavest. Leta 1867. je z dr. Prelogom vred ustanovil »Slovenskega
Gospodarja" **, 1868. 1. pa z odličnimi slovenskimi rodoljubi „SlO'^Slo-
venski Narod"**. Po mnogostranskem in mnogoletnem javnem
delovanju, ki se opisuje v drugem snopiču te knjige in ki ga je
podpiralo njegovo pisateljevanje v a) pohtičnipolitični, b) narodno gospo-
darski in c) v poljudno-poučni stroki, se je posvetil leposlovju, ki
ima tudi tri smeri : a) pripovedništvo za preprosto ljudstvo, b) pri-
povedništvo za omikan«omikane kroge in c) dramatiko.
'*) Dr. P. TurncrTumer, Narodna Knjiž. II. uvod. — P. v. R., OcsterrOesterr.-L'ngUng.
RcvucRevue XVII., liB. 1895.
O poljudno - poučnih spisih glej ^Narodno gospodarstvo" v
2. snopiču IV. dela „ Zgodovine slovenskega slovstva"^'. Duševni raz-
vitek rodoljuba Vošnjaka je popolno naraven; v živi dotiki s pre-
prostim narodom je prišel do prepričanja, da je treba buditi narodno
razmerah so ga privedle do pisateljevanja v dramatski obliki.
»Lepa„Lepa Vida." Glavne osebe so Andrej Kogoj, trgovec v
pomorskem mestu, Urša, njegova mati, Martin Sodja, svetovalec
v pokoju, Vida, njegova hči., Grofica Gadolla, Alberto, njen sin,
Volpino, njen oskrbnik, Marjeta, služkinja pri Sodji; dva mornarja;
igra se vrši v Kogojevi hiši, četrto dejanje na Gadollinem gradu.
Upokojeni svetovalec Sodja se je s hčerko preselil v malo
pomorsko mestece v Kogojevo hišo. Njegovi hčerki seje priluipilprikupil
prilizovalec grof Alberto, česar pa ni vedel njen oče, ki je bil zabredel
v dolgove, ker je hči denar tratila za veselice. Njen oče si je hotel
nezvest; ali ta je prišel in jo odvedel na svoj grad, kjer je izpoznala,
da je prevarana. Zato je treščila zapeljivca v morje in se sama
pripeljala v hudem viharju domov; tuje izvedela, da jedaje umrl otrok
in da mož več ne mara za njo : od srčne bolezni je umrla.
^;,Doktor Dragan" (Drama v petih dejanjih) je slika iz
parlamentarnega življenja. Dr. Miroslav Dragan se je zaljubdzaljubil v hčer
profesorja Vranica. Mnogo je pesnikoval, a odvetniškega izpita ni
dovršil. V njegovo nesrečo so ga izvolili še v državni zbor, kjer
vladni predlog. Srce neizkušenega Slovenca se je vnelo za zvito
kačo, ki se je le igrala ž njim. Volilci njegovi so mu dali neza-
upnico na viharnem vohlnemvolilnem shodu. Ko je Dragan izvedel, da ga
obsoja celo Vranic, se je zgrudil na tla. V istem času je bila v
trgu, kjer se je vršil volilni shod, Katinka Holbergova s svojim
Bilenegom, ministerskim tajnikom. Dragan je umrl v Vraničevem
stanovanju, Miro, Vraničevo hčer, pa je vzelv:sel v zakon dr. Marko StremilStre^mvl.
6«
84 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
„ »Svoji k svojim." Upokojeni sodnik in veleposestnik
Pilkovič ima lepo hčer Zoro, katero snubi Teodor Plovel, ki se
hlini slovenskega narodnjaka,^ da bi dobil hčer starega in odloč-
nega slovenskega rodoljuba ; Zora je pa bila naklonjena doktorju
zdravilstva Slavcu. Scherbel, Teodorjev prijatelj, je po nepremiš-
ljenem kvašenju odkril pravi značaj Plovelov in s tem pripravil
Pilkoviča, da je ta po geslu „Svoji»Svoji k svojim" dal hčer poštenemu
Slovencu. Igra se vrši za časa, ko se odkriva v Ljubljani Vodnikov
spomenik, in namerava slaviti pošteno narodno mišljenje, pa je
Spisal je dr. Vošnjak še te-le igre, katere so se deloma tudi
uže uprizarjale na odrih: „Pene", veseloigra v treh dejanjih. —
^jMinistrovoMinistrovo pismo", veseloigra v dveh dejanjih. — ,/Zenska^Ženska
zmaga", veseloigra v treh dejanjih. — „Pred^^Pred sto leti", dra-
matični prizor v dveh delih. — „Premogar»Premogar", igra s petjem v
štirih dejanjih. — „ ^Resnica oči kolje", veseloigra v jednem
dejanju.
Ker te igre še niso natisnjene in ker zasledujemo v tej knjigi
slovensko književnost samo do 1895. 1.L, se naštete igre ne morejo
ocenjati pobliže.
Anton Medved
iz Kamnika (1869 *^), se je uže na gimnaziji bavil s pesništvom in
je bil čislan sotrudnik ^„ Ljubljanskega Zvona"'' z imeni ^^Bistran'*',
„Dolenjec»Dolenjec", „Zdeslav»Zdeslav" in s šifro L. V. Popolnem opravičena je
sodba Gorjančeva, da je „Bistran»Bistran" „čoviek»čoviek velikog dara", kakor
dokazujejo od Gorjančevega navedene in druge pesni ; v istini je
jezik čist, dikcija zanosna, misli poetične. Da se je v njem vzbudila
in pa njegova mati, navdušena Slovenka in čitalniška igralka; on
" •* ' Ko bil sera deček mladolšt,
poje sam: v i -i ^ ;. i i ^ i-.
'^ •* ko bil sem deček mladolct,
Mi mati da spominek svet:
Na vrat ga obc.šajc mi
Mi mati da spominek svčt:
Na vrat ga obešaj e mi
Pa te besede govori:
SrceSreč si tako vzgoji ti,
V njem neugasni ogenj žgi,
A smotri žarkom trem vsakrat
'*) Narodna Misao 1898, 6.
znanci in prijatelji pa Josip Cimperman in dr. Lampe.
Medved je v „Dom»Dom in Svetu"** najpoprej objavljal balade in
legende, n. pr. » Vitovčeva smrt« (1890. 1.) ; o Vitovcu poje tudi
»Zakleto jezero«. »Sveta brata« obsega štiri posamezne pesni.
I. Rostamila (Knežja hči je s pomočjo prstana sv. Klementa zopet
dobila izgubljeni dar govora) ; II. Slovensko pismo ; IIIHI. Cirilova
smrt, IV. Smrti prorok.
Ni možno pretresovati tukaj vseh pesnij, katere je plodoviti
in nadarjeni pesnik objavil v Lampetovem- listu, nego omeniti
nam je, da se je s pesnikom izvršila »Izprememba«*^)
Ta je pridobil vse bogastvo,
Vso blaženost in vse časti,
Kdor rano prišel je k spoznanju.,
Da prave sreče tukaj ni.
Nekdaj hrepenel po bogastvu,.
Po slavi, sreči sem sveta:
Opustil ničeveniče ve sem želje.,
Ki mir kalile so srca.
Antonu Medvedu — svojemu učitelju — poje hvaležna učenka
Kristina :
Zato pa, blagi moj vodnik, na strani
V svetišči poezije mi ostani.
Ob roki Tvoji le bom tajstvo nje umela.,
In zarje \Tietavneta hvalnice ji pela.
»Savel"** (Dramatičen prizor). Mikola, Savlova hči, se je v
gorki ljubezni razvnela za Davida, pastirja. Ko je bil Savel raz-
Ijučen, ga je skušal David potolažiti z lepo pesnijo na harfi, a
kralj ga je zapodil. Na prošnjo Mikole in Jonatana se da omečiti
in zaroči hčerko z Davidom :
Oproda, David, nisi več odslej.
Tolažita me v žalosti ... in zdaj (razpne roke).
{„Dom in Svet"" 1891.)
^*) Dom in Svet 1894.
86 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
„Kacijanar»Kacijanar." (I. „Zarja»Zarja slave.") Drama v petih dejanjih.
Kacijanar, deželni glavar kranjski, je bil vrhovni poveljnik zdru-
ženih armad pred Osjekom 1537. 1.; ž njim nastopajo med drugimi
Janez Ungnad, IlerbersteinHerberstein Žiga, Primož Trubar, nekaj načelnikov
posameznih oddelkov, višji posvetni in duhovni dostojanstveniki,
voditelji turških čet, Kacijanarjeva soproga Elizabeta, hči Skolasta,
grofinja^ Salamanka, Semenič Pavel, ljubimec Skolastin. Prvo de-
janje se vrši v Begunjah, drugo v taboru v Koprivnici, tretje ob
Gari, četrto in peto v Beču, kjer se je določilo, da Kacijanar radi
»Zarja življenja". (Tragedija v petih dejanjih.) Prva tri in peto
dejanje se vrše po hrvatskih gradovih, četrto v Carigradu. Kaci-
janarja obglavijo — junaka, ki jekije bil poprej strah Turkom. Zakonsko
življenje Kacijanarjevo ni bilo srečno : usodno je segla v to gro-
fmjafinja Salamanka, slavohlepna žena, ki je z velikim premoženjem
podpirala nakane KacijanarjeveKacijanarjevo „zato»zato sem duševna mu porodica"^** — ,
da bi kdaj ob njegovi strani bila slavna vladarica. Igra ima proslov,
ki pravi med drugim :
Resnično in razsodno zgodovinar,
A jasno, doumljivo tvoritvčri pesnik!
Saj česar ne verjame včdcnvčden bralec
O prešlostiprčšlosti učeni knjigi včasih
To pevec uprizori v čamcmčamem svitu.
{.Mom„Dom in Svet"" 1895.)
„»Viljem V i 1 j e m O s t r o v r h a rOstrovrhar." '^) (Tragedija v petih dejanjih. „Bom„Dom
in Svet*" 1894.) Glavne osebe so;: Majnard, grof Tirolski ; Told,
njegov svetnik, dvanajst zarotnikov, izmed katerih so najvažnejši
Viljem, baron in gospod na OstrovemOstro vem Vrhu ; V u č e 1 i n , sin zarot-
nika Otona z Dobre; liinekHinek s Sobolja; Ana roj. Ungnadova, soproga
Viljemova; Ti Ida, njiju hči, Katinka njena varihinja; štiri oprode;
Vila; dejanje se vrši na Ostrovem vrhu, v Priboru (Freiburg),
Tridentu in na Grebinjem polju, po smrti Rudolfa Habsburškega
1291 — 12921291—1292. Hinek izjavlja ob zlatem studencu Tildi svojo Ijubav;
nato zapojo nevidni pogozdni duhovi. Vila podari Ostrovrharju
zlat prstan, obljubivši mu slavno prihodnojst, s tem pogojem : „Da
') Igra se opira na zgodovinsko podlago; Ostrovrharji so izumrli šele
v tem stoletju. (Mitth. des hist. Ver. ftir Krain 1857.) Pesnik izjavlja, da so
zgodovinske vse osebe raz ven Otona in Vučelina z Dobre, Hinka s Sobolja;
') Igra se opira na zgodovinsko podlago; Ostrovrharji so izumrli .šele
naslanjal se je pri tem delu na Pertza: Monumenta Germaniae, na Valvasorja
v tem stoletju. (^.Mitth. des hist. Ver. fiir Krain 1857.) Pesnik izjavlja, da so
zgodovin.ske vse osebe razven Otona in Vučelina z Dobre, Hinka s Sobolja;
naslanjal se je pri tem delu na Pertza: IMonumcnta Germaniae, na Valvasorja
IX. 241 seqq., na Dimitza in Mucharja.
Pisatelji. 87
najin ta razgovor skrit ostane^' in „Da»Da nikdar viteške časti ne
žališ." '^ Hinek je vse to slišal izza oskalja. Viljem v sijajni družbi
praznuje petdesetletnico svojega rojstva ; Vučelin nastopi kakor
pevec ; naslonjen na steber zapoje pesenco, ki se završi s tema
kiticama :
Viteške časti branitelj, Dolgo torej, v veke slovisl6vi
Vere in domovja veden,. Na skalo vj iskalovji in podolji,
Slavnim dedom si potomec Ob ognjišči, na bojišči
Vitez Ostrovrhar, ATedenvreden. „Svetla krona v modrem polji. -"
Tilda mu pokloni cvetico ; Hinek se razjezi ; Tilda mu šeSe
izroči krasno tkanico (RitterscharpeRittersch3.rpe). Tildin oče je za Hinka, ker
je izvedel, da je Hinek slišal pogovor Viljemov z Vilo. Viljem
prisili hčer, da mu obljubi poročiti se s Hinkom, ker bi inače
je Majnardu izjavil, da se snuje proti njemu zarota, in da je med
njimi tudi Ostrovrhar. Peto dejanje se vrši na Grebinjem polju,
naha katerem se vidi iz dalje mesto SentŠent-Vid. V bitki sta trčila
Vučelin in Hinek drug na drugega. VučehnVučelin je padel in prosil
Hinka, naj osreči Tildo. Viljem umirajeumirajo izroča prstan Konradu.
Umrl je, ker ni držal pogojev. Padel je tudi Hinek, Tilda pa je
odločila, da hoče v samostanu v Velesalu čakati na smrt.
V marsičem je Medved slično risal značaj Kacijanarjev in
OstroOstrovrharjev vrharjev; to se vidi iz samogovora Ostro vrharjevega (četrto
dejanje, deseti prizor): •
Če zdaj razmišljam smoter svoj, nakano
Kako da mi srce utriplje glasno,
Kako da mi srce utriplje glasno.
Da vest pritiska mi neznosen kamen?
Ko človek se po lestvi slave vspenja,
Zamaknen gleda le naprej, le kvišku
A kadar lestvi se podstav zmaje.
A kadar lestvi se podstav zmaje,
Kadar ozreti mora se nazaj.
Nasproti zazija mu prepad širni.
Stemni se mu pred strmo globočino.
In kes mu z vročim ostnom v dušo črta
Besede suhe: Gledal bi nazaj!
In kes mu z \Točim ostnom v dušo črta
O kčs, spoznanje — mračna duše gosta.
Besede suhe : Gledal bi nazaj !
O kes, spoznanje — mračna duše gosta,
Ki vedno, vedno prideta prepozno.
Ta samogovor nas spominja tistega položaja Kacijanarjevega,
ko je izprevidelizpre videl, da ne more več nazaj. Poleg zgodovine je preveč
romantike; kljubu temu pa slovenska dramatika lahko stavlja v
nadarjenega in izredno marljivega pisatelja za bodočnost najlepše nade.
88 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
GlediiliščiieGledališčne igre raznih pisateljev.
Anton Klodič vitez Sabladoski. (Glej : Vzgojeslovje.)
„ Materin blagoslov." Glavne osebe so: Podkutnik,
;, Materin blagoslov." Glavne osebe so: Podkutnik,
bogat kmet; Vida, njegova sestra, in Jela, njegova hči; kovač
Peter, Jelin brat, nekaj drugih kovačev in inženirjev; NacestnikNa cestni k,
Miroslav Anton, domači učitelj, zdravnik, jeden kolar
pa drugi Kobaridqi.
pa drugi Kobaridci.
V prvem dejanju se poslavlja Peter od Jele, ker odhaja v svet pri-
dobivat si premoženja, da bi mogel snubiti Jelo. .Stari Podkutnik, s tem zado-
voljen, si misli: „Kaj bo iz tega, naj odloči čas", in je šel v Sandrovo krčmo,
kjer je učitelj zapel kobaridskemu kraju na čast zloženo pesen. V drugem
dejanju nastopita Vida in Jela in zapojeta pesmico, ki privabi Podkutnika.
Peter se hoče v krčmi okrepčati za daljno pot, kar vstopita dva inženirjainženiija in
nagovarjata Petra, naj ostane doma, da bo nadzornik mnogim delavcem. V
tem, ko je šel Peter klicat kovače na delo, prišel je Podkutnik in pozdravil;
V igri je premalo dejanja. Da bi natakarica povedala tujemu
inženirju, ki pride v krčmo, da je ta in ta pivec ženin, in da bi
inženir odločil za nadzornika prvega pivca, ki ga vidi, je. neverjetno ;
tudi ni verjetno, da bi kmetski aristokrat revnemu delavcu dal
hčer za ženo, ker je slučajno dobil delo. Jezik v igri pa je pre-
krasen in dovršen, vpletene pesmice tudi ugajajo.
Anton Funtek., (Glej : Lirsko pesništvo.)
^Teharski plemiči" imajo za predmet dogodek iz zgo-
;,Teharski plemiči" imajo za predmet dogodek iz zgo-
dovine celjskih grofov, ki je bogata tragičnih momentov. Dejanje
< se vrši na Teharjih sredi petnajstega stoletja. Glavne osebe so
celjski grof Urh, teharski župan Pengar, njegova hči lepa Marjetica,
njen ženin Ivan in Valentin, njegov prijatelj. Igra se začne z
zborom fantov in deklet, ki nastopa pred PengarjevoPengar hišoj evo hiSo, da slave
poroko mlade dvojice. Pridružil se jim je neki romar, iščoč na-
videzno prenočišča, v resnici pa poslan od Urha, da bi izvedel,
biričema, a prišel je fantom v oblast. Izpustili so ga le s tem
pogojem, da jih je poplemenitil. Slovesno je na določeni dan grof
Urh razglasil sam :
Po milo.stimilosti sem svoji sklenil,
Urh, celjski grof in ortcnburškiortenburški.
Zagorski knez, hrvaški ban,.
Slavonski ban in Dalmatinski,
Da vas povzdignem v plemski stan.
T^O .' '_:.w<.«v:m
Pisatelji. 89
„Erazem Tattenbach." Zaloigra v petih dejanjih. Spisal
ProJcop. (Pseudonim pesnika omenjenega med Urskimi pesniki.)
»Erazem Tattenbach.* Žaloigra v petih dejanjih. Spisal
Prokop, (Pseudonim pesnika omenjenega med lirskimi pesniki.)
Dejanje je na splošno znano iz Jurčičevega romana istega imena,
samo tukaj je inače porabljeno. Tudi v romanu se vrši shod, pa
dekletu. Zaroto je naznanil pri obeh pisateljih pisar, bolj naravno
pri Jurčiču, ker se mu je pohotni Tattenbach izneveril. Pri Jurčiču
prorokujeprerokuje Tattenbachu ciganica, pri ProkopuPrekopu pa astrolog dr. Gallus.
Primerniši je tvarina še za roman nego za dramo.
Zgodovina Tattenbachova se je vy slovenskem slovstvu porabila
uže za roman (Jurčič), za dramo pa ima premalo razvitka. Tattenbach
je častihlepen, pa malo pogumen mož ; zarotniki ga tudi ne sma-
Strašljvec je, „zarota" plaši ga,
Zakaj cesarju močno je udan,
Kaj bolje ni, če pravihpravili mu namer
Še ne povemo ? (I. dejanje.)
„Gospod»Gospod s Preseka." Dramatična povest v petih dejanjih. Spisal
F. S. („Ljublj. Zvon"^ 1886). Vrši se za časa reformacije na Slovenskem ob
ogrski meji. Nastopijo Gospod s Preseka; Veper, grajski pisar in
bivši menih; Ivan Žar, kovač; Podstenec, svoboden kmet, in Mina,
njegova hči; ciganka ; Luka, kovaški pomagač; vitezi, drvarji, kmetje, hlapci
in ljudstvo. Kovač se je zaljubil v lepo in ponosno Mino, katero pa je mladi,
iz tujine domov prišedši graščak na Preseku s pomočjo ciganice prevaral in
v sramoto pred povabljenimi vitezi. Ko so se vpijanili vsi, je zbežala Mina
k očetu, kovač je z drvarji pridrl v grad se maščevat, Luka jih je izdal, da
so opozorjeni hlapci umorili kovača., Mina je zabodla graščaka.
Protestantovska doba se je obilno porabljala za zgodovinske
bolj naravno bi bilo, da je vsaj svoboden kmet. Usoda je za kovača
pretrda in za Mino premehka, kajti krivda zadeva Mino radi časti-
blepnosti.
hlepnosti.
Pri RadBad. Silvestru se je omenilo, da je objavil v „Zgodnji
Danici"'* 1871. igro v petih dejanjih : »EgiE gi p t o v s k i J o ž ptoe vskif Jožef« ; iz tega
cerkvenega časnika še omenimo : »Predstava rojstva našega
Zveličarja Jezusa Kristusa«, spisal O. Purgaj 1877. leta;
90 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
-
X. »Sv. trije kralji« 1892. 1.; F. S., »Sveti večer v dru-
žini«; ibidem ; »B o ž i č n i c a«, igra v jednem dejanji, spisal
/. Bonnel (je morda prevod), 1885.
X, »Sv. trije kralji« 1892. L; F. /S., »Sveti večer v dru-
V raznih zvezkih „Pomladnih Glasov" se nahajajo gledališčne
ži n i« ; ibidem ; »B o ž i č n i c a«, igra v jednem dejanji, spisal
J, Bonnel (je morda prevod), 1885.
V raznih zvezkih ^Pomladnih Glasov'^ se nahajajo gledališčne
igre za šolsko mladino.
Poslednjič bodi še omenjen slovenski AristofanAristobn RJI2. VtorijVlčrij, ki
je v »Sen timentalcuSentimentalcu« („Ljnh»Ij;w6. Zv2rv." 1889) ožigosal sentimental-
nega pesnika Solzislava; norčujeta se ž njim Jurij Tepkovec in
Mirko Resnica. Prvemu je Solzislav dal v presojo te - le stihe :
Oj, z Bogom, s cvetjem pisanipdsani ti dold61 mi,
Le zvonitezv6nite po pestrem dnudnCi potoci.,
Zelenite hobotno bujni holmi —
Za mano, deva, je turobnatur6bna bolb61 mi.,
Ki v srce solznos61zno voliv61i bajno pot si
Za mano žarnižami smehi, črni j6ci . . . .
Ko je padla zavesa, se sliši izza kulis:
„Luna-Luna bleda sije bajno,
Vtžtrec šepeče sladko — tajno —
Včtrec šepeče sladko — tajno —
vSolzislav goni čarobno lajno . . .
Lajnaj lajnaj — «
Solzislav goni čarobno lajno . . .
Lajnaj lajnaj — "
čČ) Pripovedništvo.
Slovensko pripovedništvo je istotako kakor pesništvo v zad-
njih petindvajsetih letih, namreč od 1870. do 1895. L, storilo velik
korak naprej, kajti marsikateri slovenski pripovednik iz prve dobe
omenjenega četrtstoletja se šeSe naslanja na romantiko, n. pr. dr. Tav-
čar v Pajkovi „Zori"** (Antonio GledjevičGledjevic), ki je tudi v poznejšem
razvitku svojega pripovedništva pridržal marsikatere znake ome-
njene struje. Resnična se nam dozdeva sodba, ki jo Fr. Svetič
v svojem sestavku o francoskem pisatelju Viktor llugoHugo-nu'^) izjavlja
o romantiki: ^,Sme se reči, da je bil romantizem splošna
notranja potreba vseh političnih in kulturno -zgodovinskih
razmer. Romantizem je upor srca in čuvstva proti dvoječemu mrzlo
razumnemu osemnajstemu veku. Za pros vetij enegaprosvetljenega absolutizma in
francoskega prevrata zanemarjeni in teptani verski čut se spet
oživlja. V politiki se ustanovi „Sveta svesa",zveza^^ v slovstvu požene
romantika kalikah'. Do popolne zmage je dospela romantika okolo
1830. leta. Nasproti realizmu in naturalizmu romantika ni povsod
jednaka; razlika se lože čuti nego razloži." ^^
•»)- Ljublj. Zv. 18851886, str. 677.
Pisatelji. 91
Pot nadelavati realizmu je začel Lavo slav Gorenj ec-Po dLavoslavGorenjeoPod-
goričan nekaj po nabiranju narodnega blaga, nekaj po svojih
mnogobrojnih lepih prevodih iz najboljših slovanskih pisateljev.
Postavljen je na čelo pisateljem, opisanim v tej knjigi, ker veže
BleiweisovoBleiwei80vo in Stritarjevo dobo. Dasi večinoma prelagatelj, ima
dokaj samostalno mesto v naši književnosti, ker se ni pridružil
nobenemu krogu. Podgoričanu se pridružuje Josip Ogrinec.
Kakor v drugih narodih jejo tudi v Slovencih romantiki sledil
realizem, ki sta ga pri nas ustanovila Levstik in Jurčič.
Svoje snovi je moral slovenski realizem zajemati najpoprej iz živ-
Ijenja preprostega naroda. Jurčič pravi v „Klošterskem
šolnirpi"šolnirju**, 9. pogl.: »Človeško življenje pak, vnanje in notranje, ta
čudovita zmes izkušenj, bojev, težav, veselja in žalosti — življenje
je tista velika tvarina, katero je in bode obdelovalo ljudstvo vseh
splošnega socijalnega stanja; zato jemljejo naši pripovedniki v naj-
novejšem času snovi uže iz socijalnega gibanja, n. pr. Govekar v
„Ljublj. Zvonu";''] Ivo Trošt („Drtišina„DruMna socijalistova"^),^ Sovran („Iz
nove dobe"**),^ X. („Junak sedanjega časa"^) v „Dom in Svetu".^*
Pajkova „Zora"*^ se še ni mogla ponašati z odličnimi pripo-
vedniki, ker so njeni sotrudniki z večine bili početniki, n. pr. v
povesti »Helena"** in „Miramar"** \; v prvi se vrši neverjetnost za
neverjetnostjo, druga nam predstavlja deklico z nemožnim značajem.
Odličnejši pripovedniki so se zbirali okolo Stritarjevega „Zvona"„ Zvona**
1870. letakta, urednik sam jim je stopil na čelo; oglasili so se Jurčič,
Levstik, Ogrmec, dr. Tavčar, Danilo (dr. Majaron, z zgodovinsko
novelo »Elizabeta"„Elisabeta**) in zadnje leto M. Pleteršnik z lepo povestjo iz
rimske zgodovine „Prvi dnevi drugega triumvirata"** . Nazadnje
omenjena pisatelja sta pozneje zapustila pripovedno slovstvo.
Z ustanovljenjemustanovljen jem „ »Ljubljanskega Zvona"** in Trstenjakovega
„Kresa"^ se je odprlo pripovednikom obširno polje, in s tem je
nastopila za slovensko pripovedništvo klasična doba. Najodlič-
nejša pripovednika v ../irest*'^^ITresti^' sta Pavlina Pajkovka in Anton
Koder. Kodrove povesti, večinoma zgodovinske vsebine, nam
predstavljajo dogodke protestantske dobe in iz časa kmetskih upo-
rov. Pavlina Pajkovka je v romanu „Arabela"^ podala sliko iz
velikomestnega življenja. Sotrudnika Kresova v tej stroki sta tudi
dr. Stojan (dr. Sket) s povestmi „Miklova Zala"** ,^ „Milko Vogrin"**
92 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.deL
in „Žrfvaniriva ljubosumnosti*"^ ter Bar tel z lepo povestjo „PomlanPomla-
danski vetrovi".
Ko so80 se 1861. 1. vsledvsied uvedenja ustave začele ustanavljati
čitalnice in druga društva, se je v Slovencih začelo razvijati dru-
štveno in politično življenje; Slovencem narašča omikani srednji
stan in s tem se je našim pripovednikom ponujalo dovolj snovi
za socijalni in politični roman. Slovenci so vstopili v salon in par-
lament. V salonu se je znal spretno gibati J.Kersnik, postal je
najboljši pisatelj v stroki socijalnega romana; pridružili so se mu
Josip Stare in drugi. Politično delovanje je napotilo dr. J. V o š-
njaka, da je napisal „Pohratim&\„Pohratime*' ^ sliko iz narodnega prebujenja
štajerskih Slovencev, isti pisatelj nam v „Spominih izi& 1883. leta"''
pripoveduje dogodke iz parlamentarnega in zdravniškega delovanja;
istotako je ožigosal v igri „Dr. Dragan"^ korupcijo višjih krogov.
Na istem polju se giblje J. Kersnik s svojim „ Agitatorjem".,'^^ ki je
drugi del romana „Cyclamen".**, Oba romana „Pobratimi"'* in „Agi„ Agi-
tator"** sta izraz dejanskih razmer, samo da ide Kersnik še dalje,
ker v njegovem romanu nastopata uže dve slovenski stranki.
1848. leto (Podravski, Iv. Trošt), 1859. leto (J. Stare in drugi),
ekspedicija v Meksiko. Zasedanje Bosne pa je najbolj priljubljen
dogodek našim leposlovcem in narodopiscem sploh {„Milko(»Milko Vogrin"*^,
„Groga in drugi"**, „ ^Dalmatinske povesti" ^, „PopnPop Pero".,*'^ „Handžija^Handšija
Mato".,^^ „Svatba na selih*" itd. itd.).
Realizem slovenskih pisateljev se izraža tudi v tem, da si
pisatelji izbirajo radi svoj rojstni kraj ali vsaj bližnje pokrajine, v
katerih se vrše njihove povesti. V tem obziru se najbolj odlikujejo
„Bajkej,Bajke in pripovesti o Gorjancih"** od Trdine v mnogih letnikih
„Ljublj.„Ljuhlj, Zvona"; \ prebivalci nobene slovenske pokrajine nam ne
stojestojd tako plastično pred očmi kakor ti Gorjanci; Dolenjska je
proslula tudi po Jurčičevih in Podgoričanovih povestih. Gorenjce
predstavljata Koder in Tavčar, Notranjce Trošt, Tržačane in tržaške
Pisatelji. 93
Modroslovni roman je začel obdelavati dr. Mencinger ; zmožen
bi bil te težke naloge dr. Tavčar, ako bi nekaj omejil svoj
sarkazem.
nekatere novele s tem predmetom (glej: Kersnik, Govekar in
Marica); satirično se bavita s pesniki Ivan Cankar-Trošan
(„Moralaj^Morala", „Ljj,Lj. Zv."^ 1894) in Murni kMurnik (v „ Vesni"„Yesni^), razbojniki in
tihotapci pa so priljubljeni junaki našim pripovednikom. Iz pisa-
teljskega življenja imamo samo Funtkovo povest „Rokopis^,Rokopis".
Zborniki, v katerih se nahajajo prevodi iz slovanskih ali
drugih jezikov ali izvirni spisi leposlovne vsebine, n. pr. Krajčeva
„BihUoteka'\„Bi5Mofefca", Trstenjakova ,,Knjiznica'»Knjižnica*' ali Gaberščekova podjetja,
navajajo se v oddelku „ Časnikičasniki in časnikarstvo''^ v drugem sno-
piču 4. dela ^,, Zgodovine slovenskega slovstva".** *
Gospod dr. Murko navaja v svojem spisu o slovenskem slov-
stvu v Ottovem „Naučnem Slovnikii"Slovniku^ in dr. Vidic v svojem sestavku
o novejši slovenski literaturi v ^Mladosti",„Mladosti**j I. snopič poleg Gove-
karja in Murnika tudi pripovednika Karola Dolenca; to pa ni
pravo ime, nego je pseudonim za pesnika Fr. Meška, ki je ome-
Slovenci smejo biti ponosni na svoje pripovednike.
Lavoslav Gorenj ecG-orenjec-Podgoričan'^) (1840—1886) izPodgorice na Dolenj-
skem^, je kapelanoval na raznih mestih, umrl župnik v Adlešičah.
Uže gimnazijski dijak inbogoslovec seje rad učil slovanskih jezikov; v
bogoslovnici je osnoval s sovrstniki beletristični list .j,Savo'^. V ljubljanskem
semenišču so mu bili tovariši bivši državni poslanec Karol Klun, Ivan Vesel
(Vesnin*,\ župnik Fr. Štrukelj '^Jaroslavj(Jaroslav); J. Bile in J. Flis sta bila eno leto pred
njim, Jos. Ogrinec dve leti za njim. Oglasil se je istodobnoistod6bno v Janežičevem
»Glasniku*^Glasniku" in v ,.Danici-„Danici^ . Podajal je mnogo narodnega blaga, na
pr. „Narodne^Narodne zagonetke in narodne piipovedkepripovedke o všembiljivSembilji" '*), »Izdana„Izdana kralji-
čina", „Pripovedkeosmrti^Pripovedke o smrti", „Mačeha in Pastorka"-'), ., ^Vojaški begun" (krajinska
narodna pripovedka^)';), „Zlatoperi ptič" ■*;"•), „Kočevske^Kočevske vraže"** "'^),^ »Škratelj ', na-
rodna pripovedka'*), ^»Kovač", narodna pripovedka.')^
-'^) Harambaša - Merovčkov. Slov. Nar. 1886, str. 54—55. Lj. Zv. 1886,
187—188. A. Fekonja, Kres 1886, 82—85. J. Mam Jez. XXV. 91—9491-94. J. Šašelj
Slov. 1885, 12, 13.
'*) Glas. 1861. — =*)^ Glas. 1862. — '*) Nov. 1862. — "'») Glas. 1863; Vganjke,
Kol. Moh. 1862. — ^*) Bes. 1871; Kratkočasnice, slovenski pregovori,. Bes. 1877
Kr. 1881. — '•) Kr. 1882. — ') Kr. 1886.
94 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Druga .stroka njegova se lahko imenuje naravo- in narodoslovnanarod os lovna,
kajti kazal je, kako se razširjajo rastline in živali po .svetu'*), kako mnogo-
vrstne so mravlje v Afriki"-'-*), kako živi opica gorila, opica gnezdeča, kenguru
in severni medved'), krilata leverica''"), pisal je o Zjedinjenih državah^*), o
Turškem*;, Islandiji'), o Ciganih na Angleškem "!», o družin.skemdružinskem življenju v
Jugoslovan.skiJugoslovanski (po Bogišicu)'*), o prirodi in življenju na Tatrah'"naTatrah*®), o Tamulih
in .SantaliliSantalih"), o gubernijigubemiji JcniscjJenisej, o prebivalstvu kneževine srbske, in o Ciga-
nih na .šrb.skcmSrbskem*'-^), o Kavkazu''"), kako Indi in kako Kočevarji svatujejosvatigejo, .snu-
bijo in ženitujcjoženitujejo"), o Huculih in Goralih, o kro.šnjarjihkrošnjarjih v Ogerski.
Predočil je rad odlične može, n. pr. Ignacija Knobleherja",) Greuterja"Greuteija**),
M. Pogodina"), J- Strossmajerja'"), dr. Ricgcrja"Riegerja**), Turgenjeva'"**), MihMIh. Lomo-
nosova"), nad.škofanadškofa grofa Ledohov.skega-Ledohovskega''), Hilferdinga-'*), Jaroslava Čermaka-^'*).
Največje zasluge pa si je pridobil Gorenjec s tem, da je pripovedno
.slov.stvoslovstvo .slovensko obogatil z lepimi in blagozvencčimiblagozvenečimi prevodi najlep.šihnajlepših
povcstijpovestij, novel in romanov sorodnih .slovanskih plemen, posebno pa iz če-
škega, polj.skegapoljskega in ru.skegaruskega; izvirnih pove.stijpovestij ni pisal, pa vendar ni zraven
Jurčiča nobeden .Slovenec .Slovencem podal toliko prijetnega berila kakor on.
Pokazal je na ta način, kam se je zatekati, če ni dovolj lepega domačega
blaga; on se sme prištevati k naj spretnejšimnajspretnejšim in najplodovitejšim
prelagateljem slovenskim. Za ta po.selposel .se je pripravljal uže kot dijak.
Iz češčine je prevel po Vaclavu .Štulcu: »Nevera ne blaži"* '■'*), „Mirijam-', Mirtam" '•),
»^Skopuh«"-'); po J. E. Vocelu: », Poslednji Orebita" '«"), po P. Chocholov.šku Chocholovšku:
„Ko.sovo»Kosovo polje'" ■'•), nKrvina"'»Krvina** "*), »Poslednji bosenski kralj*""*), „Ilija* (zgodo-
vinsko-romantični obrazi)"), Agapija"). Pristavi še: »Pravljica o klobuci.klobucL"
„Zelo»Zelo žalo.stnažalostna resnica vsem klobukom in njegovim prijateljem, humoreska",
po V. Haleku.")
Pozneje so se mu priljubili bolj Poljaki in Rusi; bogata in kra.snakrasna
literatura poljska''") mu je podala dovolj lepe in hvaležne tvarine za prevode,
posebno pa pisatelji CzajkovvskiCzajkowski, Jellowicki, Grabow.skiGrabowski, E. Dul.skiDulski, J. Kra-
szc\v.skiszewski, Krasinski, Korzeniow,skiKorzeniowski, Vinc. Pol, Wojcicki, Potočki; po prvem je
prevel '°jprevčl"): »Kirdžalija"* "~"'), podonav.skopodonavsko povest, ki se je jako prikupila sloven-
.skemu občinstvu. Po Mihaelu G rabo\vskemGrabowskem, ki rad Poljake .seznanja z
'*) Nov. 1862. — «) Ibid. — 'j*) Nov. 1863. — "*) Nov. 1864. — '*) Dan. 1862.
— 'j*) Nov. 1862. — ') vSlovSlov. Več. 1862. — «") Ltp. Slov. Mat. 1871. — '>*) Ltp.
Slov. Mat. 1877. — '"»°) Ltp. .SIvSl. Mat. 1878. — ") Bes. 1873. —-- ")} Bes. 1874.
— ") SI. 1873. — "**) Kres 1882; 1886. — '=^) Dan. 1872. — »'*•) Ibid. —
")*0 Slov. Nar. 1870. ~— ") Slov. Nar. 1871. — ") Bes. 1872 ; Zr. 1872. —
'"*») Bes. 1873. -— ")'O Bes. 1873. — ")j Bes. 1874. -— "); Zr. 1872. -— ") SI. 1878.
— •■'•") Dan. 1863. - ") Dan. 1864., — -'") Dan. 1864; dalje ima še Dan. 1866:
»MorivccMorivec pa spovednik"*; Danica 1867: »Spominek živemu"*; pri.stavipristavi še po
StulcuŠtulcu: »Oče in .sin". Kol. Moh. 1864; „Mati in sin*.sin", Ljud.skaLjudska knjižkiyiž. 1885 -—
-'") Glas. 1864. — ") Glas. 1864. — '»") Nov. 1869. - "'') Slov. Nar. 1869. —
"»•) Ltp. .SIvSl. AlatMat. 1869. — ") »Cvetje" id. (Janežič). — "•) Bes. 1872. — ") Prvi
poljski prevod: »Prava ljubezen" iz (:^\viazdaGwiazda, Dan. 1868. — ") »Rudeča suknja"sukivja*,
Gl. 1866. — ""'"'-^^) „Cvctje"„Cvetjc* id. (Janežič); pri.stavipristavi: »TcrmolanaTermolana".
Pisatelji. 95
jugoslovanskimi literaturami, poslovenil je , »Zamet v stepah" '*); od najodličncjnaj odličnej-
šega poljskega pisatelja Kraszc wskcga jeKraszewskegaje udomačil v SlovencihvSlo vencih: »Dubenske
pogodbe"^**), „Berači»Berači in beračice v Poljskej"^'), „Koča za vasjo"**); od Kra-
si n s k e g a sinskega: »Izkušnjavstvo" '*); odKorzeniowskegaod Korzeniowskega: »Anica"* °•), „ »V torek
in petek"* O, »Faktor"*, »Dopisi-^"), »„ Hvaležnost"' *•) ; od VincV in c. Pola: »Obrazci
iz prirode in života na Tatrah"* '") ; od ^^'ojcickega\V o j c i c k e g a : »Poljske vojske obraz"* ") :
od Potockega: »Kavkaški obraz""**'); tudi drugi manj znameniti poljski
pisatelji so mu dajali dovolj tvaiinetvarine. Posebno rad pa se je pečal z rusko
literaturo, iz katere je presadil na naša tla spise od N. V. GoG goljo go Ij a: »Podoba"*"),
»Noč pred sv. dnevom"*, »Nos", »Plašč""* *^), »Povest, kako se je Ivan IvanovičIvano vič
spri z Ivan Nikiforovičem" *''") in »Mrtve duše"* ; kakor »Koča za vasjo"* je
tudi ta obširni prevod izdalaizdalgi ,,AIatica„Matica Slovenska"^ v »Zabavni knjižnici*.".'*)
»Zajetje med Čerkesi"** je tudi po ruskem Izvirnikuizvirniku.*'") Iz jugoslovanskega
sveta nam je predočil: »Nekoliko dni pri Horvatinovicu, obrazci iz boj-
nega tabora"'*"); „Družinski»Družinski život v Jugoslovanskej vjugoslovanskej" po BogišicuBogišiču"), »Biljež-
nikova hči"*, novela iz srbskega življenja po Damjanu PavloviduPavlovicu'") ; po
Jokai-u je poslovenil: Jiinaci v rudečih čapkah 1848*'*), »Skrivnostno
trpljenje*.")
Samostalen je v teh-le spisih: »67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata*
Jokai-u je poslovenil: »Junaci v rudečih čapkah 1848"^'}, »Skrivno.stno
(Črtica iz življenja nekega duhovna)'*) in pa »Ovaduh*) (obraz d\jaškega živ-
trpljenje ".^2)
Samostalen je v teh-le spisih: »67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata«
(Črtica iz življenja nekega duho\-na)-') in pa »Ovaduh") (obraz dijaškega živ-
ljenja), v katerem opisuje, kako so bili dijaki — bržkone njegovi sošolci
— neplemenitega tovariša kazno\-alikaznovali in spokorili. Istotako je spretno narisal
narodnega učitelja, ki bodi plemenit, pobožen, rodoljuben, dovolj omikan
in dobrovoljen.
nega blaga ter s prirodo- in narodopisjem.
Josip Ogrinec (1844—18791844— 1879)*)
iz Podgorja pri Kamniku, je bil v Ljubljani od 2. do 8. gimnazij-
skega razreda v Alojzijevišču, ^kjer je vodja Grabnar v njem zanetil
ljubezen do pisateljevanja. Dasi ne posebno nadarjen, se je poleg
') Nov. 1884; 1885. — 2>) Slov. Nar. 1871. — '*) Zr. 1872. — "j*) SI. .Mat.,
Zab. knjiž. 1886 — '*) Slov. Nar. 1871. — '*) S. 1872. — "') Ltp. SIvSl. Mat. 1870.
— «') Bes. 1870. — '•) .Bes. 1873. — '»°) Ltp. SI. Mat. 1878. — ") Bes. 1871. —
'3»«) Bes. 1871. — '='") Nov. 1863. — '*") Nov. 1864. — '^>») Ltp. SI. Mat. 1875. -
'"j») SI. Mat., Zab. Knjiž. 1886, 1887 ; Rusa GogoljaGogoya je tudi opisal v Bes. 1872.
— ") SI. 1875, 100-105. — '«»") SI. 1876. — "J'*) Ltp. Slov. iMatMat. 1877. —
'"«°) SI. Nar. 1871. — 2')«0 SI., Nar. 1871. — --'2") Bes. 1873. — '»=•) Kol. Moh. 1882;
Dostavi: »Očeta Blaža otlina" po nemškem izvirniku. »Ljudska knjižnicakiyiznica",
Maribor 1886. — Josip MarnMam pripoveduje, da je ,., Mrtve duše" prelagal v naj-
huj.šihhujših bolečinah, ko ga je mučila vodenica, da ni mogel niti ležati, niti sedeti.
=■'0*) Josip Benkovič, Dom in Svet 1890. — Slika Josipa Ogrinca v Dom
in .Svetu 1891. — Fr. Leveč, SI. Nar. 1879. — Jos. Stritar, Zv. 1879. — Vatr.
Holc: Na grobu Jožefa Ogrinca, Lj. Zv. 1880.
šolskih predmetov učil tujih jezikov. L. 1864. je vstopil na odločno
željo materino v ljubljansko semenišče; a v drugem letu izstopivšiizstopivSi
se je v Zagrebu vpisal v pravoslovno akademijo. Jeseni 1866. 1., je
odšel na Dunaj in do 1870. 1., poslušal predavanja o prirodoslovju,
1872. 1. je pisal v Ljubljani za »DramatičnoDramcUično društvo",^j supliralsuplind
1872 — 73 na novomeški gimnaziji in od 1874. 1. do smrti službo-
val za profesorja prirodoslovja, matematike in zgodovine na gim-
naziji v Vinkovcih.
Mladega bogoslovca je srce vleklo v javno življenje; bogo-
slovec je zložil pesmici: ^^Slovenski Lipi"** in „Za»Za Boga in za
domovino"*^, ki se nahajata v V. letniku bogoslovskega časnika
»r,Slovenska Lipa"*'. L. 1863.— 64. je pisal za „Zgod. Danico"*^. Ko je
Stritar 1867. leta osnoval „Pisateljsko^Pisateljsko društvo*", se je ognjevito
poprijel pisateljevanja; podpisaval se je: J. O., Jože s Podgorja,
J. Medvedov, O. Osipov.
Njegov glavni predmet je bilo prirodoslovje; iz tega je nari-
sal slike, n. pr. „Petelin";,Petelin« ^), „Povodna»Povodna žaba"^ *), „Krtov»Krtov pogreb''^* *),
»Vrstica nekterih posebno zanimivih osa".*)
Klasični so »Obrazi iz narave"« '^j*): „Po,,Po zimi", »Golob", ,*, j»Kos"*,
»Lipa'*', »Nevihta"** •), »Na razhodu"^ '/); izmed teh se posebno odlikujeta
„Kos»Kos" in ^jj,Lipa". V jednakem zmislu je popisal »Pčelo, kakova je
in kako se razvija" v izvestju vinkovske gimnazije 1878. Splošna
prirodoslovna vprašanja je razpravljal v sestavkih: »Nagon ali
preudarek?"*'), »Naravoslovne črtice"®). Te slike iz narave pa ne
sežejo do njegovih klasičnih »Obrazov iz narave", v katerih se
kaže njegov humor, n. pr. »Cunjar"'"^^^), »Berač""), ^0» «Ptičar Blažič""«**),
plastični so »Lemenatar" ^^), »Kaplan"'' ^*), »Farmešter".*^}*)
Njegova vrlina pa je bilo pripovedništvo; snovi je zajemal
iz malomestnih razmer, n. pr. ,^,Malomeška prigodbica'''"^ ^*) nam kaže
resnico, da bogati in ozkosrčni stariši včasih vničijo srečo svojih
otrok. »Žila premogova" ^'') je jednaka Erjavčevi povesti: »Ni vse
zlato, kar se sveti".
Izmed šaljivih povestij : „Ureh»Ureh tretjikrat ženin"'"**), „Eden»Eden
dan ženin"'®'"), »Pismo Ošpete Skomrahe ta Janezastemu Skomrahu,
'») SI. Gl. 1868. — ') Ibid. — '*) Bes. 1869. — "*) Bes. 1870. — '•) Zv. 1870.
— •) Zv. 1870. — ')O Zv. 1870. — •") Zv. 1876. — '•) Kol. iMohMoh. 1878; pristavi:
V afrikanski puščavi. Bes. 1870. — '"*°) Zr. 1872. — ") Zr. 1873. — "»*) Zr. 1874. —
"*') .SI. Nar. 1875; 86, 88, 98. — '**) SI. Nar. 1875; 59. — ") SI. Nar. 1875; 7576, 76. —
"»•) Zr. 1875. — "*') Zv. 1870. — ") SI. Nar. 1874; 252. -— '»") SI. Nar. 1876; 130
Pisatelji. 97
ki na Dunaju za doftarja štedira" *^ ^) se posebno odlikuje zadnja
po svoji nedosežni satiri,.
PriprostemuPriproBtemu slovenskemu ljudstvu so namenjene povesti :
„Lesena»Lesena noga"'' *^) (vrši se v časih francoskih vojsk blizu Kamnika),
„Setev»Setev in žetev" ^«*), ^»Največji revež"'***), »Babina Greda"**), »Bla-
gor kmetskega stanu" ^'), »Babjeverstvo"/«.') Omikanejšim krogom
soBO namenjene novele: „Solnce»Solnce in senca"*, „Čegava»čegava bo?"^*'), »Častčast
in sramota"*, slike iz ljubljanskih uradniških krogov. V srednjem
veku vrši se povest »Čarovnica iz Karneka""^*), za časa pokrist-
janjenja Slovencev: „Vojmir»Vojmir ali poganstvo in krst"*/"®)
Ko je 1878. 1. v Budapešti zvršil svoj izpit, popisal je svojo
pot v madžarsko prestolnico v sestavku „Madyar»Madyar ember in Buda-
pešta" pesta*'"), v katerem izraža svoje mnenje, da madžarska omika
nima stalnih tal. K sestavkom, ki so navedeni v obširnem in
temeljitem Benkovičem spisu o Ogrincu v „Dom in svehcsvetu*"^ pristavi
še: ,.^Strnišče" "**), ,,^Obritov Jože — prida človek"^'«), ,,^Marjeta" '**)
in ,,„ Valovi srca«" ^^). „Dom in svet'"svd^ (1890) je prinesel nepopolno
Ogrinčevo povest „Enaki in različni poti", katero je dopolnil Domen
Svetko. Jako marljivo je Ogrinec za ..j^Dramatično društvo'"^^ pri-
rejal igre. (Glej ^jBibliografija^Bibliografija'" .)
Iz pesništva imamo samo balado ,. ^Izteklo jezero"* v Raičevi
knjigi ^^PomladanskoPomUidansko cvetje^\^ Trst 1871.
Radi svoje zgovornosti in svojega naivnega in nedolžnega
'>) SI. Nar. 1875. — ') Ltp. SI. Mat. 1870. —- ») SI. Več. 1875.. — "*) Kol.
Moh. 1877. — '^) SI. Nar. 1878. - '•) Bes. 1869. — ') Bes. 1871. — '*) Listki LI.,
1872. — '•) Zr. 1872. — *"°) SI. Več. 1871. — ^')0 SI. Nar. 1878. — '") SI. Nar. 1871 ;
21. — "**) SI. Nar. 1872; 81. — "**) SI. Nar. 1875; 233—236. — ''") SI. Nar. 1876;
219—231. Dostavi ^^Kamnik", Ltp. SI. Mat. 1870; „Kralj»Kralj Samo", nemški spisal
Fasching, poslovenil J. Ogrinc, Zr. 1872; „Temo'-" v knjigi „Križem»Križem sveta" 1877.
98 ZgodovinaZgodorhia, slov. slovstva. IV. del.deL
Josip PodmilšakPodmUšak (AndrejčkovAndrej Aov Jože, 1845 — -1874)
iz KrašnjeKraŽDJe na Kranjskem, je bil iz sedmega razreda ljubljanske
gimnazije vzet k ^vojakom v topničarski polk „Cc8arjevič.Cesarjevič RudolPRudolf'
in prišel na Ogrsko. L. 1870. je stopil v zasebno službo v Celovcu,
1871. 1. v službo deželnega odbora kranjskega, 1872. 1. k brzojavu
Uže v četrti šoli se je seznanil z Antonom Janežičem in ostal
ž njim v zvezi do njegove smrti.smrtL V kratkem času svojega življenja
je Podmilšak spisal mnogo povestij ; uvidel je takoj, da se ima
pripovedno slovstvo opirati na narodno podlago; v vzgled so mu
bili Levstikov- »Martin Krpan"*, Jurčičev »Jurij Kozjak"* in Ciglerjev
roman „Sreča»Sreča v nesreči"** ; to priznava tudi sam.*^) Najpoprej je
omeniti, da je zbiral narodno blago, n. pr. »Zapuščena"*' *), ,,»Sv. Til''TiP.'*)
Svojim povestim je jemal snov iz narodnega življenja na kmetibkmetih,
n. pr. a) »Kako se je Pekec s hudičem metal, lovcem pete odnesel"'',
b) »Črni graben"**, c) »Korenina Krašnjiških županov"**, d) »Železni
Križ" *)*^j. Na Jurčiča se naslanja tisti del v zadnjem poglavju, v
katerem pripoveduje Mrtanovec, zakaj da ne nosi več podplatov.
Na narodno snov se nanaša tudi »Ubežnik"*^, domača povest^).
»Spiritus familiaris"** popisuje življenje kmetskega čudaka Skurta® *).
Življenje voznikov nam popisuje povest »Gregel Košenina" ').
Na njegove proizvode so vplivale tudi razmere, v kojih je
živel. Omenili smo, da ga je vojaški poklic poslal na Ogrsko ;
zato nam popiše »Krvavo krčmo na ogrskej pustinji" ** '). Tudi izmed
pesmic, katerih je zložil nekaj po narodni tvarini, se ^, Mlada ciganka""*^*)
spominja ogrske dežele :
Prišel sem v deželo Ogrsko široko.,
Videl ondi Nitro, Donavo globoko.
Ironija na njegov položaj je slika »Srečen ! Obraz iz vojaškega
življenja"** ^")^. Mnogo malih povestic je spisal za »^Besednik"^ in za
Greg. Jereb, Lj. Zv. 1884. — ') .Slov. Glas. 1868. — '*) Slov. Glas. 1864,
226. — '*) SI. (;iasGlas. 1864, 226. — ^j*) SI. Glas. 1864, 256; pristavi: „Sv. Štefan"*,
Slov. Glas. 1865; „0 Torki", Slov. Glas. 1864, 353; „0 divjem možu". Slov.
Glasnik 1864, 379. — '*) Slov. Glas. 1867. — "•) Slov. Glas. 1868, 25, 60. —
') Slov. Glas. 1868, 170, 203. — *■) Bes. 1872, 177. — '•) Slov. Gla.sGlas. 1868, 207.
„Iz ogenskeogerskc planjaveplai\jave" se zovez6ve povest, ki se nahaja v njegovi rokopisni ostalini.
'»") vSlovSlov. Več. XXXIII. 1875. ^Roparjeva ljubica", „Obraz iz voja.škcgavojaškega živ-
ljenja''", Zr. 1872.
Pisatelji. 99
knjige „Družbe»Družbe sv. Mohorja"*' ; česarSesar Janežič ni mogel porabiti za
svoj „Glasnik'\^GUienik**, je prepustil družbi. Za »BesedniknSesednik*" je Andrejčkov
prelagal večinoma iz češčine, n. pr. „Spomin»Spomin na Dubrovnik"" ^),
„E1»El Nino, tolovajski častnik"^ ^), »Amerika, ali povsod dobro, doma
pa najboljše*" '^) je po poljskem izvirniku priredil Podmilšak. Za
„Besednik"»Besednik^ je prirejal zemljepisne sestavke, n. pr. „0 ledenem
morju"* *), »Severna luč"*' ^*), ,,»Laponci" '•), „Sibirija»Sibirija" ''), „Gora»Gora Vezuv".
„Miha»Miha Brtoncelj in njegove čudne dogodbe po svetu." "')
Pa tudi v prirodopisje spadajo nekateri spisi, večinoma pre-
vodi, n. pr. „Burja»Burja in zametje v Alpah" ®•), „Moč»Moč in korist vode" *"),
»Potresi v južni Ameriki".")
stalnega kruha. Da pa ni hotel popravljati hib, odkritih mu v
dobrohotnem namenu, to se ne more grajati dosti ostro. Njegovi
najobširnejši povesti za preprosto ljudstvo sta: „Sabinka;,Sabinka, slovenska
junakinja" ^'j^) in ^;,Žalost in veselje".^'') V obeh teče beseda gladko
in prijetno.
Josip Jurčič (1844-1881) ")
se je porodil kot drugi otrok »bornemu kmetu""'^, kakor je on ime-
noval svojega očeta. Hodil je v šolo na Krko, pozneje v Višnjo
goro in je prišel 1885. 1. v normalko v Ljubljani, kjer mu je bil
prvo leto učitelj Blaž Praprotnik. V gimnazijo prestopivši 1857. 18^2^.1.
je imel izvrstnega učitelja starega Pogorelca, odličnega latinca. V
*) Bes. 1873. — *) Bes. 1872. — *) Bes. 1869; sem še pristavimo „Mašče-
vanje" povesti iz poljščine, Bes. 1869. — *) Bes. 1869. — *) Ib. — •) Bes. 1873;
Samojedje ib. — ^) Ib. Izlandija in Izlandčanje ib., Potovanje na goro Athos,
SI. Gl. 1868. — ") Bes. 1870. — •) Cvetje II. 1876. — ") Ib. pristavi : „Živ-
Ijenje na planini", Bes. 1871. Tu pristavimo še : »Lepe pesmi glas seže v
deveto vas**, Koled. Moh. 1867; »Zgodovina motniškega polža", SI. Gl. 1868;
^Bor z volkom"^ Kol. Moh. 1869; »Kralj Mida v mongolski obleki", Bes. 1874.
— ") Bes. 1870. — ") Bes. 1876. — ") Slov. Več. XXI. — ^*) Josip Jurčič,
') Bes. 1873. — ') Bes. 1872. — ') Bes. 1869; sem še pristavimo „Mašče-
vanje" pove.sti iz poljščine, Bes. 1S69. — ") Bes. 1869. — *} Ib. — °) Bes. 1873;
Samojedje ib. — '} Ib. Izlandija in Izlandčanje ib.^ Potovanje na goro Athos,
SI. Gl. 1868. — «) Bes. 1870. — ') Cvetje II. 1876. — '") Ib. pristavi: „Živ-
Ijenje na planini". Bes. 1871. Tu pristavimo še : „Lepe pesmi glas seže v
deveto vas", Koled. Moh. 1867; „Zgodovina motniškega polža", SI. Gl. 1868;
»Bor z volkom", Kol. Moh. 1869; „Kralj Mida v mongolski obleki". Bes. 1874.
— •') Bes. 1870. — ") Bes. 1876. — ") Slov. Več. XXI. — i") Josip Jurčič,
Fr. Leveč, SI. Nar. 1881, 101—104; Zamikov nagrobni govor, SI. Nar. 1881,
106. — Akademija Jurčiču v spomin, SI. Nar. 1881, 285. — Lj. Zv. 1881, 325.
— Kr. 1882, 61. — Slov. 1881, 47, 57. — J. Stritar, Zb. sp. V. 216—226. —
Dr. Vošnjak, Spomini na Jurčiča, Lj. Zvon. 1888, 48. —~ Obzor 1881. — Agr.
Ztg. 1881; 1889, 545645; 1890, 267. — Fr. Selak, Politik 1881. — Vladimir Leveč.
— X-Ne-Starina : „ »Jurčič in parket"., Edin. 1897.
71*
Alojzijevišče sprejet je imel izbornega prefekta Jurija Grabnarja,
pesnika „Kranjske Čebelice"** in častilcačestilca Prešernovega. Sedmo šolo
dovršivši je izstopil iz Alojzijevišča in živel ob tem, kar si je za-
služil s8 peresom. V osmem razredu je srečno utekel veliki nevar-neva^
nosti. S Celestinom in MarnomMamom joje izdal almanah ^Slovensko Vilo",^^
ki je obsegal povesti, novele, balade in romance. Zaradi njegove
povesti »Jurij Kobila" ** so ga grajali profesorji, BleivveisSIeiweis v »Novicah"„Novicah**
in Janežič v »Glasniku"„Gl(isnihu'*. Nasvetovana in zahtevana službena kazen
pa ni obveljala. L. 1865. se je šel učit na Dunaj klasičnega jeziko-
slovja, kjer je prestal mnogo revščine., L. 1868. je prišel v Maribor
k Tomšiču za sourednika „Slovenskegv»Slovenskegv Naroda",**^ pomagal 1870. 1.L
Stritarju pri „Zvonu"**, sodeloval istega leta v Sisku v „Zatočniku"nZatočnihu*^
in »SildslavischenSudslavische Correspondenz"*' ^ prevzel 24. majnika 1871. leta
uredništvo „Slovenskega^Slovenskega Naroda",'' ^ se ž njim preselil 1872. leta v
Ljubljano, kjer je umrl dne 3. majnika 1881. 1. ob '/4V* ^^na 10 zvečer.
Bil je Jurčič ljubljenec svojega 80 letnega deda (f 1858), ki
mu je pripovedoval dogodbe o čarovnicah in strahovih, o bojih
8s Turki, o Francozih, ki so mladeniče lovili v vojake, o hrvatskih
tihotapcih, o nekdanjih zatiških menihih in mu na tak način zbujal
domišljijo in zanimanje za povesti. Jurčič četrtošolec je 1861. 1. v
»Novicah"^ priobčil spis ,, ^Spomini na deda"'' z izmišljenim
imenom J. Zavojščak. Poprej omenjeni prefekt J. Grabnar ga je
razumno vodil in mu dajal primerno berivo. Marljivo je uže takrat
čital. spise nemške pisateljice Ide IlahnHahn-IIahnHahn in se vglobil v WaltervWalter
Scotta; tega pisatelja romani so nanj vplivali tako močno, da je
odločil svojemu narodu biti Walter Scott. Zelo mu je bilo v korist,
da je bil porojen v takem kraju, kjer se govori lepo slovensko
narečje, da ga je seznanil 1865. 1. z Levstikom Leveč, ki pravi :
^^Dasi po značajih jako različna, bila sta si v mnogih stvareh sorodni
naturi : oba slovanska realista, oba sovražnika parketa, a velika
čislatelja slovenskega kmeta, beračev slovenskih in vseh kmetskih
originalov."*' ^) Pisal je Jurčič o slovenskih narodnih pripovedkah,
n. pr. »Kako so trije brati hudiču služili" *), „Mogila»Mogila pri Virji in
narodna pravljica o njih''"'^®), »„ Zakrpana Višnjagora, raztrgan Zužem-Žužem*
berg''^*), „JesenBka»Jesenska noč med slovenskimi polharji"*), »Spomini
'*) Fr. Leveč, Spomini o Josipu Jurčiču, Lj. Zv. 1888, 423. -— -') Slov.
Glas. 1864. — *) .Slov. Glas. 1863. — "'*) Nov. 1864. — ')^ Slov. Glas. 1864;
pristavi: „Poziinski„Pozimski večer na .slovenski preji"., Novice 1863, 290; ,,Kaj„K20 .se v
KrižmanovcmKrižmanovem prerokovanji pripoveduje o kralju Matjažu", Nov. 1863, 348.
PisateljiPisateUi. 101
starega Slovenca"'**). Levstikov spis v „Novicah"'^ 1858: „Napake»Napake
slovenskega pisanja"*^ je prečital trikrat, si ga dobro vtisnil v srce
in vse svoje življenje pisal po njem. Silno sta nanj vplivala istega {
pisatelja „Martin»Martin Krpan"'' in ^»Potovanje od Litije do Čateža"''.
Velikega pomena /anjzanj je bila prva njegova večja povest „Jurij;,Jurij
KozjakK ozjak ", katero je Jur h-Jurčič spisal sedmošolec; „družba»družba sv. Mohorja"
mu jo je nagradila s 100 gld. Lepo in v narodnem duhu risani
značaji, Dolenjcem znani kraji, samostan zatiški, cerkev Matere
Povesti iz slovenskega narodnega življenja.
,,Domen^pomen" je bil nezakonski sin. Oče se je zavezal sina preskrbeti s
pogojem, da mati ne izda očeta. Odrasli Domen je vstopil v službo bogatega •
kmeta Jurce, ki je imel lepo osemnajstletno rejenko Anko. Jurca sejese je ustav-
ljal ženit viženitvi teh ljubečih se src, nekaj radi svojega premoženja, nekaj radi >
prigovarjanja grajščaka Sove — očeta Domnovega — in gajega je izpodil iz službe.
Sova ga je hotel utakniti v vojake. Anka je izvedela to in povedala Domnu,
ki je utekel na Turško, a črez deset let vmivši se na čelu razbojniške čete,
zažgal vSovineSovine dvore. Nastal je boj : Sova je smrtno ranjen izdihnil svojo črno
dušo. — (vSlSI. Glas. 1864.)
Usoda je hudo tepla revnega Domna, ki bi bil lahko postal
svoji trdosrčnosti gazijo vse božje in človeške pravice.
„Tihotapec»Tihotapec." Pove.stPovest se vrši na Dolenjskem; glavne osebe so : Tiho-
tapec France ŠtivernikŠfivernik in njegova sestra Rezika, vodja graničarjev Peč,
ljubimec Rezike, krčmar Rebernik, Fortunatek Tekmec iz Suhe, grani-
čarji, hrvatski kontrabantarji in kmetje. ŠtivernikŠti vernik je v Rebemikovi gostilni
zapazil, da prihajajo graničarjigraničaiji in da je izginil njih vodja; on ga zasleduje in
mu jih pod oknom svoje sestre pošteno naloži na hrbet ter pobegne med
kontrabantarje. Devet let se je klatil ž njimi po gozdih; slučajno so ga našli
obstrelj enega; izdahnil je v hiši svojega svaka. — (Si.SL Glas. 1865.)
France je telesen orjak, ki se premalo briga za dobre
'*) Zbr. spisi II. pristavi: »Brič", SI. Nar. 1875, 60, in „Hišica na strmini"**,
„Glasnik»Glasnik za zabavo" id., Maribor 1869; „Kako je Kotarjev Peter pokoro delal,
ko je kradel krompir?"«, Moh. Kol. 1880; „Dva brata"«, Moh. Kol. 1868.
102 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
posluša. Klasična podoba je Fortunatt-kFortunatek Tekmec, ki je smešen v
svojem vedenju, kedar se čuti razžaljenega. Francetova usoda je
nekoliko jednaka Domnovi, samo da je bolj zaslužena.
V časih francoske vlade vršita se povesti:
^ V časih francoske vlade vršita se povesti:
;,Moč in pravica"') in „Golida."') Prva predstavlja nasledke za-
konske nezvestobe, druga nasledke nesporazumljenja. Dva Francoza sta prišla
' »Moč in pravica**) in „Golida."') Prva predstavlja nasledke za-
k nekemu mlinarju in zahtevala „gallino". Mlinar prinese ,,goJido", a jih z
^ , konske nezvesto^FeVUruga nasledke nespoi-azumljenja. Dva Francoza sta prišla
k nekemu mlinarju in zahtevala ^gallino". Mlinar prinese „golido", a jih z
golido dobi tako po glavi, da se mrtev zvrne na tla. Pustila sta pri hiši koša-
rico z „otrokom»otrokom". Otrok imenovan Golida je postal premožen mož, domači
sin pa, ki ga je sovražil, je popolnoma obubožal.
Po vsebini je ta povest »Golida*" nekoliko jednaka povesti
»Dva brata".
„Dva brata".
„GradjjGrad Rojinje." ') Grajščak France Rojar sije v rejencu Vilibaldu
Polutu odgojilodgoj ii pravega gada. Ko sta .šla proti Turkom v boj, je Vilibald
dobrotnika nevarno ranil in raztrosil vest, da je pal grajščak, ter se oženil z
Rojarjevo ženo. Ko je Rojar prišel nazaj, je Polut zbežal z ženo med razboj-
nekdanje hlapce, ki so mu zelo udani.
^PonarejenijPonarejeni bankovci."*) Poprej pošteni kmet Zakrajec je opeharil
revnega kmeta, ki je hotel svoj dolg plačati in ga izbrisati, sodnik pa je pri-
šel na sled tej zvijači in ga zaprl. Ubežavši je zvedel, da mu je umrla žena,
ponarejalec svojo umetnost kar prvemu kmetu natvezel na nos.
Sem prištevamo manjše povesti: „Dva»Dva prijatelja", „Slov^Slov. Vila"VUa^
1865; „Urban»Urban Smukova ženitev'',^ SI. Glas."** 1865; „Sosedov»Sosedov sin"«,
»^Mladika''*" 1868; »Nemški valpet"«, „Sl„S1. Glas."/' 1867 in »Pipa tobaka",^
„ZunZv."*^ 1870; zadnjo povest je Dav. Hostnik prevel na ruski jezik v
>,Slov„Slov. Svetu"Sv^u** 1895.
Zgodovinske povesti.
„Hči mestnega sodnikasodnik^."*' Avstrijski vojvoda Ernest je kranjski
deželi imenoval poglavarjem Jurija s TurjakasTurjaka, prevzetnega plcmenitašaplemenitaša, ki
je sovražil meščane. Tem pa je bil zaščitnik Janez .SumcrekSumerek, mestni sod-
nik. Njegovo lepo hčer je snubil mladi trgovec Gmiščak, a ona je več verjela
zvitemu Lahu, prijatelju deželnega poglavarja, in ž njim pobegnila na grad
deželnega poglavarja. Pri begu so se služabniki glavarjevi spopadli z mestnimi
*) SI. Glas. 1866. - ') Zv. 1870. — ») SI. Več. 1866. — ") SI. Več. 1880.
•) SI. Glas. 1866. — *) Zv. 1870. — «) SI. Več. 1866. — ") SL Več. 1880.
čuvaji; zato je poglavar sodnika dal pod ključ, češ da ne zna varovati reda.
Nastali upor je potolažil sodnik, izvcdevšiizvedevši, da je hči njegova v poglavarje-
vem gradu. Lah je usmrtil ljubico, ker jo je zahteval deželni poglavar; Ita-
lijana je usmrtil Gmiščak, poglavarja pa odstavil ErnestEmest. — (SI. Glas. 1866.)
Jurčič je visoko cenil pošteni značaj nepokvarjenega sloven-
skega naroda, ne ugaja mu pa svojstvo starejih kulturnih narodov,
ki žive okolo nas ; to se razvidi iz te povesti in iz žaloigre „Tu-
gomer'^'. S tem ni nameraval čitateljem vcepiti mržnje do inorod-
nikov, nego hotel je samo povzdigniti ponos svojih rojakov.
„Klošterski»Klošterski žolni ržolnir." vSlovečiSloveči samostan v Kostanjevici na Dolenjskem, v \ .'y^
ki ga je 1234"l234. leta' ustanovilaustsmbvila Juta, žena koroškega vojvode BernhardaBemharda, hči '^
češkega kralja Otokarja (1197—1230), je imel z nekim sosednim grajščakom "^z ^^
pravdo zaradi lepega gozda Krakovo in je poklical zemljemerca, naj po starih
zaznamkih v samostanskih zapisnikih razmeri zemljišča. Ta zemljemerec,
Adam Žabranek, se je pa zaljubil v bogato in lepo deklico, Kodranovo Katrico,
samostanski prijor pa, njen stric, se je protivilproti vil zakonu; zato ga je „žolnir"
ob priliki neke vožnje po Kolpi sunil v vodo, da je menih utonil. Žabranek
je izginil, črez nekaj časa se zopet vrnil in snubil Katrico, pa uprav pred
Izvrstno so pogojene slike prijorja in Katrice; Jurčiču se
navadno očita, da se mu ni posrečilo naravno slikati ženskih ulog,
to očitanje glede Katrice ne velja; nVvelja^^Katrica je lep naraven značaj
kmetskekmeEske deklice, kikT se je vnela v prvi gorki ljubezni. / ;
„Sin„S kmetskegahiJkm^jLskegac cesarjae s a r j a. " Ilija1 1 i j a G o b^e c Gobec, vodja v kmetskem uporu, . i ( ^
je bil strašno kaznovan: bil je venčan z železno krono. Njegov sin, Ilija <^^ ^
Kosoman, je ukrenil osvetiti se tlačitelju kmetov, baronu Joštu Tumu, čegar '";; ''^!
služabnik je Kosomana obvestil o TurnovihTurno vih potih. Sorodnik Kosomanov, ^, » ^*^
vrli župnik pri sv. Križu, se je trudil stričnika spraviti na mirnomimo pot in ga
odvesti od maščevalnih namenov. Imela se je vršiti poroka Joštovega sina
Viljema. Kosoman je s trumo 100 mož vdrl v grad, dal povezati nekatere
goste, barona Jošta pa in sina odvesti v skalnato špiljo. Baronovi prijatelji
in hlapci so še o pravem času rešili gospoda, Kosomana pa so ranili do
smrti.smrtL Stari baron je v kratkem umrl, njegov sin pa s svojo soprogo Heleno
dobrohotno ravnal s podložniki. — (Bes. 1869.)
Kosoman je sicer umrl kot žrtva svojih blagih namenov, da
bi kmete rešil suženjstva; osveta je utemeljena v človeški naravi,^
pa mladi baron kaže,^ da so kmetom napočili bolji časi.
V protestansko dobo spada povest „Jurij;,Jurij Kobila"**. »SlovenskanSlovenska
Vila" 1865.
Vila'' 1865.
„Erazem Tatenbach." Proti cesarju Leopoldu so se bili zarotili na
HnHrvat^atskemem grofgroT PeterFetef Zrinjski, navdušen po svoji duhoviti soprogi Anki, . . . ^
Fran Frankopan, ogrski grof VeselenyVesel6ny, grof Nadasdy in grof Erazem
204 Zgodovina slov. slovstva. IV. deL
104 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
TatcnbachTatenbach, posestnik mnogih gradov na Spodnjem ŠtajerskemŠtsgerskem, in
nekaj drugih plcmenitaševplemenitašev. Iskali so zvezezyqz& s Poljaki, Francozi in celo Turki.
Odlično ulogo igrajo v tej zaroti TatcnbachovTatenbachov pisar RibcljRibelj in pisar maribormaribcH:-
skega mesta Jakob Koder. TatcnbachTatenbach, pohoten in krut človek, je one-
častil lepo Marijano, hčerhčei; svojega oskrbnika GurnikaGumika, katera je bila naklo-
njena njegovemu pisarju Ribeljnu, in je dal tekmeca zapreti. Ta pa je iz
maščevanja tajno pogodbo izdal Jakobu Kodru, ki jo je poslal na odločilnoodločihio
mesto. PrcdnoPredno je buknil upor, je vlada prijela upornike in vse obglavila. —
(SI^Sl. Nar. 1873.)
Tako za zgodovinski roman, kakor za dramo bi iz tega važnega
zgodovinskega dogodka bila primernejša oseba Peter Zrinjski ali
njegova soproga nego pa Erazem Tatenbach. Po bitki na Beli
gori 1610. 1I. je na Dunaju začel vladati nemški duh, ki je tem
bolj ozlovoljdožlovoljil nenemške narode, ker so po bitki pri sv. Gothardu
1664. 1. pridobljeni večjidel vsled slovanske hrabrosti , dunajski
diplomati prenaglo sklenili mir, ne oziraje se niti na Ogre, niti
na Hrvate, kajti na najvažnejša mesta v jugu Avstrije so postav-
ljali nemške dostojanstvenike. Na dvorih hrvatskih velikašev se je
govorilo in pisalo hrvatski,^ začelo se je gojiti pesništvo, snovala
se je večja slovanska država, h kateri bi pripadale tudi slovenske
dežele. Tatenbach pa je mislil le na to, kako bi postal naslednik
v Račje blizu Maribora, da bi ga bodrila na vztrajanje.^)
Na široki podlagi zasnovan, a nedovršennedo vršen roman je:
^Slovenski svetec in učitelj." Po Lubiji veslata proti LjubljaniLjubljam
S t r a h o m e rStrahomer in zaročnica mu P r o m i s 1 a v a Promislava, uzor ženske lepote, pogumna,
a vendar dražestna deklica. V Ljubljani razlaga krščansko vero sv. MctodijMetodij,
a drugi dan se je napotil na sod pred nemške škofe. MelodijMetodij je tako vplival
na StrahomeravStrahomera, da je postal njegov učenec z imenom Gorazd. Slovenci so
ujeli Promislavo in jo pripeljali pred svojega kneza. Nemški škofješkofle so MeloMeto-
dija vrgli v ječo, a Hinkmar ga je hotel rešiti, ko bi MctodijMetodij pri papežu hotel
zagovarjati njegove sebične namene, kar pa je MelodijMetodij odklonil. ZvršujcZvršuje se
roman s popisom, kako sta se sv. MelodijMetodij in SvelopolkSvetopolk sešla na Ptuju, kjer
'^) Z isto zgodovin.skozgodovinsko tvarino je nekoliko v zvezi Jurčičeva krajša
povesi: „Bojini se te." Anton Tatcnbach, sin obglavljenega Erazma, je
povest: »Bojim se tc.^ Anton Tatenbach, sin obglavljenega Erazma, je
.stopil v Renski samo.stan nad Gradcem, ker mu je rekla izvoljenka, da se
stopil v Renski samostan nad Gradcem, ker mu je rekla izvoljenka, da se
ga boji. Osem let pozneje se mu je, ne znajoč ga, izpovedavala; v zakristijo
grede je vzkliknil: „Dobro je bilo, da se me je bala."
"-"3d6 je vzkliknil: ^Dobro je bilo, da se me je bala."
Pisatelji. 105
PisateDi. 105
so nemški duhovniki Melodija prihlinjeno-prijazno vzprejcli. V neki hiši na
Ptuju pripoveduje Promislavina babica \Tiukinji, kako je postala ona žena
so nemški duhovniki Metodija prihlinjeno-pryazno vzprejeli. V neki hiši na
Ptuju pripoveduje Promislavina babica vnukinji, kako je postala ona žena
orjaškemu Obru. — (Lj. Zv. 1886.)
Romani. r ^ ^ >
„DesetiJ, braDeseti tbrat." Mladi vseučiliščnik Kvas je na gradu „Slemenice"
poučeval grajščakovega sina in se zaljubil v Manico, svojega gojenca sestro,
ki je bila namenjena MarijanuMar\janu, sinu .sosednega grajščaka na Polesku. Na lovu
je videl Kvas tudi Martinka .S p a k a , desetega brata, umazanega in raztrga-
nega, človeka, ki je životaril v tamošnji okolici. Stopil je Spak v bližnji gozd
in slišalsišal prepir med Marijanom in Kvasom. Po odhodu Kvasovem je Spak
začel prepir z Marijanom, se stepel ž njim in mu dal po glavi usodni udarec.
Dolef, grajščakov brat, navaden pijanec nalctevšinaletevši na pol mrtvega Marijana,
ga ukažeukiže .spraviti domov. Kvas je prišel na sum, da je umoril Marijana in
je moralmonl v zapor. A tudi Spak je dobil rano in je moral v Krjavljevo kočo
in je poslalptslal po Kvasa in mu izročil nekaj pisem. Pa tudi Piškav, gospodar
na Podlesku, je prišel k .Spaku. Ta Piškav se je v mladosti bil seznanil z
neko MagdalenoMigdaleno .StrugovoStrugo vo ; iz tega znanja se je porodil nesrečni deseti brat.
Zapustil je nesrečno mater in se poročil zopet; .sad tega razmerja je bil Marijan.
Pravo imeine Piškava je bilo Kaves ali Kvas in Pi.škavPiškav je bil stric vseučilišč-
niku KvasuKvisu, ki je v zakon dobil Manico.
V tistih letih, ko je Jurčič trpel največjo bedo na Dunaju,
se je rodil „Deseti»Deseti brat"'', ki ima klasične podobe in izborno na-
risane značajeziačaje, n. pr. Krjavlja, Dolfa, Obrščaka id.
Idejo za to povest mu je dal Levstikov fragment „« Deseti
brat"* v Jfapre^u^Napreju" 1863. 1., O „Desetem»Desetem bratu" mu je napisal Levstik
dolgo kritikokitiko, vsak oddeJekoddelek ocenil natanko, hvalil vrline, grajal pa
tudi slabeslab strani. V „Desetem»Desetem bratu"'' pa se zrcalijo tudi Jurčičevi
spomini na rojstni kraj. Jurčič študent je zahajal na bližnji grad
Kravjak in poučeval v slovenščini grajsko gospodično Ivanko Ott,
spretno slikaricolikarico. Lastnik grajščine je bil Ott iz Hessen-Darmstadta,
ki se je 1878. 1. zopet povrnil v Nemčijo. Med učenko in učiteljem
se je izcimiloizdmilo nežno razmerje: Benjaminova Manica v »Desetem
bratu" jej( Ivana Ott. Njuni poti sta sicer šli pozneje narazen, a
prijateljskiprijateljsi sta si dopisavala še dalje, kakor je sam Jurčič pravil
Levcu. Zgodovinskoigodovinsko znameniti grad Kravjak, nekdaj lastnina slav-
negan^a dolgobradegadpgobradega barona Ravbarja, je kupil neki trgovec v Ljub-
ljani in ga podrl do tal.
„M e d^Jirfed dvema stoloma."*'*) Vseučiliščnik Nikolaj, sin K o 1 o d e j aKolodeja,
bogatega kmetabogategakmeta na Dolenjskem, je ljubil TončikoT o n č i k o , hčer očetovega soseda
PridonaP r i d o la. V isto vas je prišla na letovišče Lujiza Vit, sorodnica nekega
*») Slov31ov. Knjiž. 1876.
/
pa se je potem oklenila bogatega trgovca Majerja, ker je mislila, da je
Nikolaj ubožal, ko je njegovemu očetu pogorela hiša. Nikolajev prijatelj,
dr. vSokSok je razkril podli značaj Lujizin, Nikolaj se je zopet bližal Tončiki, a
ker ga je ta odklonila, šel je v boj proti Turkom in tam častno padel.
Jurčič je tudi v tej povesti prav dobro pogodil ženskižeiiski značaj
Tončike; naravno in simpatično je risana ta razumna kmetska
deklica, ki presega po svojem značaju vseučiliščnika.
deklica, ki presega po svojem značaju vseučiiiščnika.
„ D o k t o r Z o b e r." ') Mlad inženir Lisec je prišel v Volčjak merit
gozde; vaški župan ga je nastanil v koči zdravnika dr. Zobra, ki je bil
^•^/Cv*-.' ^ '**■£„ D O k t O r Z o b e r.*' ^) Mlad inženir Lisec je prišel v Volčjak inerit
odsoten uže dve leti. Lisec se je seznanil z gospodo na gradu Pražanku. Ne-
J^ gozde; vaški' župan gaje nastanil v koči zdravnika dr. Zobra, ki je bil
odsoten uže dve leti. Lisec se je seznanil z gospčdo na gradu Pražanku." Ne-
pričakovano se je vrnil dr. Zober in po svojem skrivnostnem vplivu Liscu
priskrbel stanovanje na gradu, kjer se je tisti zaljubil v grajsko hčer Leno.
Dr. Zober svetuje Liscu, naj se umakne, ker bi bile zastonj vse nadenace. Za-
pustila sta oba Volčjak in se pozneje slučajno sešla na parobrodu, ki jekije vozil
po Dunavu proti Črnemu morju. Na tej vožnji razkrije Zober Liscu svojo
tožno minolost, da je grajska gospa bila nekdaj njegova nevesta, dad£ je pre-
lomivši besedo omožila se z Langmannom, bivšim Zobrovim prijateljem in
solastnikom zdravniškega podjetjapodjelja v Egiptu; ta prijatelj je Zobra spravil tudi
ob vse imetje. Zober povč Liscu, da je na Pražanku umrla graščakinjagraščakiija, in da
Lina še zvesto ljubi Lisca. Ta jo je zasnubil in živel v srečnemsrečnen zakonu.
Zober je šel v Arabijo in tam izginil.
Zober je na zunaj osoren mož, pa blagega značaja, ki ga je
usoda hudo, da prehudo sukala po svetu; čitatelj bi pričakoval,
usoda hudo, da prehudo sukala po svetu; čitatelj bi pnčakoval,
da bi svoja stara leta živel v bližini tiste srečne dvojice, katero je
združil on. Lisec je mož brez posebne eneržije, pošten in delaven,
ki se da voditi po drugih.
„Lepa VidaVi^."^') Dejanje se vrši ob Jadranskem morju. VidaViia, krasna
jcdinicajedinica, je "radi svoje živahne narave morala marsikatero grenkogrenke slišati od
starišev in je vsled tega nepremišljeno v zakon stopila s štiridesetletnimštiriiesetletnim
vdovcem Samorodom, ki se ji je v šali ponudil za ženina. V trgovinskih poslih
je prišel v hišo lep Italijan Paolo, s katerim je pobegnila, v nemarnemx pustivši
moža in otroka. Mislili so, da so jo ugrabili razbojniki. Samorod,Samoroc} izvcdevšiizvedevši
resnico, je šel v Benetke in umoril Laha ter prišel oblasti v rokerole: zapadel
je glavo. Na pol mrtva se je vrnila v domači kraj, kjer jo najdenaje oglar in
spravi domov. Samorodov brat, župnik, jo izpoveizpov6. Vida je zblaznevšizblazncvši umrla.
Jurčič je za to povest porabil znano narodno pefldn in si
tudi ogledal poprej morsko obrežje, predno je spisal povtst. Misel
te povesti je dr. Vošnjak porabil za svojo gIedališčno^ig*o. Lepa
ilustracija k narodni pesni o lepi Vidi se nahaja v ^Osterdch in
Wort und Bildy Krain.^
*) Slov. Knjiž. 1876; roman je preveden na češki jezik v »Rtthu* 1889.
- *) Zr. 1877.
*. ■
Jurčič je za to povest porabil znano narodno pesen in si
tudi ogledal poprej morsko obrežje, predno je spisal povest. Misel
te povesti je dr. Vošnjak porabil za svojo gledališčno igro. Lepa
ilustracija k narodni pesni o lepi Vidi se nahaja v „Osterreich in
Wort und Bild, Krain."
*) Slov. Knjiž. 1876; roman je preveden na češki jezik v „Ruchu" 1889.
- ') Zr. 1877.
PisateUi. 107
^ ^ ^^
Pisatelji. 107
„ Cvet in sadinsad."*' '*) Leon, sin grajščaka na ZabrczjuZabrezju, se je seznanil z
Matildo, hčerjo bogatega poštarja Gorca v bližnji vasi, potem s Pavlino,
hčerjo sestre Gorčeve žene, in s Komplezom, poštnim odpraviteljem, ki je
hrepenel po Pavlini ; Matildo pa je želel poročiti baron BrcmerBremer. Kmalu po
Leonovem prihodu na grad je prišel na počitnice profesor Vesel. Vesel je
sovražil ljudi, ker se mu je izneverila Pavlina, do katere je gojil osmošolsko
Usoda Komplezova je jednaka usodi Nikolaja v Jurčičevi povesti
„Med»Med dvema stoloma"*^. Začetek tega romana spada v ono dobo,
ko je Jurčič na Dunaju občeval s Stritarjem, dovršil ga je šele
deset let pozneje. Profesor Vesel v tem romanu je Stritar. Realist
da se mora zvršiti nesrečno: profesor Vesel bi se imel ustreliti
tisti dan, ko se bivša njegova ljubica poroči z Leonom. Ko je
Leveč Jurčiča opozoril na nedoslednost, je odvrnil Jurčič : »Pa„Pa-
metnih mož med Slovenci je tako malo, čemu bi se še ti streljali ?
Profesor Vesel je pameten mož, naj živi!" n:, . ^^ ^i^^-^
„ R o k o vnj„R£koj;3J ači." Za francoskih vojsk je bilo v kamniškem okraju \
na Kranjskem mnogo roparjev; vodil jih je Groga, imenovan tudi Nande, v( - • ^^
kateremu je bila srčno naklonjena Mozolova Polonica. Največji zločin teh
roparjev — rokovnjačev — je bilo oropanje francoskih blagajnic v Črnem
grabnu, ob kateri priliki je Nande trčil na svojega Ijutega sovražnika Ver-
nazza, pofrancoženega Slovenca BrnjačaBmjača, ki je maršalu Marmontu služil za
tajnika. Ta BrnjačBmjač je Nandeta nekdaj zarad 500 kron krivo zatožil in zavedel
nevesto. Nekaj ranjenih rokovnjačev .so ujeli in na smrt obsodili, drugi so
odnesli pete, med njimi tudi Nande. Izdajalec med rokovnjači je naznanil
Francozom, kdaj da pride Nande k Poloni. Francozi so ga ujeli in gnali pred
grajskega pisarja Poljaka na Brdu, ki pa je Nandeta izpoznal *za — brata in
mu pomagal pobegniti. Z Nandetom je šla tudi Polona v Gradec; ko so mu
pa prišli na sled, se je vpisal med francoske vojake in je zmrznil na Ruskem.
Ferdinand, iz prvega zakona Poljakovke z generalom Basajem, je bil inženir
v Celju, bil po krivici zaprt radi tatvine, je šel k vojakom, potem dezertiral,
vstopil med rokoATijačerokovnjače in postal njihov voditelj, in tako sta se našla —
sodnik in zločinec. Polona je služila v Gradcu pri nekem odvetniku, ki je
čital, da se iščejo dediči za Ferdinandovo dediščino. Opozorjena po svojem
gospodarju je šla na Kranjsko in na Mozolovini živela do smrti.
'' ■'}
•) Slov. Knjiž. 1877.
1
108 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Tega\ Te^^ romana ni dovršil Jurčič,^ nego J. Kersnik po njegovi
osnovi. Bival je Jurčič v svojih počitnicah 1880. leta na Brdu pri
j osBLftvi. Bival je Jurčič v svojih počitnicali fŠ80. leta Ina iBrdii prT
svojem prijatelju Kersniku in se je ž njim razgovarjal o tem pred-
metu ; zato je postavil glavno dejanje tudi na Brdo in v njegovo
okolico. Kersnik je bil Jurčiču pomočnik tudi v drugih delih, n. pr.
v igri „Berite»Berite Novice"* in v romanu „Med»Med dvema stoloma*^.
Rokovnjači'^) (rokomavhirokoma vhi, rokomavsi, rokovniki) so bile
roparske čete, v katere so vzprejemali vojaške begune, ubegleub^le
jetnike, tatove in roparje; imeli so svoje predstojnike — papeže
pa tudi take ude, ki so vstopivše novince učili rokovnjastvarokovnjaštva. Imeli
so svoje zbore ali sku])ščineskupščine v oddaljenih gozdih. Pravo središčesredišSe
jim je bilo ob kranjsko-štajersko-koroški meji nad izvirkom Savinje
in kamniške Bistrice, kjer je stoloval njihov „papež"»papež'' ; imeli pa so
tudi svoje podružnice za Korošce, Štajerce in Kranjce. Opravljali
80so svoj posel osobito ob semnjih, božjih potih, napadali in oropali
pa so80 tudi posameznike. Znamenit rokovnjačroliovnjač je bil okoli 1640. 1.
Kljukec. Najbolj oblastni so bili za časov francoske vlade ; v tem
času so se odlikovali Veliki Groga, črni Jurij in drugi. Govorili
so svoj lastni jezik, neko mešanico iz slovenščine, nemščine in
romanščine.
Jurčič-' časnikar.
Ko je vstopil v uredništvo ,,j^Slovenskega Naroda*" za sodelavca,
pisal je sestavke pod in nad črto ; uvodne članke je pisal v svobodo-
miselnem duhu jako odločno, ustavljal se je Goriški „ ^Domovini",'^)j^
oziral se v sredino Slovenije, pišoč »Poglavje o srcu sploh" ^*),
»Slovenstvo v Ljubljani" *), preganjal v Slovencih „Nezaupnost"»Nezaupnost* ^),%
pisal za zedinjenje vseh Slovencev ®*), naj se bližajo Slovenci in
Hrvati''); v »Jugoslovanskem Orestu"** ^) nam predočuje junaštvo
Črnogorcev, popisuje razmere v Srbiji*), slovesnosti v Belgradu,
*) O rokovnjačih glej dalje: Mat. Ravnihar Poženčan, Nov. 1848.
— L. Pavlin, SI. Nar. 1875, 121—122. — Aug. Dimitz, Gesch. Krains
IV. 350. — Jo s. Benkovič, Dom in Svet 1890. — I. Vrhovec, Raz-
') O rokovnjačih glej dalje: Mat. Ravnihar Poženčan, Nov. 1848.
—bojniki L.na PavlinKranjskem, Lj. Zv. 1895. — ') SI. NarN. 18751868, 121--12244. — A'j uSI. gN. Dimitz1868, Gesch50. Krains
Beseda večini kranjskega deželnega zbora, SI. N. 1868, 60. — '*) SI. N. 1868,
IV. 350. - Jo s. Benkovič, Dom in Svet 1890. - I. Vrhovcc, Raz-
bojniki na Kranjskem, Lj. Zv. 1895106. — '^) SI. N. 1868, 44.—48; *;pristavi: Česar se nam je bati, SI. N. 1868, 5042. —
Beseda*) večini^Slovenci, kranj.skegazedinimo deželnega zborase", -SI. NNar. 1868, 6077. — ")Štajerski SI.zbor N.in 1868,zedinjenje
106. — '') SI. N. 1868, 48; pri.stavi: Česar se nam je bati, SI. N. 1868, 42. —
") „.Slovenci, zedinimo se", SI. Nai*. 1868, 77. — Štajerski zbor in zedinjenje
Slovencev, SI. Nar. 1868, 105 —108. — Slovenija, vstani, SI. N. 1868, 96. —
')O .SI. N. 1871, 35; SI. N. 1870, 120—123, naj se razvojači vsa Granica, vSlovSlov.
Nar. 1871, 71. — •") SI. N. 1871, 24. — '*) SI. N. 1872, 76, 78.
PisateljiPisatelj. 109
ko je zašelzasel Milan prestol ^'), priporoča, naj se Avstrija z Rusijo
pobota o vzhodnem vprašanju.') Svojo odločnost v narodnih za-
devah je pokazal tudi s tem, da je kranjskim poslancem očital, da
niso odločno vstopili v slovansko opozicijo '") ; priporočal je tabore *),%
predlagal ustanoviti slovansko politično društvo ^), zahteval, da se
od mladih ne more zahtevati »Pokorščina".®")
Zanimal se je za vse stvari slovenskega slovstvenega delo- j
vanja; uprl seje dvakrat Trstenjakovemu predlogu, naj se ustanovi
„ ^Pisateljsko društvo"*' ; v člankih : »Pisar o slovenski literarnosti"**
in „Se edenkrat literarno društvo'' '') boječ se terorizma ; »Prija-
teljska pisma o marsičem"'' zahtevajo ostrejšo kritiko ^). Naznanja
KlodičevoKiodičevo igro „Novi»Novi svet"**, zahteva originale iz naroda in naravne
značaje^*); poročujoč o Mihe Kastelca smrti svetuje, da se je treba
brigati za njegovo zapuščino, on je Prešerna uvel v slovensko
slovstvo*")^; označil je tudi dr. M. Prelogove zasluge "), dr. Razla-
govo delovanje ^% pisal o „Tristoletnici;, Tristoletnici prve slovenske tiskarne v
Ljubljani"** '^*), naslikal I. Purgerja kot prvega ruskega novelista ^*),
posnel po A. Puškinu novelo »Dobrovski"** ^^) ; po E. Vokanu ,,^»Kaj
bodo ljudje rekli ?"** '")
Omeniti moramo tudi »Potopisne črtice z Dolenjskega"** ^^'') in
»ZupanovanjeŽupanovanje v Globokem dolu" ** ^^), čegar smisel je : pouka in
šole je narodu treba.
') SI. N. 1872. —-- ="*) SI. N. 1868, 113. — '») SI. N. 1868, 83. — *) Slov.
Nar. 1868, 5565. — ^*) SI. XN. 1868, 99. — '*) SI. N. 1870, 60. — Naj navedemo
še te-le članke: „Na»Na starega leta dan",. Slov. N. 1868, 115; „Zvonec nositi",
št. 65; „Nekoliko besed zarad zakona o ravnopravnosti slovenščine", št. 66;
„0 naši politiki", št. 76; „Še ena beseda o slovenski politiki", št. 102; „Ruski
glas o Avstriji'*", SI. N. 1871, 69; »Konservativci in naš program"'', št. 72. —
Nazore svoje je objavljal tudi v drugi obliki, n. pr. „Pisma gorenj.skegagorenjskega po-
hajkovalca"«, .SI. Nar. 1868, lOO100, 103, 109, 114; „Črtice iz življenja političnega
agitatorja", SI. N. 1868, 54, 55. BSršena"»Sršena* je poslal »Zoper slovenske revolver-
žurnalistežumaliste", vSlSI. N. 1880, 217, pa vendar bi bil Vodnik zadovoljen s stanjem
Slovencev, SI. N. 1877, 277. — ') SI. N. 1868, 7 in 15. — '*) SI. N. 1868, 24;
istega leta gorko priporoča ^»Družbo sv. Mohora", .SI. N. 1868, 47. — '•) Slov.
1868, 103. — Postenjakovi „Elementi»Elementi v venetščini", .Slov. Nar. 1876, 147. —
Krekova „Einleitung»Einleitung", .SI. N. 1875, 148. — '"^°) SlSI. N. 1868, 97. -— ") SI. N. 1872,
14; primeri: AlaloMalo poglavje o naših ženskih, SlSI. N. 1869, 60—61. — ") Slov.
Nar. 1880, 124. — ") SI. N. 1875, 142—151. — "'^) .SIvSl. N. 1869, 43. — '=") Slov.
Nar. 1870, 84. — i'^•) .Slov. Nar. 1869, 107—118. — "»') SI. Nar. 1879, 202. —
") SI. N. 1870, 83.
110HO Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
^ v.
] Po smrti Kersnikovi so začeli Jurčiča primerjati s Kersnikom
Po smrti Kersnikovi so začeli Jurčiča primerjati s Kersnikom
in prišli do zaključka, da je bilo obzorje Jurčičevo bolj omejeno
od Kersnikovega : ;,y Drugače Kersnik ! Kersnik je poznal kmeta,
poznal tržana in meščana v vsej njuni ,»purgarski'^ domišljavosti in
prevzetnosti, poznal tudi ženske, saj je imel dovolj prilike, gibati
se v njihovi druščini." *' ^)
Čeče kdo razven kmeta opisuje tudi tržana in meščana,^ še to
ni dokaz, da je njegovo obzorje širše od obzorja tistih, ki ne store
tega. To je prirojena individuvalnost in posledica dejstva,
Kdor je porojen in vzgojen v boljših in imovitejših krogih,
pozna tiste razmere bolje nego ta, ki je porojen v kmetski hiši.
{ pozna tiste razmere bolje nego ta, ki je porojen v kmetski hiši.
Kersnik je bil grajščak in se je vse svoje življenje brezskrbno
gibal v družbi; zato mu je tudi opisavanje meščanskega in tržan-
: Kersnik je bil grajščak in se je vse svoje življenje brezskrbno
skega življenja prijalo in uspevalo. Kersnik je mogel z zadovoljstvom
; gibal v družbi; zato mu je tudi opisavanje meščanskega in tržan-
i skega življenja prijalo in uspevalo. Kersnik je mogel z zadovoljstvom
opazovati ljudi in jih opisavati. Beležnik na kmetih ima opravila
z bolj raznovrstnimi ljudmi nego urednik v mestu. Uže to dejstvo,
da je Jurčič napisal sto in sto uvodnih člankov o najbolj razno-
vrstnih stvareh, kar zahteva jako razsežnih znanostij, da je Jurčič
zlagal pesni , pisal novele , romane in žaloigre , je po mojem
mnenju dokaz, da je bilo njegovo obzorje gotovo jednako obširno,
kakor Kersnikovo. Jurčič je po svojem svojstvu v slovenskem
slovstvu ravno tako prvak v svojem „genru", kakor je Kersnik
prvak v družbinskem in političnem romanu. Vsak omikani Slovenec
bo v gotovi dobi svojega življenja Jurčiča čital tako rad kakor
Kersnika v drugi.
vrstnih styareh, kar zahteva jako razsežnih znanostij, da je Jurčič
Pritrjujem J. Golobu, ki pravi:
1 zlagal pesni , pisal novele , romane in žaloigre , je po mojem
„Vsak razumnik bo vesel, ako pozna čim več individuvalnih
pisateljev i, t. d,, ki se razločujejo med seboj i po svojih snoveh i
I mnenju dokaz, da je bilo njegovo obzorje gotovo jednako obšurno,
; kakor Kersnikovo. Jurčič je po svojem svojstvu v slovenskem
'slovstvu ravno tako prvak v svojem »genru*, kakor je Kersnik
•prvak v družbinskem in političnem romanu. Vsak omikani Slovenec
j bo v gotovi dobi svojega življenja Jurčiča čital tako rad kakor
'Kersnika v drugi.
Pritrjujem J. Golobu, ki pravi :
»Vsak razumnik bo vesel, ako pozna čim več individuvalnih
pisateljev i. t. d., ki se razločujejo med seboj i po svojih snoveh i
po svoji tehniki, ker ve, da je individuvalnost podstava izvirnosti,
in da najboljša kopija nima nobene umetniške vrednosti. Jurčič je
bil samo jeden, Aškerc je samo jeden in — tako ostani."* '*)
Snoval je veseloigro ;j,01ikani Olikani Slovenec"**, tendencijozni roman
»NemškiijNemški naseljenec''^ in pripravljal roman „Baron»Baron Parovič"**. Njegovi
zaupni prijatelji so vedeli, da je mnogo krasnih osnov nesel s seboj
'») Edinost 1897, 118.
') Slov. Svet. 1895, 394.;
* Ji .• .
Za sliko sliko daroval, Strmčč je sebe v njih spoznal.
Janko Kersnik ')^]
se je porodil dne 4. septembra 1852. leta na Brdu. Njegov ded,
Janez Kersnik, je bil od 1808 — 18501808—1850. leta profesor fizike na liceju
ljubljanskem in zaradi dobrohotnosti izredno priljubljen pri mladini;
njegov oče Josip, c. kr. sodni aktuar, se je 1851. 1. oženil z Berto
pl. HoffernovoHofTemovo na Brdu. Njegov oče je bil odločen narodnjak in
osobno znan s tedanjimi prvaki ter je v tem vplival na sina, da
se je tudi on ognjevito poprijel narodne ideje. Oče je Janka iz
sedme šole vzel k sebi na dom, da je eksternist 1870. 1., napravil
zrelostni izpit, ker je Janko pri učiteljih bil na glasu za rovarja
in nevarnega človeka. Istega leta je šel na Dunaj učit se pravo-
namestnika na Brdo, kjer je 1880. leta postal samostojni notar in
umrl dne 27. julija 1897. Bratje in sestre so mu pomrli uže poprej.
Grad na Brdu ima izredno lepo lego ; prijazne vasice in lepe
cerkve, temni gozdi in zeleni travniki ga obdajajo. Jankova pe-
stunja je znala mnogo pravljic, vse to je vplivalo na domišljijo
dovzetnega Janka, da je začel zlagati pesni v — nemškem jeziku.
(„Ode»Ode an den Triglav.") Njegov domači učitelj Fr. Leveč ga je
opozoril na slovensko slovstvo. Petošolec je v »Slov„Slov. Glas."/^ 1866. 1.L
objavil svojo prvo pesen »Gomila^. Po vzgledu Jenkovem je opeval
lepoto domačega kraja, n. pr. »;,Poleg Save"^, po staroklasični meri
je opeval „Ljubav»Ljubav do domovine"^, poskušal se v baladah in romancah,
n. pr. „Sred»Sred voddvodš,". Pesen »;,Roža in skala" nas spominja Cegnarjeve
»Roža med trnjem". Nadaljeval je pesnikovanje v Stritarjevem
nZvonu"'' 1870., 1876. in 1877.1. in se skrival pod imeni „Janko«»Janko"
in »Baptista". Najbolj se odlikujejo njegove »DekhškeDekliške pesmi", ki
se berober6 kot narodne, n. pr.:
Oh Ijubček moj, kaj se boš jokal,. Ko jutri na ptuje boš romal
Kaj si boš lice rosil rosU? Z vencem klobuk boš ovil id. id.
*) Fr. Leveč, Spomin na J. KnsnikaKrsnika, Lj. Zv. 1897. — Vladimir Leveč,Levec^
SI. Nar. 1897, 178—179. — Fr. Vidic, Ilustr. Koledar 1898 (Dragotin Hribar,.^
Celje). — Kersnik kot človek. Slov. List 1897.
112 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Polagoma je začel zapuščati pesništvo in se je zlasti pop6 dovršenih
pravoslovnih naukih vsled Jurčičevega vpliva posvetil pripoved-
ništvu. L. 1866. je bil njegov oče premeščen za okrajnega sodnika
v Zatičino na Dolenjskem. Tam je živel 77 letni Andr. Pajk, čegar
»Spomine starega Slovenca *" je izdal Jurčič; tam je živel Anton
Tomšič, poznejši urednik „Slovenskegaj,Slovenskega Naroda"** ; tam sejese je seznanil
Kersnik tudi z Jurčičem. Tam so se izprehajali proti gradu Kravjeku,
ki se v »Desetem bratu"'' imenuje „Slemenice"^^Slemenice*'. Kersnik je dobro
poznal tedanje slovstvo in vse najnovejše osebe v Jurčičevih po-
vestih. L. 1867,. je osnoval literarni klub ; udje so bili med drugimi
Anton grof Pace, sedanji bogoslovni pisatelj SkufcaŠkufca, pesnik Ivan
Resman, Ukmar, pomorski komisar na Reki. Pace je preložil nekaj
Prešernovih poezij na nemški jezik in jih izdal 1869. 1. pri Bam-
bergu in Kleinmayru. Tudi v Ljubljani je v 1877 — 1879. letih
živel v krogu duhovitih odličnih mlajših in starejših mož ; zlasti
mnogo je občeval z Jurčičem,.
Jako lepo so se Kersniku posrečile male slike iz kmetskega
življenja, n. pr. »PonkrčevPohkrčev oče" ^') (ponesrečen hišni učitelj), »Roje-
nice" '*), »V zemljiščni knjigi''^ ^®), (država podedovala ponesrečene
rodbine imetje), »Nova železnica" *), (Kersnik in Rahne pisatelja),
»Otročji doktor"^ ^), »Dva adjunkta""), »Kmetska smrt" '') (fatalistična
udanost). Za vzgled bodi »Kolesarjeva snubitev"^"):
„ Kolesarje va»Kolesarjeva snubitev." Petdesetletni živahni samec Rok Kobal,
mož nekaj ^omejenega dušnega obzorja'", se je od svojega hlapca, bivšega
vojaka, učil vojaške komande, da bi postal načelnik gasilne straže, a po.stalpostal
je samo pribočnik. Naučil se je tudi kolesarjenja, da bi se pokazal pred
hčerko svojega prijatelja, ki je prišel na letovišče. Njegov hlapec pa je kolo
priredil tako, da zavornicazavomica ni držala. Zato je nehote pritekel v silnem diru
inIn se zaletel v gnojnico. Domov se je vozil s konjem in v tuji obleki.
• Dostavi »Mačkova očeta", „Mohoričev,,Mohoričev Tone".
Poleg teh malih slik in .črtic iz narodnega slovenskega
Poleg teh malih slik in črtic iz narodnega slovenskega
življenja na kmetih in v mestu pa je Kersnik podajal Slovencem
tudi obširnejše povesti in nam ustvaril socijalni roman. Do one
„Na Žerinjah." Na grad Žerinje je prišla na letovišče grofinja Wal-
den s hčerjo Veroniko, nezalo, a ošabno deklico in s scstričnosestrično Ano, deklico
plemenitega značaja. Na so.scdnisosedni grad Razbor je prišel nov gospodar, nečak
') Lj. Zv. 1882. — ') Lj. Zv. 1884. — '») Lj, Zv. 1884. — "*) Lj. Zv. 1888.
- "') Lj. Zv. 1887. - •) Ibid. — ') Lj. Zv. 1890,. — «•») Lj. Zv. 1892.
PisatepL Hg
Pisatelji. 113
umrlemu grofu Selškemu, slikar Vinko Rodulin in ulanski častnik German.
Obojni prebivalci so se seznanili; zaljubila sta se Vinko pa Veronika, kateri
je naklonjen tudi German, Amalija, stara grajščakinja na Žerinjah, pa naspro-
tuje. Gospodar grof \ValdenWalden je privel s seboj grofa Sorija. Veronika se izneveri
Vinku, Sori se dv^obojujedvoboj uje ž njim in ga rani. Veronika in Sori se zaročita,
Ana ljubi sedaj Vinka. KazvcnRazven stare Amalije odpotujejo vsi na Moravsko.
Vinko izve o zvezi strica Selškega zi Amalijo, a spri se je z AmalijinimAmalij inim
bratom Aleksandrom, in ko se je ta ustrelil po nesreči, dolžila je Selškega
umora. Vinko je našel zapisnik, ki je izpričal njegovo nedolžnost. WaldenjeWalden je
umrlimirl, Amaliji so pripadle Žerinje, kjer se je Vinko poročil z Ano.
Iz te povesti se razvidi, da stoji Kersnik še na podlagah, ki
so mu jih dajah tuji uzori , romantika in shkarsko življenje.
80 mu jih dajali tuji uzori, romantika in slikarsko življenje.
Slikar nastopi pri Kersniku tudi v „Luterskih ljudeh" in je sploh
Slikar nastopi pri Kersniku tudi v ,|Luterskih ljudeh'' in je sploh
za pripovednike jako porabna oseba. V slovenskem slovstvu imamo
precej povestij, v katerih nastopajo slikarji.
„Luterski»Luterski ljudje." '*) France Kosan, sin preprostih slovenskih sta-
rišev, se je na stro.škestroške svojega strica izobrazil v slikarstvu in se domu pri-
šedši seznanil z nadporočnikom Wemerjem, sinom grajščaka, ki si je bil
blizu kupil lepo graj.ščinograjščino, in pl. Bergom iz Lipskega, ženinom Wemerjeve
sestre Olge. .Slučajno jo sreča .sam in se .spomni, da ji je bil v Rimu pokazal
pot do palače Borghese. Na grad povabljen je dobil nalog, naslikati Olgo,
ki se je zaljubila v slikarja, ker ni marala usiljenega jej ženina. Na vrtu je
Berg Kosana zasačil v nežnem razgovoru z Olgo in ga podrl na tla. Dru-
gega dne se je grajščak odpeljal na Nemško. Kosan je umrl vsled jetikej etike,
Berg se je ločil od soproge, ki je nekaj časa živela na gradu, a potem
izginila.
Zakaj se imenuje povest »Luterski ljudje" ''? Ce so bili pro-
testanti, to v povesti ni nobene važnosti. T varinaTvarina je preveč obrab-
ljena; prevedena je povest na srbski jezik v „NaroclninT^arodni biblioteki
bratov Jovanovičev"*^ z naslovom „ »Stara slika", 74. zv.^*)
„Cyclamen-'". Dejanje se vrši v gorenjskem trgu in je zapleteno vanj
vse omikano občin.stvoobčinstvo trško. Junak romana je dr. Hrast, bogataš Bole,
grajščakgraj ščak Meden, okrajni sodnik, davkarski pristav Megla, pl. Ruda, kon-
m
I
'») Lj. Zv. 1882.
^') Primeri te le .starejše .slovenske pove.stipovesti iz umetniškega življenja:
„vSlikarjeva;5,Slikarjeva ljubezen."** Hči bogatega meščana v Veroni je ljubila
slikarja, ki je bil izvr.šilizvršil njen portret, in je zbolela, izvedevši, dajo oče neče
dati .slikarju brez premoženja. 1866. 1. je na Veroneškem kolodvoru ranjen
častnik — slikar — zdravniku dal ILstlist za ljubljenko. Padel je — v dvoboju
z baronom W., ki je bil njegov tekmec. — (Zr. 1875.)
domovino. Kako to, če je pa padel v dvoboju?
,;,Potrgane strune." Hromega dečka v Duški vasi je jedina Ančika,
bogata deklica, branila proti zasmehovanju. On je šel v vojake in ses.^ vrnilNTtiS^
1 14114 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
cipijent Koren. Dr. Hrast je bil od^ojitcljodgojitelj v odličnih rodbinah in .si pridobil
vslcdvsled tega mnogo društvene uglajenosti, ki jo je kot pred.sednikpredsednik čitalnice
pokazal v vsej dovršenosti. V tem društvu je zavzemala odlično mesto Bole-
tova guvernanta Elza, rojena Nemka; celo izku.šenemuizkušenemu Hrastu je vznemirjala
srce. Na njegovo srečo je prišla v one kraje na letovišče lepa Moravka
Ilov.skaIlovska s svojim bolnim in priletnim možem in v Hrastu oživila staro lju-
bezen. Stari Ilov.skiIlovski je umrl, Hrast se je poročil z llov.skoIlovsko, Meden z Elzo.
— (Lj, Zv. 1S831883.)
Bole je značajcnznačajen mož stare slovenske korenine, Meden na pol
omikan in domišljav, sodnik je pravi birokrat, Elza pokazuje vso
svojo koketerijo. Posamezni položaji in značaji so risani izborno,
naša čitalnična inteligenca stoji pred nami plastično, kakor Jur-
čičevi kmetje, vendar pa je v vsem premalo dejanja, dasi se na-
ravno razvija vse. ^.^Ljubljanski Zvon"2!von** 1884, 121, poroča, da je na
Ogrskem živeča Slovenka ta roman prevedla za neki dunajski list.
„ A g i t a t o r»Agitator." '*) Ta roman je nadalje\'anjenadaljevanje romana „Cyclamcn„Cyclamen". Meden
je povabil .sosede na večerjo, da bi jih za prihodnje volitve dobil na svojo
stran. Koren je sprejel povabilo, nadcjajenadejsge se, da najde tam Boletove, ker se
mu je zelo prikupila Boletova Milica. Občeval je z lepo Medenovo soprogo
Elzo, ki je .skušala Korena pridobiti za moževe nakane. V čitalnični go.stilnigostilni
je med pl. Rudo in Korenom nastal prepir radi volitev. V tem vstopi kapelan
Anton in priporoča klerikalnega nemškutarja Medena, dr. Hrast je pa kandidat
odličnih in naprednih vSlovencevSlovencev. Pri volilnem .shodu so se volilci izrekli za
Medena, dasi ga je Hrast po raznih interpelacijah spravil v zadrege. Ob tem
shodu je slučajno slišal Koren, da Ruda .snubi Milico, ki pa je naklonjena
Korenu, ne Rudi, ki je ovadil Boletu, da si dopi.sujetadopisujeta njegova hči in Koren;
zato je Bole pisal oster list njegovemu šefu. Pri volitvah je zmagal Meden,
Koren je dobil Boletovo hčer.
Osebe so risane po naravi, dejanje se razvija logično ; od
Korenovega značaja pa bi ne pričakovali, da bi prisluškoval za
drevesom, o čem se razgovarjata Milica in Ruda, da nastopi Koren
kot .slaven podobar (I!), ona pa je zbežala svojemu možu in pri.šlaprišla k podo-
barju Valentinu, ki jo je opozoril na dolžnosti proti možu; ona se je vrgla
v prepad, tudi njega so našli mrtvega. — (ZvZ v. 1877. J. VrhovccVrhovec.)
Povest je lepo zvršena, duševni boji so slikani lepo, samo ne bijejo
se taki boji v kmet.skihkmetskih srcih, nego v višjih krogih.
^»Elizabeta." V Boloniji je živela slavna in krasna .slikarica Elizabeta,
za katero .se je potegoval bogati in razuzdani MaloczziMaloezzi, pa mladi in lepi slikar
Marko Ses.siSessi. Njen oče je določil, da tisti dobi njegovo hčer, kdor tekmujetekmiye ž
njo, da bi lepše posnel neko Renijevo sliko. Sessi .se poskuša, a ne zmaga.
Slikarica je umrla, a on je šel v samostan in tam mirnomimo umrl. — (Dr. Maja-
ron. Zv. 1879.)
•*) Lj. Zv. 1885.
Pisatelji. 1 15
kakor ,deus ex machina' in reši Milico iz sitnega položaja. Koren
hladen, pl. Ruda mož brez vsake vrednosti ; dr. Hrast je preraču-
njajoč narodnjak, Meden bogataš brez omike, njegova žena koketa,
njuna hči Milica je ljubka prikazen ; dasi nemški odgojena, je začela
čislati težnje slovenske.
„ G o s p o d J a n e z " „GospodJanez*'j *)je bil župnik na Grmu; njegov sošolec in ožji
rojak Vran je postal sodnik in je prišel k svojemu prijatelju za nekaj časa
na dopust, predno je nastopil službo. Blizu tam si je kupil baron Milde iz
da ga še ljubi. Župnik je obvaroval prijatelja, da ni prišel na pregrešna pota.
V prvem delu nas „Gospod»Gospod Janez"* spominja povesti ,,Cyclamen".^^
Dasi v Kersnikovih povestih nahajamo zastopane vse stanove, so
se mu posebej priljubili krogi vseučiliščnikov, primeri: „Rošlin;,Rošlin in
Vrjanko"*', „Jara»Jara go.spodagospoda" in „Očetov„ Očetov greh."
„Testament»Testament." Bogatemu krčmarju Topolščaku na IjubljanskoIj ubij ansko-celjskicelj ski
cesti je bolan popotnik izročil oporoko in mnogo denarja in umrl. Na sejmu
v .Št. Gothardu je Topolščaka uže poprej znani Tomaž v BrnotoviBmotovi krčmi po-
prašal po pokojnem popotniku. BrnotovoBmotovo rejenko ]\IetkoMetko je snubil TopolščakTopolšČak,
pa brez uspeha. .Sodnik je pri Topolščaku našel mnogo denarja, a oporoke
ne, ker jo je bil Topolščak dejal v pokojnikovo suknjo in .spravil v podstrešje.
Tomaž je v Ljubljani oporoko pokazal nekemu odvetniku in pri tem izvedel,
da je Metka dedič umrlega popotnika in si je dal napraviti prepis. Iz Ljub-
ljaneyane prišedši je dobil nenadoma silen udarec po glavi in padel vznak na tla.
AlešetarMešetar Klander je pred sodnikom izpovedal, da je na Topolščakovo povelje
Tomaža podrl na tla. Klandra in Topolščaka so dejali v zapor, BrnotovBmotov sin
Gothard in Metka sta se poročila.
Ta povest je najbolj zapletena izmed vseh Kersnikovih spisov,
kajti nastopijo bogat popotnik iz Trsta, odvetnik, sodnik, zdravnik,
krčmarji, mešetar id. in vendar se vse lepo vjema ; zvršetek povesti
je naraven in popolnoma utemeljen.
„Rošlin in Vrjanko„RošlininVrjanko."-') Na gradiču Dvoru ob Krki je gospo-
doval vpokojeni polkovnik pl. Lukic z mlado in lepo soprogo Zorico. Njihov
.sin Pavel vrnivšivmivši se z dunajskih visokih šol je s seboj pripeljal prijatelja
dr. Vida Božana. Dr. Vid in Zorica se rada vidita. Polkovnik je skušal novo
kupljenega konja, padel razenj in umrlunu*l. Črez leto in dan sta bila zaročena
') Lj. Zv. 1884. — ') Lj. Zv. 1889.
») Ij. Zv. 1884. — *) Lj. Zv. 1889.
8*
116 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
dr. Vid in Zorica. Pavel izvedev.šiizvedevši, da ga hoče Vid oslcparitioslepariti za njegovo pre-
moženje, zahteva od njega, da ali pusti mater ali da se dvobojuje ž njimiijim.
Božan je volil prvo: Zorica je ostala vdova.
V znani narodni pesni je hotela zlobna mati po morilcu
svojega moža še sina spraviti s poti ; popolnem se torej razvitek
teh dveh dejanj ne vjema, pa itak se čitatelj te povesti nehote
spominja omenjene pesni. Po „Lj.j,I4> Zvonu"*^ 1891, 251 je to povest
preložil na srbski jezik Aleksander GjuricGjurič v Sremskih Karlovcih.
„Jara gospod agospoda." '*) Dva vseučiliščna dijaka sta se zaljubila na
počitnicah v lepo dekle. Črez petnajst let je bil j eden pri.stavpristav, drugi sodnik,
in omenjena gospica je postala učiteljica. Sodnik je poročil neko natakarico,
a pristav mu jo je izneveril. Vsled razpora .sta šla na druge .službe. vSodniSodni
pristav je videl nezvcstniconezvestnico še na — sodni obravnavi; umrla je za legarjemlegaijem.
Kakor povsod je Kersnik tukaj izborno narisal življenje v malih
mestih,. Slovenci na Dolenjskem delijo gospodo v pravo, jaro in
posiljeno. J. Trdina, „Lj»JD; Zv."" 1885, 593.
„ O č e t o v„Očetov greh."-*) Kačonov Janez, sin premožnih starišev, je pri-
segel pred sodnikom, da nezakonsko dete revne in lepe dekle, s katero je
občeval, ni njegovo; nato se je oženil z usiljeno mu nevesto. Stari Kačon je
ubogemu sosedu Lukcu dal šestdeset tolarjev, da je spravil svojo hčer v
mestu v službo. Pri Kačonovih je gospodarstvo šlo vedno na slabše, a toliko
so še zmogli, da je njihov jedinij edini sin zvršilz vršil modroslovne študije. Seznanil se
je v velikem v.seučiliščnemvseučiliščnem mestu z odgojiteljico — Slovenko — in je prišel
domov, da bi kaj gotovega izvedel o njenem rojstvu, ker je bila preprš ne-
zakonsko dete Lenčike. Očetu odkrivši to dej.stvodejstvo, je izvedel, da je njegovaiyegova
nevesta njegova — .sestra. Silno razburjen je šel iz hiše, drl naprej in naprej
in padel v prepad.
vseh slojev; v njih nahajamo kmete in meščane, aristokrate in sluge,
•*) Lj. Z vZv. 1893., — ') Lj. Z vZv. 1894-.
Pisatelji. 117
profesorje in beležnike, duhovnike in sodnike, krčmarjekrdmarje in hlapce,
pohtikepoUtike in umetnike, in vse je opisal tako verno, da bi se težko
našlonafilo kaj neverjetnega na tej ali drugi osebi. CitateljČitatelj vidi pred seboj
našo narodno družbo v malih mestih po čitalničnih dvoranah in po
gradovih, gostilnah, pa tudi na volilnih shodih. Kersnikovi kmetje
ne robantijo kot trde grče, se ne pretepajo, so sicer tu in tam
okorni in nevkretni, pa vendar kažejo, da imajo srce in da jih tudi
odlikuje bister um. Tudi Kersnikov kmet je podvržen strastemstrastšm, pa
vse njegovo vedenje je naravnejše in odkritosrčnejše nego drugod.
Poučeval je Kersnik druge, naj opisujejo le take kroge, v katerih
žive sami in katere tudi poznajo; pisal je pisateljici Marici:
,;,Tako je prav ; opazujte življenje in opisujte in pišite le o
krogih, katere poznate in v katerih se sučete.''^ ^) Kersnik se je
uglobil v mišljenje vseh stanov; popolnoma se zlagam z VI. Levcem,
ki piše o njem: „0n je bil realist v najlepšem in najčistejšem
sentimentalno zaljubljenih in zdihujočih mladeničev, ne dobimo več
tistih ženskih iz voska, ki se pregibajo in preobračajo, kakor bi
stale na vzmetih, ne, pri Kersniku je vse živo, vse resnično."'^
Kersnik je bil silno marljiv ; počitek, ki si ga je privoščil po
službenem opravilu,^ je porabil za pisateljevanje, županovanje in
— politikovanje, ker so ga zanimali vsi pojavi v našem narodnem
življenju. Kot človek je bil blage, ljubeznive in prizanesljive narave;
nikom.
Josip Star6Siari
se je porodil 1842. 1.L v Ljubljani. Njegov oče bi ga bil rad vzgojil
v trgovca in ga je poslal v Reko, kjer se je dovzetni mladenič do
dobra naučil hrvaščine, italijanščine in tudi nekoliko francoščine,
pa je popustil trgovskelirgovske nauke ter 1862. 1. z odličnim uspehom dovršil
srednje šole. Na Reki sta nanj vplivala J. Trdina in J. Mažuranič.
Na vseučilišču je bil v Pragi (1862 —1862— -1866), služboval je za gimnazij-
skega učitelja v Osjeku, v Požegi, v Varaždinu, v Zagrebu in šel
1881. 1. za ravnatelja na realno gimnazijo v Belovar, odkoder se
je iz zdravstvenih ozirov vrnil v Zagreb. Iz svoje druge domovine
skoz mnogo let pošilja v „Ljuhlj„Ljublj. Zvon"" svoja zanimiva „Pisma
iz Zagreba^', v katerih naše sosedne brate opisuje po njihovem
«) Fr. Vidic, KoL 101.
") Fr. Vidic, Kol. 101.
118 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
slovstvenem in javnem delovanju. Bil je tudi sotrudnik „Slovana*^.
113 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
slovstvenem in javnem delovanju. Bil je tudi sotrudnik nSlovana".
Njegovo zgodovinsko pisateljevanje prepustivši oddelku »Zgodo-
vina"** omenjamo, da je Slovencem spisal tudi lepe pripoveatipripovesti.
„V i n k o " '*), porojen na Krasu, je .šel, odlično dovr.šiv.šidovršivši trža.škotržaško gimna-
zijo, na praško vseučilišče učit se modroslovja in se zaljubil v lepo hčer njemu
naklonjenega Čeha. Prepozno uvide všiuvidevši, da je hči zaročena, se je na Dunaju
zapisal med ruske stipendijatestipendyate in živi sedaj v malem ruskem mestu kot učitelj
srednjih šol.
Slišal -sem od slovenskega zdravnika, porojenega v tržaški
okolici, da je ta povest vzeta in življenja.
„Prvi sneg."-') Lahkoživi uradnik Stanko llovskiIlovski ljubi Elzo Kolar-
jevo, siromašni tehnik Čermak pa njeno sestričinosestričinb Emo ; ti se upoznajo s
pravnikom Mirkom Svetlinom. Na pevskem večeru vidi llovskiIlovski bogato Ido
StrnadovoStmadovo in zapusti Elzo; StrnadovaStmadova pa ne mara zanj in se omoži z bogatim
MuUerjemMiillerjem, llovskiIlovski zapade oderuhom. Ko se Mirko povrne črez počitnice v
P . . . . ., je izvedel, da se je Čermak usmrtil radi uboštva. Promoviran za
P , je izvedel, da se je Čermak usmrtil radi uboštva. Promoviran za
doktorja je stopil v srečen zakon z Elzo.
Fr. Stare posnema Kersnika v socijalnem romanu in v opiso-
vanju malomestnih razmer, osebeosebo pa se sučejo bolj formalno druga
okoli druge.
„V a n d a." '*) V Ljubljani je živela Poljakinja vdova Glovacka s hčerjo
Vando in sinom Žigom. S to rodbino .se je seznanil dr. j\IačckMaček, pa je bolj
ugajal materi ncgolinegoli hčeri, ki se je v rodbini pregnanega Poljaka SicminSiemin-
skega seznanila z nadporočnikom Bronislavom, kijeki je bil prestavljen v A^eronoVerono.
Po nekem prijatelju v Veroni si je Maček dal list pisati, da se Bronislav
hoče poročiti. Vanda mu dadd uželjeno svobodo. S prijateljico SmaragdoSmaragde napravi
izlet v Benetke, kjer v gledališču zapazi Broni.slavaBronislava. .Stvar se je razja.snilarazjasnila,
in oba sta stopila v zakon. Bronislav je 18591869.1. padel v boju proti Italijanom,
ona je umrla v precej revnih razmerah.
Bronislav je bil plemenit mož, lepega vedenja, povsod pri-
ljubljen, po značaju jednak Vandi. Neverjetno je, da bi bil MaČekMaček
mogel ustaviti pismeno občevanje med Bronislavom v Veroni in
Vando v Ljubljani ; neverjetno je, da bi Bronislav ne bil poprašal
•. ») Lj. Zv. 1884. — '") Lj. Zv. 1886. — '») Lj. Zv. 1888.
._w-^2k(ML^t. .*
PisateljiPisateUi. 119
VprašaVpraSa se, s čim se je zakrivila Vanda in kako se utemeljuje
tako žalostna usoda njena? Nato ne dobimo pravega odgovora;
drugače je pripovest naravna in zanimiva od konca do kraja.
„Zadruga^Zadruga."^ '*) V malem mestu PrnjavoruPmjavoru se združi pet gospodov raznih
stanov in osnuje „Zadrugo^Zadrugo". Vsi zadrugarji so bili veselega značaja in so
prirejali različne zabave. Na „Purgarskem»Purgarskem plesu" pa so si za kraljico izbrali
kmetsko dekle. Mestna straža je bila nasprotnica tej družbi, ker je baje širila
demokratizem. Zvršetkom jednega leta so se razdružili, ker so se — poženili.
dejanja in vsled tega tudi prilike, da bi se razvijali značaji.
„Koline^Koline."2*') Premožen grajščak na Gorenjskem je leta in leta odlašal,
da bi snubil dekle, ki je čakalo nanj. Zavožene in pokvarjene koline, ki jih
je poslal nekemu znancu na Hrvatskem, so ga naenkrat napotile, da je šel
katerega bi taka malenkost privedla do odločilne besede.
,, Lis Jakova^Lisjakova hči.",.') Lepa soproga premožnega trgovca, katerega
ni vzela iz ljubezni, se je po zlobnem navodilu svoje tete udala brezmejnemu
uživanju in postala soprogu nezvesta. Užaljeni soprog je ranil zavodnika žene
kjer sta životarila oba kot gledališčna igralca. Lepa Vida je v Varaždinu v
umirajočem beraču izpoznala svojega soproga, potem prišla v blaznico na
Dunaj in kot pol blazna v Ljubljani umrla pod imenom ,,grofinja„grofinja" ; njen
zavodnikza vodnik je umrl v Mehiki.
Poleg ,;,Vande" je »Lisjakova hči" najboljša povest Staretova.
Lepo psihološko utemeljeno je propadanje Lisjakove hčere, katero
so omožili brez nagnenja ; v marsičem bi se povest dala primerjati
Jurčičevi ;;,Lepi Vidi"**.
Stare pripovednik se je oklenil realizma in opisuje družbinske
razmere v malih mestih, n. pr.* „Prvi»Prvi sneg" in „Zadruga".»Zadruga'^ Povesti
„Koline»Koline^ in ,;,Lisjakova hči^^ se vršita na Slovenskem in Hrvatskem;
v Trst in na Italijansko nas povede v lepi povesti „Vanda»Vanda", upo-
rabljena je tukaj vojska proti Italijanom 1859. leta, katero pa slo-
venski pripovedniki ne vpletajo v toliki meri v svoje proizvode,
kakor zasedanje Bosne. Pripovedovanje mu teče gladko in naravno,
značaji so psihološki utemeljeni, dasi v „Zadrugi"»Zadrugi'^ in v »Prvem
snegu" brez posebno značilnih potez.
'*) Lj. Zv. 1890. — '*) Lj. Zv. 1891. — ') Lj. Zv. 1892.
120 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Dr. Ivan Tavčar.,
«vi9i^p^"^va
Dr. Ivan Tavčar^
por. 1851. 1. v Poljanah nad Škofjo Loko, je odvetnik v Ljubljani.
Spreten govornik je ob slovesnostnih prilikah duhovito slikal delo-
vanje naših odličnih mož, n. pr. Prešerna '*), Simona Jenka ^*) (govor
v čitalnici ljubljanski) , Boris Mirana' •). V govoru „0 ženstvu v
slovenskih narodnih pesnih"'^ *^) je razlagal, kako odlično mesto za-
vzema ženski spol posebno v epski in lirski poeziji slovenski ; ob
Bleiwei80viBleiweisovi svečanosti je opisal izredne zasluge našega vodje ^) j;
govoril je o slovenskem jeziku pri najvišjem sodišču °'), nagovarjal
je slovenske poslance, naj se zavzemajo za to, da se uvede javna
zemljiška knjiga na Slovenskem '') ; poročal je o predstavah v
gledališču ^'). Najbolj se pa Tavčar odlikuje kot pripovednik.
/. Slike is loškega -pogorja.,
„Posavčeva„PosavČeva črešnja." Jaka Posavčev je bil vojak. Domov pri-
šcdšišedši pa ni šel najpoprej k svoji Marijanici nego na črešnjo. Marijanica pa
ni čakalaČakala nanj nego vzela je drugega, saj je tudi on poprej poiskal črešnjo nego
ljubimko. — všeŠe bolj tragično u.sodousodo je povzročila „Šarevčeva»Šarevčeva sliva"* revni
Meti. Ko ji je ploha odnesla v zemlji shranjeni denar, je posekala jedino
last, slivo, ki je padajepadaj e uničila svojo posestnico.
,,K o b i 1 j C k a r „Kobiljekar" je kmetski bahač, ki je prišel na boben radi pravde
z nekim revnim kočarjem; vzrok ni popolnem verjeten; Miha Kočarjev
je bil voznik župnika Andreja in se je udal pijančevanju, zvedevši, da se je
poročila hči /upnikovegažupnikovega brata, sodnika.
Župnikov hlapec, če je pri zdravi pameti, ne bo gojil nadndd,
da bi postal zet okrajnega sodnika.
Griča rjev Blaže, prisiljen v zakon z neljubljcnoneljubljeno jednooko ženo,
se je obesil, ko je zapazil, da njegovo razmerje z lepim dekletom donaša ne-
prijeten sad. „T r ž a č a n„Tržačan", reven otrok iz tržaške okolice, umrč v odgoji brez-
.srčnih in samogoltnih Ijudij na kmetih. „Moj s i n»Moj sin" je .slika nehvaležnega
sina kmetskega rodu, ki je po svojih študijah svojega itak ne bogatega očeta
spravil na beraško palico in ga popolnoma zapustil. Naravna slika kmetskih
razmer je „Kako»Kako se mi ženimo"; lepo je pogojen Lazarjev Jakopč, ki
*) Zr. 1874 (govor v čitalnici ljubljanski dne 18. novembra 1874); Slov.
*) Zr. 1874 (govor v čitalnici ljubljanski dne 18. novembra 1874); .Slov.
Nar. št. 273—274; v Literarnem pismu, SI. Nar. 1880, 101 je razlagal Prešer-
novo pesen „Nestrohnelo»Nestrohnelo .sreč". — '*") SI. Nar. 1882, 66—69. — ';) SI. Nar. 1875,
283—286. — "J*) SI. Nar. 1876, 96—99. — "*) vSlovSlov. Nar. 1883, 277. — °•) Slov.
Nar. 1881, 54. — ')O .SI. Nar. 1880, 270—280. — .Slovenci .so po pisateljevempisateyevem
mnenju bili pod vsakim ministerstvom na boljem nego pod Pražakom, Slov.
Nar. 1882, 27. — "j•} »Zmešnjava na zmešnjavo" (prevel J. Cimperman) je po
njegovem mnenju slaba igra s slabim jezikom. Slov. Nar. 1880. — „Donna»Donna
Juanita" je mešanica slabih dovtipov, SI. Nar. 1880, 292.
nerodne mladiče uvaja v zakonski jarem in na njihov račun uganja svoje
burke. — .,K o č a r j e v»Kočarjev gospod«* je obetal kmetski deklici zakon, ko je
bil še dijak, profesor pa je vzel Nemko za ženo, in Ramovševo LenčeLenČč je v
obupu utonilo. Srečnejša je pa bila „Holekova»Holekova Nežika", katera je srce
podarila nekemu rudniškemu uradniku, gospodu Erazmu. Dal jo je odgojiti
in Jo učiti vsega hudirja, gosposko jo oblekel in jo navadil po gosposki
hoditi. Tak je ta gospo.skigosposki .svet".
Odlikujejo se te »Slike iz loškega pogorja" po svojem humorju,
popisi posameznih oseb so drastični, včasih morda pretirani, n. pr.
„Kaspurjeva»Kaspurjeva jednooka Agatulja", prenesene so vanje tu pa tam
meščanske razmere; zavoljo prevarjenih nad pač kmetska dekleta
ne hodijo v vodo, in fantje se tudi ne obešajo.
//. Romantične povesti.
., G o sp a»Gospa Amalija" je prva povest pisateljeva. Vseučiliščnik pobere
lepi grajščakinji klobuk; zato ga vabi na grad in ga takoj imenuje s krstnim
imenom in prosi poljuba ; končno se ugonobi v prepadu, ker se ji splaši
Pisatelj tiči ves v romantiki; sam pravi v početku povesti
„Se»Še mlad, še otrok sem bil, a uže sem strastno ljubil to zidovje.
Sam nisem vedel, zakaj lazim le zmiraj k stari grajščini." V slo-
vansko romantiko nas povede z „Antonijem»Antonijem Gledjevicem",
pesnikom v Dubrovniku. Med plemenitaši in meščani je zijal globok
prepad, a to ni oviralo mladega plemiča dobrikati se lepi Gled-
jevičevi sestri. Vsled dvoboja je prišel v zapor, sestra v samostan.
Z živimi bojamihojami je risano brezskrbno plemenitaško življenje, pesnik
sam je navdušen Slovan in demokrat. [yj,Zr."-,*^ 1873.)
„ G o s p o d»Gospod Ciril."*'*) Vseučiliščniku pripoveduje odljuden samotar
svoje življenje. Ljubil je Ciril isto dekle kakor brat AletodijMetodij, žrtvovalŽrtvoval se in
jo prepustil bratu, kateri pa po svoji naravi ni bil ustvarjen za njo. Da bi
bila mera nesreče polna, se je še njun oče zaljubil vanjo.
Neverjetno je, da bi osamelec radovednemu ali usiljivemu
mladiču tako hitro odkril srce ; očetova ljubezen je nepotrebna za
tragični zvršetek povesti; značilne pa so za pisatelja besede : »Za-
voljo jedne same ženske ugonobiti si življenje ter si zatreti dušne
svoje moči, to je brez dvombe huda nespamet."nespamef (Jurčičeva „Slov»Slov.
Knjiš.*" 1880).
„Ivan»Ivan Slavelj"'^*), sin siromašnih roditeljev, je bil namenjen za
duhovski stan. Pri slikarju Lavrenciju Žolni živita v siromaštvu Leksa in
MarijanicaMaryanica. Ivan se izneveri prvotnemu namenu in postane zdravnik. ObiskavšiObiska vši
'*) Jurčič, .Slov. KnjižKBjiž. 188o. — •') Zv. 1876.
122 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
roditelja se zaljubi v MarijanicnMarijanico. Na mestnem plesu spozna komteso M., ne-
zakonsko hčer grofa SaldcrnaSaldema. (irofGrof Karlo ju blagoslovi. Vpletena je tudi
epizoda, kako je grof Oton ubil brata Rafaela zaradi grešnih razmer z njegovo
ženo Olgo, ki je potem umrla. On sam se je tudi usmrtil.
Med posameznimi deli ni i)raveprave zveze.
„Soror» S o r o r P i a."*' *) Mlad častnik je ljubil revno dekle, a .šel z nadvoj-
vodo Maksimilijanom v Ameriko, ona pa v samo.stansamostan. VrnivšegaVmivšega se ni hotela
vzeti Soror Pia in je ostala v samostanu, on pa .se je bogato oženil.
Da bi se izpolnila praznota dejanja, je v začetku povedano,
da je Andrej Sodar, skop mož, svojo hčer poslal v samostansaniostan, a
tej deklici je posebno ugajala Soror Pia. V nasprotnem zmislu se
giblje povest „Crez;,Črez osem let." ({„Zr."** 1879).
.,Tat „Tat" ') je .slika iz vojaškega življenja: po razkošnem življenju hrepe-
neča žena polkovnikovapolko vnikova je pripravila .svojega soproga do tega, da je po-
neveril in se potem usmrtil.
,,V„V KarloKari vcuo ve u."') Burnega 1848.1. je v.sledvsled upora kmetov proti graj-
ščakom lepa komtesa Ana zbežala v mlin starega Aleša in njegovim .sinovom,
zakonu nasprotnim, vcepila druge nazore. Jednemu izmed njih, ki je čital
.Shake.spearejaShakespeareja, je očitala, zakaj .se ne zmeni nič zanjo. (!)
Leta 1877. in 1878. je objavil v Stritarjevem „Zvonu^ povesti
;, Valovi življenja'' (žalostna usoda stavljenega pevca) ter »In vender"
Leta 1877. in 1878. je objavil v Stritarjevem „Zvonu" povesti
„ Valovi življenja" (žalostna usoda slavljenega pevca) ter „In vender"
(Omahujoča ljubezen). Prva je izredno romantično-tragična.
„Otok»Otok in Struga.""'*)' Grof Milan, po.sestnikposestnik grada »Otok"**, je imel,
v nesrečnem zakonu živeč s svojo soprogo, hčer Serafino, in nezakonsko dete
z baroneso Zoro, s hčerjo grajščaka na „Strugi''»Strugi*, ter .se je obupan utopil.
.Serafina in sestričina Lucija .sta tajno (!) prišli na .Strugo in se seznanili z
zblaznelo Zoro in bratom Konstantinom. Zora je .slučajno dobila .sliko ]\IilanaMilana
in izvcdevšiizvedevši, da se Milan ne vrne, utopila istotam, kjer grof Milan. Serafina
je slučajno izvedela usodo očetovo in obolela. Konstantin jo zdravi in vzame
v zakon. Dve .sovražni rodbini sta se .sprijaznili.
Nekatere osebe so nepotrebne, n. pr. Bontoux; blaznost Zorina
se predstavlja v Ljubljani.
///III. ZgocinvinskeZgodovinske povesti.
„Kuzovci„ K u z o v C i."° *) Bogatemu in trdosrčnemu županu je ušel njegov sin
med Kuzovce (rokovnjače\ a njegova lepa in silno močna sestra LcnčikaLenčika,
prava sloven.skaslovenska Amazonka, ga je šla iskat in se je ob tej priliki zaljubila v
Petra .Smuka, glavarja Kuzovcev, ki so ga pozneje ustrelili. Tudi ona je rano
umrla, odbivši mnogo snubačev.
*) Zv. 1878. — ") Jurčič, Slov. Knjiž. 1880. — ») Ltp. SI. Mat. 1880. —
*) Lj. Zv. 1881. — ^ Lj. Zv. 1882.
*) Zv. 1878. — ') Jurčič, Slov. Knjiž. 1880. — ') Ltp. .SI. Mat. 1880.
- - -'-■*■?<■' -^^vi
*) Lj. Zv. 1881. — •") Lj. Zv. 1882.
čevem romanu »Rokovnjači".
»TiberiTiberius u 8 P a n n o n i c u sPannonicus." '*) Neron, zaslišavši o prepiru svoje
straže z ljudstvom, je priliitelprihitel iz svojega zlatega doma in prebodel Rimljana
Krispina. Krispinova hči, kristijana, to izvedevši, je prišla k umirajočemu
očetu. Ko je prodajala cvetlice, se je tribun Tiberius zaljubil v dekle, ki je
Iz rimske zgodovine so slovenski pripovedniki primeroma malo
snovij zajemali za svoje povesti ; razun spredaj str. 92. omenjene
Pleteršnikove povesti „Prvi»Prvi dnevi drugega triumvirata" opisuje
povest „Bojmir"»Bojmir*' v „Slov„8lov. Glasniku"** junaške boje Ilircev proti
Rimljanom.
,,V„Vita ivitae t a v i t a e m e a emeac.'' ^") Carolus Cosemus (Kosem), iskren katoličan,
je ljubljanskega škofa spremljal na lovu. Njegovega brata Jurija, protestantov-
skega propovednika, so škofovi hlapci vjeli in vrgli v vodo, on pa se je rešil
s svojo biblijo, katero je imenoval „Vita»Vita vitae meae". S svojim bratom seje
prepiral radi vere, in prišlo je do boja. — Nekega dne so prišli škofovi hlapci
in so hoteli okrasti Čudeta, Jurijevega spremljevalca; ta pa je usmrtil njih
vodjo in zbežal v kočo Karola Kosma. Velika povodenj je odnesla kočo, a
ČudeČudč se je rešil. Čudč, hoteč pogubiti Kosma, je rekel, da je bila njegova
mati luteranka; ta je verjel to in izginil v valovih, ČudeČudč je pa zblaznel.
Povest je lepo razpletena; tragični konec je utemeljen v
tedanjem verskem fanatizmu. — L Trinko je to povest prevel na
italijanski jezik. „Lj. Zv.** 1885. Primeri povest »Grajski pisar''.
Povest je lepo razpletena ; tragični konec je utemeljen v
tedanjem verskem fanatizmu. — I. Trinko je to povest prevel na
italijanski jezik. „Lj. Zv." 1885. Primeri povest »Grajski pisar'^
„ Janez„Janez Solne e." ') Vitez Janez Solnce se je poročil s krasno Ano,
hčerjo mestnega ranocelnika, in bil radi tega pozvan na dvoboj z Jurijem
Ljudevitom, nezakonskim sinom VajkaiiaVajkarta Turjaškega, in potem izobčen.
Lj ude vitLjudevit je po dijaku Vidu najel rokovnjače, da bi Ano odvedli na Turjak,
a Solncu se je odkrila vsa stvar, ker so bili rokovnjači preslabo plačani. V
tem času prihaja ce-sarcesar Leopold I. v Ljubljano. Solnce je šel kot menih oblečen
opazovat Turjaški grad in je z neke hruške skozi okno zagledal soprogo; pa
je bil obstreljen. Ko so bili dobre volje na Turjaku, je vstopil cesar; Ljudevit
Oseb je preveč v tej povesti; nepotrebna sta polkovnik in
dijak ; prisiljeno je, da se komu od strahu zavije prst, in s tem
slučajno samokres izproži. Ana je premalo karakterizovana. Never-
jetno je, da bi Ljudevit in njegovi tovariši ničesar ne bili izvedeli
o cesarjevem prihodu. Kljukec je pristna slika rokovnjača,^ in pleme-
nitaši so dobro pogojeni.
'») Lj. Zv. 1882. — ==*) Lj. Zv. 1883. — '«) Slovan 18861%%^).
124 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
IV. Modroslovne ali tendencljosnetendencijosne povesti.,
„ MrtvaM r t v a srca."'***) V tej povesti nastopijo LesovcjL e s o v e j , posestnik na
Višavi; ErnestEmest Malec, posestnik na Nižavi; Helena, njegova žena, Meta,
Ana, hčeri; Viktor, sin; Amalija MurnovkaM urno vka, sorodnica; Filip Tek štor,
izprijen dijak ; knezoškof Janez Evangelist; Lovrenc S o d a r , plešast
bogataš, in njegov sin Ferdinand, notar; grof Anton Babo, njegova hči
Lina; grofinje tašča, kneginja T e a n o , baron K r u š i č in grof W e 1 s e r,
častniki; rakovski župnik Blagor. — Bogomir L e s o v e j je doLesovejjedo tridesetega
leta do smrti svojega očeta živel na tujem ; sam pripoveduje na zvršctkuzvršetku
romana, da je porojen .sredi malega slovenskega naroda, da mu je duh ukovan
v nemške verige; zemlja je sloven.skaslovenska, zrak je nemški. Vrnil sejese je v domovino
preiskovat zapuščino očetovo. Iz listin je izvedel, da je oče ž njim zapustil
posestvo in mater prepričavši se, da mu krasna žena ni zvesta. Ves razjarjen
je drugo jutro obi.skalobiskal posestnika na Nižavi ter očital staremu grešniku krivico.
Na ErnestovoEmestovo povabilo je šel na vrt in se tam seznanil s hčerkami, Ano je
uže poprej videl v gozdu. Da se malo razmisli, udeleži se Bogomir Lesovej
nekega^plesanekegajplesa v nemškem Lukovcu (Ljubljana) ; kot voditelj zabave se mu
predstavi nekdanji so.šolccsošolec notar Sodar. Bogomir je v samoti imel le jednega
prijatelja, Filipa Tekstorja, navdušenega Slovenca, ki se je po slovanskem
načinu hotel izomikati na ruskem vseučilišču, a varih ErnstEmst je to zaprečil.
Stari .Sodar je snubil Meto in zato ponujal denarja ErnstuEmstu, ki se je za-
dolžil radi rudnika ; sinu notarju pa je izbral MurnovkoMumovko, starejšo, pa bogato
žensko. Meti, ki je srce darovala Filipu Tekstorju, je povedal oče, daje Filip
njen brat, torej sin nezve.stcnezveste Bogomirove matere. Bogomir Le.sovejLesovej se je sejevsledvsled
pravde o meji seznanil z grofom Antonom v Soteski in se zaljubil v komteso
Lino, lepo a brezsrčno damo, zaročenko grofa Erdodija. Ko je snubil, so ga
odslovili z velikim preziranjem. .,To„To je zgodovina mrtvega srca'", A^zkliknilvzkliknil je
sam Bogomir Lesovej.
Glavno misel, ki prešinja ta roman, izreka Filip tako-le : „Mi,,Mi
živimo v časih mrtvih src"'', kjer je navidezno vse lepo in blago-
hotno, v resnici pa prešinja sebičnost vse slojeve ; vsako stoletje
bo pre še hujše; sedanje je ponosno na izumovanje merilnegamorilnega
orožja. Trinajsto in štirinajsto poglavje, v katerih se opisuje birma
škofa Evangelista, bi popolnem lahko odpadlo.
Nazadnje še pisatelj sam modruje o nas Slovencih, rekširekSi, da
v našem značaju in v vsem našem početju ni nič jednotnegajednotn^a, da
smo polovičarski, ker »vzdihujemo pod prekletstvom sedajnosti"*'.
„4000„ 4 o o 0."' *) Pisatelj pripoveduje, dajeda je .spal v grobu dvatisoč let in da ga
je angel Gospodov, Azrael, pozval, češ, „Sodnik»Sodnik te kliče pred svoj sodni stol".
Prvo vprašanje pisateljevo je bilo, kaj se je v tem času zgodilo s sloven.skoslovensko
zemljo. Oglasil se je pri grobovih Tineta, Josipa in Frana (ZarnikZamik, Jurčič in
Levstik), jeli bi ga hotel kdo .spremljati, pa nobeden izmed teh njegovih prija-
») Ij. Zv. 1884. — *) Lj. Zv. 1891.
*) Lj. Zv. 1884. — --) Lj. Zv. 1891.
venskih liberalcev. Potem je videl nebesa in nazadnje prišel nazaj na mehko
travo ljubljanskega polja; videl je Emono, sedež slavnoznanih škofov, glavno
mesto papeževe provincijepro\'incije številka LIL Občevalni jezik je latinski. Mesto
mu je razkazoval profesor na vseučilišču svetega Simplicija id. id.
Vsa povest je sicer duhovita persiflaža na nazore dr. MahničaMahniSa,
a ne sodi v tako resnoben list, kakor je „Lji^JD/. Zvon".^, GledeGied6 oblike
ali okvira povesti so „4000''»4000^ jednaki Trdinovi bajki „Razodetje"»Razodetje^.
„V Zali"z 'a 1 i ^^ *) je kitica povestij, kijih pripovedujejo udje lovske družbe.
Kapelan je pripovedoval o nesrečni ljubezni kanonika Amanda do lepe prote-
stantovske deklice, ko je ta ležal ranjen po medvedu; druge povesti se tičejo
Naj si bode lovec še tako strasten, takrat bo pustil medveda
na miru, ko ga na smrt bolnega nesonesd domov, kakor Amanda.
Jeden pripovedovalcev je na črešnji svoji izvoljenki izjavil svojo
ljubezen ! Vsak pripovednik ima svoje stalne izraze, n. pr. završuje
jeden vsak večji odstavek z izrekom: „In pri tem ostanem."'' Po-
samezni značaji so jako plastično risani, primerniši bi pa bil napis:
»Lovske pripovesti"'', ki bi se pridružile ^^Slikam iz loškega pogorja".^^
Dr. Tavčar je izprva pisal pod imenom Emil Leon in je po
svojih spisih takoj vzbudil pozornost; v Trstenjak-Pajkovi „Zori"**
je objavljal svoje prve spise ; pokojni Trstenjak se je jako povoljno
izrazil o njegovih zmožnostih. Skoro v vseh povestih se razodeva
tista lastnost, ki odlikuje prebivalce njegovega rojstnega kraja,
namreč šegavost, združena s perečim sarkazmom. Njegova duševna
živahnost ga morda navaja na to , da tu in tam v njegovih
povestih pogreša čitatelj ožje psihološki utemeljene zveze med
posameznimi deli. Morda imajo prav tisti ocenjevatelji njegovih
po njegovi individuvalnosti.
Murko*) piše o Tavčarju: „Ne»Ne mftžemtie se fici, že by jeho
obrazy ze slovinskeho života byly vždy vernyvžrny; vadi jim pfiliš
temnytemnf kolorit, velka naklonnost ke karikovani a nevždy mistnymistn]^
effekt."'' Kljubu svoji mnogostranski delavnosti na narodnem polju
je jeden glavnih in najodličnejših sotrudnikov »Ljubljanskega„Lfubljan8kega Zvona" ''.
'») Lj. Zv. 1894.
<>•) OttuvOttfiv Slovnik Naučny XIILXin. 420.
120126 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.deL
Velika njegova zasluga je tudi to, da je za »Družbo sv. Mohorja"''
v poljudni obliki za preprosto ljudstvo spisal „Pravnika''»Pravnika^.
Pregled njegovih pripovestij nas je napotil, da smo postavili
na prvo mesto »Slike iz luškegaloškega pogorja''^ (ne z ozirom na vrednost,
nego na obsežek posameznih črtic), na drugo mesto romantične,^
na tretje zgodovinske, na četrto modroslovne ali tendencijozne
in da završujemo sestavek o Tavčarju s spisom „V;,V Zali", ker je
tu nanizanih več povestij v celoto, kakor v prvem oddelku.
Anton Koder (LiberiusLiherit^)
iz Radomlja blizu Kamnika (roj. 1851), je dovršil 1871. 1. gimnazijo
Koder je pesnik, pripovednik in žurnalist, poučuje pa tudi pre-
prosti narod s svojimi poljudnimi spisi v knjigah „ ;,Družbe svetega
Mohorja". V ^Pesmih na tujem"*) si želi:
Le enkrat bi te seše gledal,
Premi liPremili kraj, ti rojstni dom,
K počitku hibi potem se vlegel
Na tuji zemlji, v tuji dom.
Dasi ga trdosrčna ni hotela ljubiti („Na;,Na polji") ^*), pa mu
vendar sijejo tudi milejši žarki („Moja»Moja ljubezen") :
Premili ima mi ljuba obraz,.
Kot solnce odse\-aodseva raz njega mi kras,
Črez polje rumeno ona ko gre,
TrepečcjoTrepečejo cvetke in solzne strm6strmč.
RojiBoji na Balkanskem polotoku so razvneli tudi Kodra, da je
zložil »Vstaševo slovo" '•) ; ta pesmica je pa predolga, ker se po-
navljajo iste misli. Krepka pa je „Po boju"^' *), v kateri poje končno
navdušen Slovan :
Oj silni dan, oj dan Slovanstva silni,
Križ — odrešenja znamenje blišči!
Pa tudi v tej pesni se besede preveč ponavljajo. Mični seso
njegovi obrazi iz narave, n. pr. »Jezero" (blejsko)"'*), h kateremu
*) Zr. 1877. — «) Zr. 1876. — ») Zr. 1876. - *) Zr. 1876. — ») Zr. 1875.
•) Zr. 1877. — *) Zr. 1875. — ') Zr. 1876. - *) Zr. 1876. — ^) Zr. 1875.
Pisatelji. 127
veslata krasna deklica in lep mladenič, nadejaje se prihodnje sreče ;
„SredvSred vasi**^ ^) pod košato lipo se zbira vse, mlado in staro ; čepače pa
domačin, ki je šel na tuje, pride čez nekaj časa nazaj, zapazi tam
uže druge obraze in poloti se ga otožnost. „ Zagorski zvonovi""^ ^)
naj izlivajo srečo in radost v nesrečne prsi.
V knjigah „Družbe»Družbe sv. Mohorja^' nahajamo kratke povesti,
n. pr. „Najdenček"»Najdenček'' in spise poučne vsebine, n. pr. „Kratek»Kratek pouk
o pošti*"'poSti^ ») id.
Koder rad opisuje originalne kmete na Gorenjskem.
J,»Stari S t a r i G r i v a r" ^Grivar*'*) je biljebil silno trd človek ; še zmenil se ni za to,
ko se mu je sin ponesrečil pod padcem smreke ; jednak čudak je bil tudi
,Vizenčar»V i z e n č a r." ^*) Njegovi ženi so namestu umrlega deteta podložili cigansko
deklico, v katero sta se črezČrez dvajset let zaljubila oče in sin Janče, kije vojaški
dolžnosti ušel, a na prošnjo nadvojvode Ivana bil pomiloščen in vzel ciganko.
„ N a»Na Višavi"***) se gledegledč vsebine sme primerjati dr. Tavčarja povesti „Otok
in Struga."* »Oreha rje vrjev Blaž"') O je preveč trivijalen; povest „Med„ Me d in
pelin"** neverjetna. Med , »Drobnimi povestmi"** sta romantični „ Emona in
Ljubljana"**') in „Rozamunda»Rozamunda Katzenstein"';***); Jazonu je škrat
zaročenko Emo odvedel v Postojnsko jamo, odkoder je zbežala na poprejšnje
mesto, ki so je srečni prebivalci imenovali ..»Belo Ljubljano"**. Rozamunda
Katzenstein, hči grajščaka na Katzensteinu, je ljubila grajščinskega valpta in
mu po noči stregla, ko se je bUbil opekel pri nekem požaru. Valpet je bil ne-
zakon-skizakonski sin grajščakagrajščak«[ z grajsko deklo. Skočila je v studenec. Primeri
Kersnikov „ »Očetov greh"**. „V Gorskem zakotju"z a k o t j u ** *"°) je na.seljenenaseljene preveč
inteligence, grajščak, zdra^•nikzdravnik in upokojeni stotnik. Stotnik je radi dvoboja,
zdra\Tiikzdravnik radi ponesrečene snubitve na gradu šel v Ameriko z ^laksimilijanomMaksimilijanom.
Tam se sprijaznita: stotnik prepusti svoje premoženje zdravniku, ki vzame
potem županovo hčer za ženo.
Dostavi povesti ,,^Samski- spomini"**, »Višnjeva pola"^*' in „Na»Na-
poved^ vse v nLj. Zv."" 1895.
^Marjetica." V lepo Marjetico, hčer revnega kmeta Srakarja, se je
poved*" vse v ^Lj- Zv."" 1895.
..Marjetica." V lepo Marjetico, hčer revnega kmeta Srakarja, .seje
zaljubil Štefan, sin bogatega mlinarja ; njegov oče se tej ljubezni upre, zato
je šel sin v mesto v službo, materi se posreči ga spraviti domov; imelo bi
•») Ibid. — 2«) Zr. 1876. — ""*) Koled. Moh. 1882. — "*) Lj. Zv. 1881. —
») Kr. 1881. — «•) Kr. 1883. — '') Kr. 1882. — "•) Lj. Zv. 1881. — '•) Kr. 1882.
— »*"») Nar. bibl. 1883.
128 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
„ Z v cz dan a." ') Na Radovju, v zagorski slovenski vasici, županuje
» Z v e z d a n a." *) Na Radovju, v zagorski slovenski vasici, županuje
grajščak Kolovski; v tem dolu je prebival tudi grajščak Pasjak in zdravnik
dr. Vratislav. Sodni uradnik Skovir, prišcdšiprišedši na dopust, se je trudil za Zvezdano.
Kolovski je bil hišni učitelj poprcj.šnjegapoprejšnjega graj-ščakagrajščaka in je s svojo učenko zbežal
na všvicarskoŠvicarsko, kjer se je porodila Zvezdana. Podlo vlogo igra grajski pi.sarpisar,
med drugim trdeč, daje Vratislav grajski gospej zapisal strupa; zdravnik je šel
v boj proti Turkom, a se je vi"nilvrnil s Kolovskim ; vrši se veselo ženitovanje.
V tem romanu se vrši mnogo neverjetnosti ; v gorski vasici
mogel tako dolgo opravljati svojega podlega posla. Kolovski kot
jurist in zastopnik grajščine mu je prišel na sled, a ga ni naznanil
na dotičnem mestu, nego šeSe z2 denarjem ga je podpiral.
„ Lu te r an i»Luterani." '**) Povest se vrši v drugi polovici XVI. stoletja. Lep
in nadarjen Knafel je moral iz Kamnika v Kranj radi svojih razmer do vdove
Stobč. Ko je naraščal katolicizem, je moral Knafel zapustiti Kranj in se je
skril na Strmolski grad, kjer je služil za kočijaža. Mlada baronica se je za-
ljubila vanj, predno se je odkril, kdo da je. Ko so katoličani zvedeli zanj,
.so naskočili grad; Avniča so obesili, Knafel .se je re.šilrešil, a grajščak je ob tej
priliki zvedel za nagnenje svoje hčerice Lavre do predikanta ; dal jo je v
mekinski .samostan ; a Lavra je redovnici Ani, sestri škofa Hrena, odkrila
svojo ljubezen do Knafla. Knafel je zbežal na Nemško, Lavra je prišla v
drug samostan. Knafel se je sicer vrnil, a izgubil mnogo prijateljev.
Razvitek dejanja je zanimiv, zvršetek pa ne ugaja; jezik je
tu in tam preveč robat, pretepov je preveč. Z ozirom na ta roman
je Mencinger spisal satirično povest „Cmokavzar„ Cmoka vzar in Ušperna"^.
„»Kmetski K m e t s k i t r i u m v i r a ttriumvirat." '') Dejanje ,scse vrši 1572 - 15731572—1573. 1. Glavne
osebe so Gubec z dvema tovarišema Pasancem in Guzetičem, stari oslepeli
pevec Marko Gregorič, njegova hči JclaJela in Ferenc Tahy. Gubec je časti-
lakomen mož in .še 40 letni vdovec .se poželjivo ozira po Jeli, Guzetičevi zaročnici.
Da bi se zaroka preprečila, je proti načrtom dal Gubec povelje za upor.
Velika zmešnjava je prekrižala vse načrte. Kmetje so bili strašno kaznovani,
Gubec pa vcnčanvenčan z razbeljeno železno krono.
Neverjetno je, da bi JclaJela in GuzetičGuzetic bila tako silila, naj se
poroka vrši pred srečno dovršenim ustankom. To zgodovinsko dejstvo
je bilo jako hvaležna tvarina za zgodovinski roman. Primeri
Aškerčev baladni venec „Stara pravda" in M. Sa povest ^Vodi-
telja kmetov", „Dotn in Svet" 1893.
v
Koder je bil jedcn izmed najodličnejših sotrudnikov »Kresa"
Aškerčev baladni venec »Stara pravda'' in M. Sa povest ;, Vodi-
telja kmetov'', „Dom in Svet^ 1893.
Koder je bil jeden izmed najodličnejših sotrudnikov „Kre8a^
in spreten pisatelj v knjigah »Družbe sv. Mohorja". Bil je mnogo-
stranski delaven s peresom tudi v drugih strokah, mnogoletni
ll ■ ■■■■■■■!■■■■
*) Kr. 1882. — ») Kr. 1883. — *) Kr. 1884.
') Kr. 1882. — ») Kr. 1883. — '} Kr. 1884.
Pisatelji. 129
sotrudnik „ ^Slovenskega Naroda"*^ nad in pod črto s šifro „Liberius"»Liberius'' *),
L-s in L.
L-Z^s., Sedanjost in prihodnjost slovenskega kmeta, SI. N. 1880, 237—242.
— Naš srednjisrediyi stan, SI. N. 1881, 229. — Slovensko razumništvo, 191 (vsebina
sestavka je ta, najnsg se mlada inteligenca trudi pridobiti osebno spoštovanje v
vseh krogih. — „Xarodni»Narodni dom" naj ne trpi separatizma, 202. — .Sestavek
-NovojjNovo leto"*, .SI. N. 1879, 1, izraža popolnem nara\-nonaravno misel, da nas moreta
rešiti samo živa delaA-nostdelavnost in pravo rodoljubjerodoyubje. — Naj se še omenijo ino-
stranstva se tikajoči sestavki: Bismarkov terorizem, SI. N. 1881, 108; .Shod
v Gdanskem, 210; Leon Gambetta, -SI. N. 1882, 28.
Matej Brence (Nivalis 1856—1887) iz Hraš na Gorenjskem, se je učil
pravoslovja na Dunaju in potem nekaj časa urejeval ..Ljubljanski„Ljubljanski List-\^^
bil je potem uradnik v kranjski trgov.skitrgovski zbornici. Objavljal je v „Kresu^Kresu''
1881—1883. 1. drobne lirske pesmice brez pe.sniškegapesniškega vzleta, n. pr. ,V„V gozdu".
•SpisalSpisal je tudi nekaj povestij, n. pr. .Ultimo„Ultimo", „AImora"»Almora** in „Ne maram ga" ;
v drugi pripoveduje, kako grozno so brahmani ravnali s svečenico, ki se je
bila zaljubila v kristijana. V ^Slovenskem„Slovenskem Narodu''^ se nahajajo povesti
,Cosi»Gosi fan tutte" in -Nori„Nori Tomaž".
•■••■*) LiheriusLiberius. V lahkem slogu popisuje v , »Listih iz Italije" .svoje poto-
vanje po ItalijiItalyi '*), zlasti mesta Benetke, Paduvo in Vicenco, kjer osobito hvali
lepoto deklet; v Veroni se je spominjal Prešernovega rojstnega dne.-") .To„To
ravno polje"** popisujepopisvge življenje v naravi, prvo ljubezen. ^j*) Povest „Hči starega
sodca'" (ljubimec je odvel ljubljenko iz grada blizu Ljubljane) je neverjetna.*)
Povest ,»Črne oči" (osebe : Karolina in Amalija, hčerki bogatega vinskega
trgovca; Leon, mladi uradnik, in profesor, tekmeca) je po razvitku zelo na-
vadna^*); povest _Na„Na naših gorah-'", v kateri nastopi župnik Janez ;MontiHu.sMontinus,
spominja čitatelja Jurija Kobile. '^)
Druga stran njegovega pisateljevanja je posvečena javnim zadevam;
v odločno pisanem sestavku ».Slovenščina v .srednjih šolah"* '') razpravlja uže
dostikrat stavljene zahteve -Slovencev; .V„V obrambo domače obrtnije" (I— IV)
zahteva, da se ustanoveustanovi obligatorične zadruge in odpravi obrtna svoboda* •);
cela vrsta sestavkov z naslovom „.»Slovenski narod in ekonomija" '•) stavi
važne predloge, kako se naj Slovenci gmotno osvobodeosvobodi tujega vpliva; isto
misel razjas-njujerazjasnjuje v sestavku „Materijalna»Materialna svoboda." '"***) „Pro»Pro domo" dokazuje,
dajeda je panslavizem krivična obtožba. „Slov^Slov. JVar."NarJ* 1888, 256 — 263. Njegovi
sestavki so pisani živo in zanimivo.
'>) .SI. N. 1874. — '*) .SI. N. 1874, 243—272 ; Časa pisanega vina. Slov.
Nar. 18751876, 242-262. — '») -SLSI. Nar. 18751876, 96, 98, 118—119. — *^) SI. N. 1875,
158—185. —Dostavi: .Spomin na staro mater, Sl.SI. N. 1876. — ^*) SI. N. 1875, 35.
— '•) .SI. N. 1875, 35. - ')^ .SI. N. 1880, 247—248. — '•) .SI. N. 1882, 242—245.
- »*) SI.SL N. 1883, 50 — 65. — *"°) .SI. N. 1889, 35 — 36. — Dostavi: „ Agrarna;,Agrama
reforma", .SI. N. 1888, 269.
130 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Dr., Fran Defela,Deiela^
porojen 1850. 1. v Moravčah na Kranjskem, od 1876. 1. profesor t
porojen 1850. 1. v Moravčah na Kranjskem, od 1876. 1. profesor v
Dunajskem Novem mestu, od 1890. 1. ravnatelj v Novem mestu na
Kranjskem ; piše za preprosto in omikano slovensko občinstvo. Na
čelo postavimo humoresko:
„Kislo grozdje."'***) Zdra\TiLkZdravnik Arnikar je ljubil histerično posestnico
malega gradu, Emo£mo pl. Hruško , blizu pa je stanoval grajščak Bernard z lepo
hčerjo Teklo. Prvo je za šalo opeval profesor Mladič in jo navdušil tako, da
gajega je predstavila kot ženina ArnikarjuAmikarju, ki je bil slučajno v družbi Teklini na
razvalinah bližnjega gradu. Tudi Arnikar je hotel Teklo predstaviti za nevesto,
a ona tega ni dovolila, ker mora prepr6 oče pogledati poprej v zemljiščno knjigo.
/. Povesti ista narodnega šivljenjaSMjenja.
„ P r ihaj ač^Prihajač.*"') Mladi trgovec Janez Stržen je v tihi vasici odprl
novo trgovino in jeie med dvema rodbinama napravil prepir, dasi je Čedinov
Peter nameraval vzeti .McjačevoMejačevo ^linicoMinico. Na svojo stran pridobivši županjo,
je vStrženStržen odprl še krčmo in k sebi vzel lahkoživo sestro Rožo; zaslepljeni
Dramljani ga še volijo za župana; v tem dostojanstvu spravi Petra k vojakom.
V Dramljah sejese je začelo razuzdano življenje: StrženvStržen je končal s samomorom,
Peter je dobil .Minico v zakon.
v
Spretno so slikani Stržen, Mejač in Cedin, razvitek dejanja
je naraven; osebe govoregovori v domačem duhu in jeziku.
„^Gospod G o s p o d Lise cLisec." ^') Lisec, bivši služabnik na železnici, se je na-
stanil v vasi Dobravi in postal hitro vplivna oseba, kar se posebno pokaže
pri Brdarjevih. Jeden izmed bratov, visokolctečvisokoleteč, se je nesrečno oženil in pri
skopuhu \'rbanuVrbanu vzel denar na posodo in si pomagal celo pri Prelesniku,
ponarejalcu denarja. Drugi pa., Tone, priden in tih, je vzel ponižno hčer .skopu-
hovo, imel še sitnosti vsled vtikanja Liščevega, a končno je zmagal in živel
v srečnem zakonu.
razvija naravno, osebe so vzete iz naroda.
//. Zgodovinski^zgodovinski roman.
»Veliki grof.''«^) Celjski grofje .so se bojevalibojevaU s Friderikom IV.
Celjani so pričakovali grofa Urha, pri uhodu bi ga najnsg pozdravila mestna
dekleta, njim na čelu lepa Kornelija, hči Petacija, voditelja latinskih šol v
Celju. Ureh jo je hotel spraviti v neki grad, a rešila sta jo A'iljcmViljem VranjeVraiye-
berški in ClahejCahej. Viljem je bil na.sprotniknasprotnik Celjanom, a Kornelija je v gorki
ljubezni vzplamtela za rešitelja. YV Celju .seše je .širilo mnenje, da je Viljem
šiloma odvedclodvedel Kornelijo, zato ga je šel oče Petacij tožit v DunajskoDuns^sko Novo
'*) Lj. Zv. 1883, str. 37. — ') Slov. Mat. 1888. -— '*) Zab. Knjiž. .Slov.
Mat. 1894. — *) Lj. Z vZv. 1885.
PisateljiPisatelj. 131
mesto. Kornelija sama jeJe šla v moški obleki spremljana po CahejuCah^u in prija-
teljici v Dunajsko Novo mesto, da razjasni vso stvar. Vsled izjave KornelijineKomeljjine
je bil "ViljemViyem spoznan nekrivim. Zopet .so odvedli Kornelijo:; Petacij in Viljem
se napotita na Dunaj in rešita Kornelijo. Tudi Klara in Cahej sta postala
srečna dvojica.
Pisatelj, ki znazn& zanimive tvarine iz svoje stroke izbornoizbomo po-
rabiti za zgodovinske povesti, je v uvodu razložil važnost celjskih
grofov v omenjeni dobi in njihove zveze z vladarskimi rodbinami.
oni dobi ; izvrstno je pogojen med drugimi učitelj Petacij.
,. Pegam„Pegam in L a m b e r g a rLambergar." '*) Zadnjega celjskega grofa Urha so
Ogri 1456. 1. ubili pri Belem gradu. Za bogato dediščino so se potegnili vdova
Urhova, Katarina, ce.sarcesar Friderik III., LadislavLadi.slav Posmrtnik. Največjo obla.stoblast
je imel voj.skovodjavojskovoc^a umrlega grofa, Čeh Vitovec., kateremu .se je od drugod
vcepila misel, naj snubi kneginjo in najns^ se zanjo bojujeboji\je. V tej zmedeni stvari
je drug rabil drugega:; Vitovec je celo ce,sarjacesarja oblegal v gradu nad Celjem.,
Nekateril^ekateri plemenitaši so se ločili od Vitovca, n. pr. Krištof Lambergar; zvest
mu je o.stalostal Ostrovrhar iz Galenberga. Kranjski plemenitaši so osvobodili
cesarja, Katarina se je morala umakniti na Krško, Vitovec se je nazadnje
bojeval za cesarja in postal grof Zagorski2^gorski in ban slovenskih dežel. Poleg tega
glavnega dejanja se plete ljubezen mladega o.skrbnikaoskrbnika Gregorja z ljubeznivo
Tajdo, nečakinjo gornjegrajskegagon\jegrajskega meniha Benedikta.
Roman je jako spretno zasnovan in se razvija celo po naravni
poti ; obleganje celjskega mesta in celjskega grada ter življenje v
gornjegrajskem^ornjegrajskem samostanu se slikovito rišeriSe ; brez škode za celotni
vtis bi se pa gibanje v Tomaževi krčmi v Gornjem gradu lahko
opisalo bolj na kratko. Tvarina je sploh jako srečno izbrana.
Kakor se razvidi iz teh dveh romanov, si je pisatelj zgodovino
oeljskihceljskih grofov izbral za svoje lepe povesti ; izmed vseh zgodo-
vinskih romanov, kar jih ima naše slovstvo, so romani Detele
najodličnejši; pisatelj ima bogato domišljijo in dar lepega ter narav-
hajala med drugimi tudi dr. Lavrič in Ernest Klavžar. Začela se je
marljivo učiti slovenščine in se vnemati za slovensko pisateljevanje;
v „SočinSoči" 1872 nahajamo spis „Prva,,Prva ljubezen" in „ »Ženska v rodbini^^.
») Zab. Kiyiž. Slov. Mat. 1891.
') Zab. Knjiž. Slov. Mat. 1891.
132 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
9»
V prvo d6bo njenega pisateljevanja spadajo njeni pesniiki pro-
132 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
izvodi) ki so do malega vsi lirske vsebine in so se objavili veči>
noma v Pajkovi nZori". Predmeti njeni liriki so izraženi v tej-le
V prvo dobo njenega pisateljevanja spadajo njeni pesniški pro-
izvodi, ki so do malega vsi lirske vsebine in so se objavili veči-
noma v Pajkovi „Zori". Predmeti njeni liriki so izraženi v tej-le
k^^^*'^^- • Iz svete Ijubavi
RodbinskihRodbinskUi vezil,
In k materi Slavi
Ljubezni čutil, —
Iz tesatega nastala-
Ta knjifl^aiga je mala.
Med najlepše lirske pesni se šteje venec devetih pesmic z na-
slovomdevom „Materni»Matemi glasovi'^, Ljubezen do domovine opeva v gazelah:
Prevzvi.šenoPrevzvišeno si čutje ti, Ijubav do domovine!
Z najčiščim plamenom gori Ijubav do domovine id.
Krvavi boji na balkanskem polotoku so ji dali povod za epski
pesni »Ranjeni Črnogorec'^ (po Čermakovi sliki) in »Prvi križ na
turškem polju** ; konec desete kitice slove:
Križ, svetu ki naznai^cL) da kristjanka
pesni »Ranjeni Črnogorec" (po Cermakovi sliki) in „Prvi križ na
V samotnem grobu mimo tam leži,
turškem polju" ; konec desete kitice slove:
Križ, svetu ki naznanja, da kristjanka
V samotnem grobu mirno tam leži,
Ki je bila junakinja Slavjanka,
Slavjanka neprestrašene krvi.
Z ozirom na to, da se je šele v Gorici začela učiti slovenščine,
v otroški dobi vzgojena italijanski, je njen jezik dokaj gladek;
pripomnil bi se tu pa tam kak manj odbran izraz, n. pr. „Dve»Dve
bitji nepoznani, se dobite*^ id.
S preselitvijo v Maribor se je poprijela pripovedništva, ker
je jela natančneje opazovati in spoznavati družbinsko in društveno
je jela natančneje opazovati in spoznavati družbinsko in društvena
življenje.
^Odlomki ženskega ž i vlj enj a življenja"'•••*) .slikajo notranjinotrai^ji boj ne-
dolžnega dekleta, ki prvikrat stopi v svet in sprejema poklone mo.škegamoškega spola;
ponosno odbije ponudbe majarja, o čegar iskrenosti ni prepričana, a se za-
nima za tihega mladeniča, ki se pa mora odpovedati njeni ljubezni.
Lepo je opisan boj ženskega srca, katero se v svoji neizkuše-
nosti trudi, pravo in pristno ljubezen ločiti od navidezne in hlinjene.»
^BlagodejnojpBlagodejno zvezdico"'*) imenuje pisateljica Ado, hčer nekega
poročnika, odgojiteljico pri gospej Barbari, malo omikani ženi, čije sin Feliks
se ji usiljuje. K Bertoldovim stopivši v službo si je po lepem vedenju pri-
dobila srce gospodarjevega sina.
■■^*) „Zora"^ 1846. — V tej dobid6bi se je Pavlina Pajkova mnogo bavila z
ženskim prašanjem; to se razvidi iz sestavkov: »Nekoliko besed k ženskemu
ženskim prašanjem; to 'se razvidi iz sestavkov: »Nekoliko besed k ženskemu
vprašanju-*, .,Ženska pisma prijatelju" (Zr. 1877), ..CJeorge Sand" (Zr. 1876 ,
„Naravno je, da se odločno poteguje za pravice ženskega spola", je pisatelji-
vprašanju", »Ženska pisma prijatelju" (Zr. 1877), »George Sand« (Zr. 1876},
čino mnenje. — 'j Kr. 1881. — Povest je prevedena na češki jezik.
^Naravno je, da se odločno poteguje za pravice ženskega spola", je pisatelji-
ino mnenje. — *) Kr. 1881. — Povest je prevedena na češki jezik.
razvija povsem naravno.
,Roka„Roka in srcesreč.-'"*) Premožni rodbini s štirimi hčerkami je oče na
borzi zaigral 50.000 gld. Bogat prileten markiz se je zaljubil v najmlajšo, ponu-
•divšidivši očetu pomoč. KljubuK\jubu jasnim dokazom nenaklonjenosti starecstaree ni odstopil.
„ Mačeh a^Mačeha.*"-) Nadzornik N., vdovec, se je na smrtni postelji poročil
z odgojiteljico Evfemijo, da bi vihravi hčerki Elzi dal pametno varihinjo.
Elza£lza se je hotela posvetiti pisateljevanju in je spremljala neko gospo v kopa-
lišče, kjer se je seznanila z dr. Bodanskim, ki je, še medicinecmedieinec, Evfemiji ob-
ljubil zakon, pa jo zapustil radi nekega nesporazumljenjanesporazumi] enj a. Elzo je dobil poprej
prezirani inženir Piber, mačeho pa dr. Bodanski.
„ P r i p o v e d n i k»Pripovednik v sili."'*) Razvajenim moškim in ženskim dedičem
umrle grofinje pripoveduje oskrbnik Teodozij zgodovino komtese Vande, ki
jeJe prišla iz Lvova na okrevanje. Odklonjeno dekle prosi umiraj eumiraje svojega
nekdanjega ljubimcaIjubimea, naj ljubi svojo ženo.
Redka plemenitost! Povest bi morala imeliimeti drui^drug naslov.
„ A r ab ela„Arabela.""*)'^ Žid Karpeles., trgovectrgovce v Brnu, je imel v svoji rodbini
rejenkoTejenko Arabelo, katero je radi njenega imetja sinu določil za ženo, ali Arabela
se je seznanila z vseučiliščnim profesorjem \\'alterWalter - Waldekom. Karpelesova
vrtnarica je na skrivnem stregla neki blazniciblazniei, za katero se je zanimala tudi
dobra Arabela. NesrečnicaNesrečniea je umrla, in Arabela je dognala, dajeda je bila to njena
mati, in da so očeta-katoličana ubili iz verskega fanatizma, in da je ona sama
po srečki dobila 100.000 gld. Mati ^^'aldekovka.Waldekovka, gospa plemenitega srcasrea, je
pomagala Arabeli razvozlati uganjke njenega detinstva. A\'aldekWaldek in Arabela
sta^*postala srečna zakonska dvojica.
Profesorji - učenjaki se v današnjih dneh ne vedejo tako
neukretno, kakor \ValdekWaldek iz početka, nego se samo karikujejo v
nemških humorističnih listih ; izborno pa je opisan način, kako
se zbližujeta in odbijata, a naposled vendar razumeta dva na videz
osornoOBorno nasprotna, a v bistvu jednaka značaja. Opažanje veliko-
mestnega življenja v Brnu je pisateljici dalo povod za to lepo
povest.
„Najdenec„Najdenee"^*) je pastiroval pet let posestniku Gregorinu, čegar hči
Rezikal^ezika mu je bila naklonjena. Po dovršeni vojaški službi je šel prodajat
kostanj na Dunaj, kjer mu postane neki častnik v pokoju največji dobrotnik
s tem, da ga je dal v kmetijsko šolo ; ta dobrotnik je bil njegov — oče ter
mu je pomagal, da je mogel Reziko vzeti v zakon.
„Dneva ne pove nobena pratika"'^*) pripoveduje, kako je
potres v mestu KasamiciolaKasamieiola na italijanskem otoku Ishija 1883. uničil razuzda-
nega mladeniča, ki ga niti smrt očetova ni mogla spraviti na boljšo pot.
>*) Kr. 1881. — '*) Kr. 1882. — '") Kr. 1883. — ^j*) Kr. 18851886. — '■>^) Slov.
Knjiž. 30. Fr. Gabršček,. — *•) Slov. Knjiž. 30. Fr. Gabršček.
1 34 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
„ ,-Oblj uba." ') 14 letna hčerka delavca, ki je izgubil svoj zaslužek, je.
i^rbavemugrbavemu sinu bogatega očetovega nasprotnika obljubila zakon, ko bi bogataš:
hotel zaslužka dati revnemu delavcu. Hromi sin jo je pozneje odvezal obljube.^
V tej povesti nastopajo otroci preveč modro.
., Roman„Roman starega samca"-**') predstavlja zdravnika, poklicanega
k grajščakinji, ko je imela poroditi; zapazil je, da je grajščakinjegrajščakii\je sorodnica,,
od njega oboževana radi krasote in duhovitosti, hotela bolnico s preobilim
zdravilom zastrupiti, da bi postala sama grajščakova soproga. To dejstvo: je
na zdravnika vplivalo tako silno, da je ukrenil odreči se zakonskemu živ-
ljenju.
vimi dogodki na gradu.
„P 1 a n i n s k a idila." '***) Sorodnica premožnega poštarja v soški dolini,^
živeča v poštarjevipoštarje vi rodbini odklanja ljubezen zdravniku, sinu hišnega gospo-
darja, in se zaljubi v ogrskega magnata Veraniča, ločenega od lepe žene, bivše
operne pevke. Po smiiismrti te ncčimurncnečimume ženske se poročita Veranič in Alenka.
„Spomini»Spomini tete Klare"** ^"*) je povest v okviru, kakor n. pr. ,,»Pri-
povednik v sili."** Blagohotna teta ob priliki zaroke svoje stričnice pripoveduje^pripovedige,
da je vroče ljubila Italijana Odila, da ga je pa zvita zavistnica odtujila z ob-
rekovanjemrekovai\jem, češ da si za njegovim hrbtom dopisuje z bratrancem.
Pavlina Pajkova je objavila tudi »Aforizme o ljubezni" ^**) in
„Atbrizme„ Aforizme o prijateljstvu"** '^•). V prvem sestavku se nam zdi kočljivako^jiva
ta-le izjava: „Ako;,Ako se človek umori radi denarja id., tedajtediaj nas
obhaja stud, ne usmiljenje ; ako se pa dve ljubeči osebi, ki ne
moreta biti združeni, brezupni usmrtita — kako sočutno nam za-
trepeče srce! Njiju dejanja sicer ne odobrujemo, toda obsojatiob soj liti
ju ne moremo!"**
Plodovita pisateljica je v svojem več nego četrtstoletnem
'*) Lj. Zv. 1894. — '») Lj. Zv. 1895. — ') Knez. Knjiž. 1895. — *) Dom
in Svet 1895. — '*) Lj. Zv. 1892. (Berilo v .Slov. klubu na Dunaju 1892.) —
•) Lj. Zv. 1893.
PisateljiPisateyi. 135
■
raznovrstne stanove, aristokrate, posestnike, uradnike, zdravnike,
raznovrstne stanove, aristokrate, posestnike, uradnike, zdravnike^
bogate tovarnarje in Žide, profesorje in učenjake, častnike, duhov-
nike, odgojiteljice.
V začetku njenega pripovednega pisateljevanja se še vidi
vpliv romantike in tujih vzorov, kajti v prvih povestih nastopajo
častniki in plemenitaši ; ko je pa na lastne oči opazovalaopazoyaIa življenje,
se osvobaja in postaja bolj samostalna ; „Arabela"»Arabela** je plod opazo-
vanja v bogatem trgovinskem mestu, kjer se bohotno šopiri židov-
stvost^ro. — Dasi se nahajajo v njenih povestih različnirazhčni značaji med
moškimi in ženskami, se vendar vidi, da se pisateljica trudi ženski
spol vsaj v veliki večini slikati kot pošten in ponosen. Razmerje
med ženskim&enridm in moškim spolom je seveda glavni predmet lepo-*
slovju; dočimdo£im pa neki pripovedniki to razmerje opisujejo na ta
način, da je ;,^^ona"** takoj pri prvem zbližavanju ali vsaj jako hitro
„vsa njegova"'^, predstavlja Pavlina Pajkova zastopnice svojega
stanu bolj ponosne ; mislimo, da morda v tem oziru nekaj preti-
rava ; sklicuje se na to, da tudi nasprotna stran pretirava. Nasprot-
nica je tisti struji v leposlovju, ki rajša obdeluje temne strani
človeškega življenja, a je pristašinja tistih pisateljev, ki trdetrd6, da
je treba realno življenje nekoliko idealizovati, da povesti blaže in
povzdigujejo čitatelja. Te svoje nazore zagovarja z odločnostjo, ki
je redka med ženskami.
Marica Nadliškova (MaricaMdrica I)
iz SentŠent Ivana blizu Trsta (roj. 1869), nadarjena in jako plodovita
pisatelji-capisateljica, je v prvem svojem članku »Narodno ženstvo" '*) budila
ženski spol na narodno delo, vzklikni vši: „ »Zatorej gospegospč in gospo-
dične ! pomagajte i VeV6 zatiranemu našemu narodu ; mnogo lehko
storite. Govorite med seboj naš lepo doneči jezik in vplivajte na
moža in deccdeco.« V istem zmislu in šeSe živahneje nadaljuje to stran
svojegasvojca delovanja v »SlovanskemnSlovanskem Svetu"Svdu^. Druga stran njenega
pisateljevanja so lepe slike iz velikomestnega življenja ob morju,
katere nam podaja čislana sotrudnica „Ljublj.„Ljt4b^\ Zvona",'' ^ n. pr.
„ N a obali."-') Petrovič, posestnik na cesti proti Proseku, očim lepi
Jeli, je hotel to dekle omožiti z lakomnimlakoninim trgovcem, a ona je bila udana bla-
gemu Ribarju. Blizu stanujoči ribič, bivši sluga pravega njenega očeta, pa
jima jeJe razložil po listih, da njen pravi oče še živi, da gaje Petrovič, njegov
bivšibivSi sodrug v trgovini, po zvijači poslal na potovanje, dal sežgati ladijoladyo,
*») Ed. 1888, 24. — ') Lj. Zv. 1891. —
236136 Zgodovina slov. slovst%'aslovstva. IV. del.
soprogi natvezelnatvczel, da je ponesrečil in jo je vzel Jviv zakon. Petroviča je strela
ubila,^ oče se je vrnil, in Jela je postala srečna soproga Ribarjeva. — Slika uiz
tržaškega življenjq,živ\jei\ja je tudi „Usoda»Usoda, ka-li?*'- ')
Velikomestne razmere, polne raznovrstnega duševnega gibanja,
so ugodni predmeti tudi slikarjem in pisateljem. Dve sliki z raz-
ličnim zvršetkom sta ^Sirota" in „\z življenja mlade umetnice".
80 ugodni predmeti tudi slikarjem in pisateljem. Dve sliki z raz-
„Iz življenja mlade umetnice.'- '•) Bolj ugodno, nego „Siroti-
se je razvijalo življenje hčerki revnega pisarja v Trstu, čegar sopi-oga je imela
lifinim zvrSetkom sta ^^Sirota*^ in ^Iz življenja mlade umetnice''.
premožne pa trdosrčne sorodnike. .Šele po smrti njenega soproga so se dali
omehčati in so jo dali odgojiti za učiteljico glasbe. Primeri „0b izvirku Kam-
„Iz življenja mlade umetnice."") Bolj ugodno, nego ^Siroti*
niške Bi.strice", .SI. Svet 1895. (Hrvat je navdušen za slavno rusko pevko.)
se je razvajalo živyei\je hčerki revnega pisarja v Trstu, čegar soproga je imela
premožne pa trdosrčne sorodnike. Šele po snuti njenega soproga so se dali
omehčati in so jo dali odgojiti za učiteljico glasbe. Primeri „Ob izvirku Kam-
niške Bistrice", SI. Svet 1895. (Hrvat je navdušen za slavno rusko pevko.)
Sama učiteljica, mnogo premišljuje o težavnem stanu in ob
usodi gospodičin, ki se mu posvetijo. Marsikatera vstopi v ta
stan z visokoletečimi ideali, pa „ »Strte peruti*" kažejo, da se
mora učiteljica zadovoljevati s skromnimi razmerami, dasi ni iz-
ključeno, da bi seji življenje ne razvilo celo ugodno, kajti „Moja;,Moja
prijateljica"'' (1889), katero' je bil zapustil italijanski zaročenec,
je dobila za moža plemenito mislečega grajščaka Barle-ta. Njen
bivši častilec je v kratkem prodajal drobno blago po ulicah. — Ni
morda padec Vinkov prehiter in prevelik?
„^Črtica Čiz r t i C a i z s e d a n j e d 6 b esedanje d6be" ^*) ni kajnikaj posebno laskava za moški
• spol. — „Moj»Moj pot'' "*) izraža različne vtise, ki jih je imela od Ijudij, sreču-
jočih jo na poti od nežne mlado.stimladosti do sedaj ; dozdeva se pa čitatelju, da tiči
nekaj pesimizma v besedah: ,,A„A ti, pot, ki me mučiš od rojstva do današnjega
dne, vedi, da tudi, na tebi ne bode kamena na kamenu, niti ne bode sledu o
tebi."«
Pisateljica, ki sedaj jako spretno urejuje „Slovenko»Slovenko'\^, si je po
živahnem zanimanju za narodna prašanja in po odločnem zasto-
panju svojih nazorov pridobila lep ugled med slovenskimi književniki.
Vedoželjnosti ustrezajeustrezajo, rada potuje po slovenskih pokrajinah in
izražuje svoje vtise v lepih listih, n. pr. „V počitnicah" („Slov„8lov. Svet''^).
Odlikuje jo linofino opazovanje. Združila je okolo svojega lista naj-
odličnejše novejše pisateljice iz učiteljskega stanu. V srditem
literarnem boju, ki je pred kratkim vnemal slovenske pisatelje,
se je potegovala za to, da naj idealisti in realisti pišejo za svoje
pristaše, in da se nobena stranka ne zametuje. *^)
^) Ij. Zv. 1895. — ') Lj. Zv. 1890. — ») Lj. Zv. 1894. — *) Lj. Zv. 1893.
*) Dostavi iz Slov. Sveta: ^Lojzek" 1893, Pojasnilo o ženskih v Turgen-
jevih romanih 1894. — „Santuzza" 1894; o Tolstega romanu „ Vojska in mir",
o Tomicevi knjigi „Za kralja, za domovino" 1896, — Poslednja lekcya Alf.
^ ' ta. Slov. Nar. 1894, 276.
') I^. Zv. 1895. — ') Lj. Zv. 1890. - ') Lj. Zv. 1894. — ■•) Lj. Zv. 1893.
^') Dostavi iz vSlov. Sveta: „Lojzek" 1893, Pojasnilo o ženskih v Turgen-
jevih romanih 1894. — „Santuzza" 1894; o Tolstega romanu ^Voj.ska in mii"",
o Tomičevi knjigi „Za kralja, za domovino" 1895. — Poslednja lekcija Alf.
Daudeta, Slov. Nar. 1894, 276.
Pisatelji. 137
Fran Govekar*)
86 je 1871. 1. porodil na Igu blizu Ljubljane, kjer je učiteljeval
Pisatelji. 137
njegov oče, plodovit pisatelj v stroki vzgojeslovja; ta ga je vedno
priganjal, naj zapisuje ižanske narodne pripovedke. Kakor Jurčič
je Govekar jako rano začel pisateljevati in je od pete do osme
Fran Govekar ^ i
šole pridno zalagal „Vrtec" z imenom Fr. Podkrimski. Dovršivši
gimnazijo je postal jeden najodličnejših sotrudnikov „ Vesne**, katere
se je 1871. 1. porodil na Igu blizu Ljubljane, kjer je učiteljeval
njegov oče, plodovit pisatelj v stroki vzgojeslovja; ta ga je vedno
priganjal, naj zapisuje ižanske narodne pripovedke. Kakor Jurčič
je Govekar jako rano začel pisateljevati in je od pete do osme
šole pridno zalagal »Vrtec'- z imenom Fr. Podkrimski. Dovršivši
gimnazijo je postal jeden najodličnejših sotrudnikov „Vesne", katere
tretji tečaj je urejeval sam. Jako živahno se je udeleževal dijaškega
gibanja in je o njem poročal v „Vesni". Bivajočemu na Dunaju
gibanja in je o njem poročal v „Vesni^, Bivajočemu na Dunaju
se je odprlo širno polje duševnega gibanja.
..Na„Na božični večer'"') je povest o vseučilisčnikuvseučiliščniku, kateremu je
sestričina Bina obljubila srce in večno zvestobo,- a zapustila je nadepolnega
vseučiliščnika in vzela postarnegapostamega moža s polno mošnjo.
Kakor je Lina v Tavčarjevem romanu „Mrtva»Mrtva srca''" rekla
Lesoveju, da sta takrat bila velika otroka, tako se je tudi izgo-
varjala Bina. V poetično življenje ljubljenih in ljubečih slikarjev
nas povede :
„»Stankov S t a n k o v r o m a nroman.'^ ^"*) Mlada lepa soproga postarnegapostamega beležnika je
slikarju vzor za njegovo Ledo, s katero dobi na raz.stavirazsta\'i slik nagrado in
tudi naročil. Skopega beležnika je zadela kap, in lepa vdova je dala slikarju
roko in srce.
Istodobno je „Slov»Slov. Nar.," začel objavljati podlistke: „Idealist»Idealist",
,,Po šestih letih", „Te punice", ,,Dr. Strnad", „InsUtutka»Institutka" id. id. in
si pridobil laskavo priznanje urednikov dr. Trillerja in dr. Majarona.
V razvitku slovenskega pripovedništva zavzema Fr. Govekar
jako odlično mesto, ker je on vodja takozvane „novostrujarske^.novostrujarske^
šole. Realizem, ki ga je v Slovencih začel gojiti Jurčič in katerega
so drugi pisatelji, Tavčar, Kersnik, StareStarč, Trošt razširjali, je Go-
vekar razvil blizu do naturalizma. Govekarjev učitelj je Kersnik,
dalje pa Francozi in Italijani tiste smeri, katero zastopata Maupas-
sant in Zola. Govekar je skrajni realist in kot tak lahko preide v
naturalizem, ker mu je poltnost^*) velik činitelj v pripovestih. On
hoče bičati družbeno hinavstvo in „pobeljene»pobeljene grobove'-'". V pred-
govoru k zbirki svojih novelfiovel in črtic „0 te ženske" povdarja po
Moliere-u, da si je resnico v lepi umetniški obliki napisal na svoj
*) Z. PečanovP e č a n o v , Fr. Govekar („Odlomek„ Odlomek iz literarnega boja na Slo-
venskem-"), ,,Nova„Nova Nada" 189S1898.
'*) Vesna 1893.
*«) Fr. Ribič, Vesna 1894.
'*) Dr. Vidic. O novejši slovenski literaturi, nMladosf„Mlado8t" I1. zv. str^\.t. 37^1.
prapor, ker si je doslej še vedno žive predmete poiskal za svoje
spise. Zagovarja se istotam proti očitku, da je nova struja po-
hujšljiva. Priznavajo se lahko dobri nameni, istotakoiatotako se pa lahko
stavlja vprašanje, bero li čitatelji in sodijo povesti z istega stališčastaliSča?
Kar se tiče tehnike, se je pisatelj z velikim pridom učil pri
Francozih; odlikuje ga lep in vabljivvsJ)ljiv zlog, ki nekolikonekoUko nadomešča
nedostatek psihološkegapsiholoSk^a utemeljevanja, ki si ga pa gotovo seSe pri-
dobi, ko mu z leti in opazovanjem sveta in slovanskih razmer
njegova nadarjenost marsikaj pokaže v milejši luči.*^)
Ker ta knjiga opisuje pisatelje slovenske samo do vštetega 18951896. 1.L, nista
omenjena (jovekarjevaGovekarjeva romana .,Rodoljubje„Rodoljubje in ljubezen" ter „V krvi".
Radoslav Murnik (Samo, H., R.)
iz Ljubljane (rojen 1870.), je v najmlajšem pisateljskem naraščaju
zastopnik humorističnega pripovedništva. V humoreski „V;,V šestiSesti*" '^)
opisuje trpljenje inih delovanje pesnika - šestošolca, ki je svoji ljub-
ljenki poslal snopič poezij z naslovom ,,»Cvetice, metuljčki in zefir"'',
spisal Amor; marala jih pa ni niti ljubljenka, niti urednika obeh
v Ljubljani izhajajočih leposlovnih listov. „Signor»Signor Giannino" ''^) se
je imenoval maček postarne gospodične, ki se je z ljubljenčkom
in 8s hišno odpravila na letovišče na Gorenjsko. Nenavajen na ropot
na železnici je ušel muc skozi okno, a železniški uradnik,^ stanujoč
''■ '-■■■■■"- ■^-■l■l|■. I .— ■ I ■ ■■ I ■ I I ■ I II ■ ■ ■ ■■ I M 1» ■■■JI 11 ^.^.^.^■^^■^■^.^^^—^^^1.^»^^^^
="=*) Primeri nekatere novejše slovenske povesti iz slikarskega življenja:
,,„Labodova Labodovapese pesemm." Neki samec, čudak .„ Jelšarjev gospod"**, je
žiA'elživel sam v vasi in je dijaku, ki se mu je bil prikupil, povedal pred smrtjosnutjo
svojo zgodovino, da je bil on slavni slikar Roland, ki je za kneza Bonghija
slikal in se zaljubil v njegovo krasno hčer Malvino, pa omamljenomamlja odvedel
njeno teto Evgenijo, ki mu je v Parizu ušla z nekim bogatim in lahkoživim
grofom. Od vseh zapuščen je prišel v samotno slovensko vas in tu umrl.umrL
Okvir te pripovesti je tak, kakor pri Vladibojevi „Xa„Na grobeh"**, „Dom
in Svet'^ 1890 ; spominja čitatelja tudi P. Pajkove povesti ..^Pripovednik v sili"*
in J. Staretove „.»Stari naslanjač". -— (Podgorec, Ljublj. Zv. 1886.)
.,rmetnikova„U m e t n i k o v a mati." SartelijcvavSartelijeva rodbina v Florenciji je vzgojilaTzgojila
vzglednega sina Amadeja, ki je naslikal krasno Madono. Njegov sosedtsosed DonDoft
Rodrigo je bil velik zapravljiveczapravyivec in je tudi Amadeja skoro ugonobil, rešila
ga je njegova slika, pred katero je zagledal svojo mater zatopljeno v solze.
Lepo so slikani napori in dušni boji njegove matere, ki je storila vse,VvSe>
da bi rešila svojega jedinca. — (Dom in Svet 1889. Vladiboj.)
Primeri J. Kersnikovo povest „Luterski»Luterski ljudjeIjudie". — Op.Of, Podgorec
in Vladiboj nista pseudonima za Fr. Govekarja.
')O Vesna 1892. — «) Lj. Z vZv. 1892.
vso svojo ženskemu spolu prirojeno ljubezen na kakšno živalco.
Težavne naloge se. je pisatelj lotil v svojem humorističnemhumorističnejn
romanu „Groga»Groga in drugi"'' V\), v katerem nastopa množica oseb jako
različnih stanov na gradu Javorice na Gorenjskem. Dasi je glavna
oseba Groga, sluga majorja Stojana, imajo svojo ulogo v povesti
hčerki Milena in Stana, dve znanki grajščakinje, Zobeljka in Gri-
zajka, baron Lahnberg in trije drugi meščanski gospodje, guver-
nanta, kuharica Katra, za katero gorigoH Groga, divja Mina. Jeličeva
bi rada po ženitvi barona Lahnberga dobila v svojo rodbino, a
gospodični ne marata zanj, ker je po svojem pretiranem aristo-
sameznih slik, ki niso v jednotni zvezi med seboj. Nekatere osebe
so dobro posnete po življenju ; posrečile so se pisatelju ženske
osebe bolj od moških; majorjemajor je pretirano osoren in baron pretirano
aristokratičen, da postane smešen. Da je značaj Groga bolj zjednačen
in Lahnberg manj karikiran, in da je izpuščenih nekaj nepotrebnih
epizod, bi se dal roman razkrojiti v dve sliki : »Groga doma in v
Bosni"*' ter „Baron,, Baron Lahnberg v gradu in na kmetih."^
Kar se tiče jezika, je Murnik mojster oblike; on pripoveduje
lahko in neprisiljeno, in se kar igra z jezikom. RomanRx)man je dokaz
izredne nadarjenosti Murnikove.
Ivo Trošt
iz Orešja poleg Gola na Vipavskem (rojen 1865.), učitelj na Raz-
drtem pod Nanosom, je uže učiteljiščnik IIIHI. tečaja v Kopru v
.,Edinosti"„Edinosti** objavljal zemlje-* in narodopisne ter zgodovinske sestavke,
kjer so tudi njegovi leposlovni prvenci zagledali beli dan, n. pr.
„Ponos^Ponos in ljubezen", „Na jadranski obali''^^ (slika iz tržaške okolice) ;
s spisi „Moretto»Moretto" in „Zakaj»Zakaj ga ni bilo" se je pridružil realistom
in pristopil krogu „Dom in sveta"^ 1889. 1.
Ivo Trošt piše tudi v knjige „Družbe»Družbe sv. Mohorja", n. pr.
,,^Bog ne plačuje vsako soboto" „Slov„8lov. Več.*" 1890. 1., „Terno,,Terno" v
„Koledj,Koled. Mohorjeve drnžhe"drušbe** 1893. 1.L, je sotrudnik „Vrtca"^Vrtca** in med
vsemi slovenskimi učitelji jedini pisatelj v knjigah „Slov»Slov. Matice".Malice^,
») Lj. Zv. 1895.
140 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
„Pokrcljcva„Pokrcljeva ura." '*) Kmetski sin ni hotel v zakon vzeti njemu
neljube neve.steneveste in se je vpisal za Meksiko v AlaksimilijanovoMaksimilijanovo vojno, nadejaje
se, da si prisluži denarja. Ranjen je prišel domov in na hlevu umrl, ko se
je ustavila ura njegovega očeta Pokrclja.
»^Očetova tajnost." Vinko GonšičGoršič, sin premožnega meščana v
Kopru, čegar oče je bil pristen Slovenec iz Kranjske, je pretrgal svoje pravo-
slovne študije, da bi pomagal staremu očetu na obširnem posestvu. Hči od-
lične italijanske rodbine Marini .se je zagledala vanj, kar je ugajalo obojnim
starišem. Vinko pa se je na vseučilišču med slovensko mladino začel zavedati
svoje narodnosti in se je, domov prišedši, zaljubil v slovensko učiteljico v
okolici koprski. Goršič in Marini sta služila poprej v Dalmaciji ; Marini je
bil premeščen v (ioricoGorico ; ž njim je pobegnila Goršičevka s hčerko Marico;
sum pa je Marini odvalil na nekega drugega Italijana, ki je pobegnil v ItalijoItalyo,
ker se je umaknil naboru. Goršičevka je umrla, njena hči je postala učiteljica
in je bila prijateljica učiteljice Slavice, v katero se je zaljubil Vinko. To vse
.se je razvidelo iz listin, katere je Marica podedovala po materi.
Povest je lepo razpletena; morda je tudi kaj posneto iz živ-
ljenja, ker se je pisatelj dalje časa izobraževal tudi na koprski
pripravnici. Značaj nastopajočih Slovencev in Lahov je slikan tako,
kakor v Jurčičevi povesti „Hči;,Hči mestnega sodnika".^^
„ M e d„Med valovi življenj aživljenja." '-) Pl. Videnski, upokojeni kapitan, ki
se je v življenju navzel materijalističnihmaterij alističnih nazorov, je imel lepo hčer Lucijo in
jo je hotel omožiti z italijanskim slikarjem Derossijem, a ona se gaje branila.
Dokazalo se je, da je bil slepar -— oženjenoženj en. Lucija je v zakon vzela poštenega
Mlakarja.
Videnski je pristna slika vihravega častnika, ki se je pa. v
svojem življenju iznebil boljših nazorov in hrepeni le po materiji.
Povest se vrši na Notranjskem.
„„Selanov zet.Selanov ze V" ^') Selan, premožen krčmar, je imel hčerko Anico, v
Icaterokatero .se je zaljubil Šimen, sin soseda Bajca, dovršivši osmo šolo, a nji se
je omilil tihotapec Matevž. Tihotapca so šiloma vtaknili\'taknili v vojake, všimenŠimen pa
je šel sam. Matevž se je vrnil in postal Aničin mož, a skoro umrl. šimenŠimen je
šel kot častnik v pokoj in si kupil Selanovo hišo. Stari Selan, obogatevši
nepošteno, je umrl revež.
Ta mična povest se vrši na Notranjskem v viharnem 1848. 1.
Da se dekle zaljubi v sumljivega tihotapca, vidimo tudi v Jurčičevi
povesti „Rokovnjači''»Rokovnjači" in Tavčarjevi „Kuzovci''»Kuzovci^.
Ivo Trošt je jako odlična osebnost v slovenskem učiteljstvu.
*) Dom inm Svet 1892. — ') Dom in Svet 1S931893. — ') Dom in Svet 1894.
Pisatelji. 141
njihov značaj in njihove posebnosti ; vse to mu služi za njegove
povesti, ki se vrševršč večinoma na Notranjskem, v Trstu in ki segajo
tudi na Italijansko. Dotika slovenskega življa z italijanskim podaje
hvaležnih snovij za spretnega pripovedovalca, posebno uže zaradi
Pripovednik sam vzklikne v »Temnih oblakih" : »Pozdravljam
te, notranjska stran, in tebe, čudovita Reka ! čuden je tvoj tek,
a šeSe čudnejše je človeško življenje. Lepa je zemlja ob tvojih bre-
govih, dičen je tod naš narod slovenski. Pozdravljeni, bregovi, po-
zdravljeni, stari znanci !"^
Odličen učitelj, ki je delaven tudi v vzgojeslovni stroki, opa-
zuje življenje v učiteljskem stanu in tudi v njem nahaja dovolj
tvarine za zanimive povesti, n. pr. „Vodiški»VodiSki samotar"* in »Učitelj
Gregor"*'.
-V o d i š k i^Vodiški samotar" *), učitelj, je hodil samo na vsakoletno uradno
zborovanje. Služil je poprej na Griču, kjer se je seznanil z lepo Zorko, sestro
malega grajščaka Poljanca. Med potom na neko veselico je posetil bolnega
zamerila in šla v Trst razganjat si potrtost. Tu se je seznanila s strojevodjo
Slavičem, znancem svojega brata. Ko je pa Slavič v Kalkuti obolel opasno,
so bratu Antonu rekli, da je umrl. Bližala se je nazvi - vdova učitelju, a
prišel je vSlavičSlavič, in učitelj Pavel se je dal premestiti z Griča na Vodice. A
vendar je Slaviča pogrebla smrt, in Pavel se je dal zopet premestiti na Grič
in ostali čas svojega življenja preživel v srečnem zakonu z Zorko.
„ ^Učitelj Gregor"-') doma iz notranjskih hribov, doslužen vojak,
je postal učitelj in se zaljubil v hčer župana, kateremu je tolmačil nemške
dopi.sedopise. Ker je pa nekdaj župana-krčmarja ponižal v večji družbi, ga je župan
pognal iz hiše in župnik iz službe. Nazadnje je Gregor pasel — ovce, župan
Postava pa — govedo.
,^Dve svatbi" '), pove.stpovest iz časov bosen.skebosenske vojske, nam riše dva
trmoglava značaja, očeta in sina, ki je zaradi malenkosti zapustil očetov dom
in se v Bosni oženil. Hči redke plemenitosti je poravnala razpor.
pero v desno roko".
S povestjo „Temni,,Temni oblaki" '^ je stopil Trošt med pisatelje
„ Slovenske Matice " .
^Slovenske Matice"*,
Odlično ulogo igrata rodbini Lesar in Korenčan v Ilh-ski Bi,strici na
Notranjskem, ko se je iz .Št. Petra železnica gradila do Reke. Narodnjak Lesar,
Odlično ulogo igrata rodbini Lesar in Korenčan v Ilirski Bistrici na
Notranjskem, ko se je iz Št. Petra železnica gradila do Reke. Narodnjak Lesar,
zavratno umorjen, je zapustil lepo hčerko Gabrijelo, v katero se je zaljubil
'j») Lj. Zv. 1895. — ^*) Lj. Zv. 1895. — ') Dom in Svet 1895.
]^42142 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
KorcnčanovKorenčanov Josip. A lepe nade so bile dolgo samovsamo nade, ker je njegovi^egov oče
zaradi suma, da je umoril starega Lesarja, moral v zapor. Pri Lesarjevih jeJe
bil na počitnicah hrvatski profesor Frankovič z lepo sorodnico Milico. Po
listnici, ki so jo imeli Hrvati, se je izvedelo, da je Lesarja umoril sosed
Suhorec s pomočjo nekega Italijana :; Suhorec je hodil na Hrvatsko drvaritdrvaiit,
in tam je prišla listnica med ljudi in ga je ovadila.
V uvodu se86 pisatelj spominja pesnika Vilharja na Kalcu,
potem opisuje živahno gibanje v onem času, ko so gradili želez-
nico ; denar so si služili tudi Lahi, pa tudi razumni domačini, ki
so80 prevzeli posamezne dele podjetja in imeli lep zaslužek. Na vidik
se stavlja tudi razmerje med Slovenci in Hrvati, delavci in razum-
niki. Pisana je povest z veliko navdušenostjo za Notranjsko.
Frančišek Jaklič (PodgoričanPodgori&in)
iz Podgorice na Kranjskem, por. 1868. leta, učitelj v Dobrepoljah.,
je marljiv pripovednik „Dom in sveta".
je marljiv pripovednik „Dom in sveta^.
„ N a .S a m o v C u '• je povest nesrečnega zakona na kmetih, ko stari.ši
.svoje otroke družijo proti njihovemu nagnenju.
„Na Samovcu" je povest nesrečnega zakona na kmetih, ko stariši
svoje otroke družijo proti iyihovemu nagnenju.
Neverjetno je, da bi bogat Samovčan ne poznal sina svojega
soseda, zapravljivega dijaka ; izgubljenih dijakov pa dekleta tudi
ne jemljejo v zakon. Prvi ljubimec Samovčanove Anice je prišelprifiel
kot premožen kmet iz Amerike. To je preveč obrabljen pripomoček.
.,„ L u k a V r b e Cc " *) je bil za časa reformacije župnik v Dobrepoljah,
a sejese je dal po predikantu Ponkraciju pridobiti za protestantovstvo. PolutcranilPoluteranil
se je tudi njegov prvipn^i kapelan Pav.šalekPavšalek. To pa ni bilo všeč cerkovniku
Črčku, ki je ljudi nago\'arjalnagovarjal proti luteranom. Vrbec se je začel kesati, zato
ga je dal grof Turjaški zapreti, pa ga je zopet izpustil zaradi nepričakovane
smrti Ponkracija .Šobe. Luka \'rbecVrbec je postal zopet katoličan in je dolgo
srečno župnikoval.
„V a š k a p r a v d a»Vaška pravda*" ') je zaradi paše na Ratikah nastala med Žabarji
in Podgoričani. Žabarji so si izvolili zastopnika RomctovegaRometovega Matevža, kar mu
je pa mnogo škodovalo, ker je imel ncACstonevesto v nasprotnem taboru; ta .se mu
je izneverila. On pa je vzel sicer bogato, a prisiljenoprisi\jeno domačinko, katero je
v jezi ubil; sam je umrl v ječi. Pravda je tekla .štirideset let in se završilaza\'Tšila
ugodno Podgoričanom.
„ LLjudska j u d s k a o s v e t a '' 'osveta"*) je povest iz časov kmelskihkmetskih uporov \-v dobre-
polj.skipojjski okolici. Po.sestnikPosestnik čušperskega gradu je šiloma vjel lepo Alenčico,
hčer kmeta Rmana. Kmetje so napadli grad, rešili Alenčico in njenega očeta.
Grajščak je na begu padel v jarek in .se ubil.
*) Dom in .Svet 1890,. — -') Dom in .SvetvSvet 1892. — '«) Dom in Svet 1895.
Pisatelji. 143
PodgoričanPodgoiičan posnema Trdino v spisu „Naši»Naši vaščanje^ v „Ljuhtfidub-
Ijanskem^'emajtom ZvonuZoorni"'^ 1891, porablja snovi iz narodnega življenja za
svoje povesti, n. pr. „Na^Na Samovcu"'', „Vaška»Vaška pravda"* in „Svatba^^Svatba
naoa Selih",''^ „Lj„14. ZvZn."** 1894, pa tudi zgodovinske predmete ; on jasno
označuje svoje junake in piše jako lep, naroden jezik.
Slike, črtice in humoreske.
Peter BoliivjecBohinjec
(B — C, B., Velimir, V —V— r, Veliček, Burač, Krešimir),
porojen 1864. 1. na Visokem, župnik v Horjulu, je zelo plodovit,
nadarjen in mnogostranski delaven pisatelj. Začel je pisateljevati
v „» Vrtcu"VrtcH* 1885. 1. in ta list zalagal do 1892. 1. z jako raznovrstnimi
izvirnimi in nekaj iz češčine, ruščine, francoščine, laščine prevede-
nimi spisi (glej^lej pobliže „Vzgojeslovje'Oi»Vzgojeslovje^), "^^^med katerimi se nahaja
tudi otroška igra „Jezičnost»Jezičnost in ošabnostošabnosf" (1892). „DomnDom in svetusvdu*"
je od početka do najnovejšega časa odličen sotrudnik. Mnogo se
je bavil s slovstveno zgodovino slovensko in slovansko in je na-
službeni posli so ga odvrnili od te nakane ; v rokopisu ima zgodo-
vino semeniške knjižnice v Ljubljani. Iz Bohinjčevega peresa je
najobširnejšinajobSirnejši življenjepis Levstikov v „Dom„Bom in svetu"^ 1888, »Vodnik"*
v izdaji ,, ^Družbe sv. Cirila in Metoda"* in kratka ocena Gregorči-
čevih pesnij v „Dom„Dofn in svetu"'' 1895. Kakor so temeljiti Bohinjčevi
sestavki iz omenjene stroke, tako so se mu izborno vsponesle
njegove slike in humoreske v »Ljubljanskemljubljanskem Zvonu"^ in „DomnBom in
svetu'', n. pr. „Kako»Kako je to prišlo?'" ^^^) dokazuje, da nesrečni
zakoni na kmetih privedejo moža v žganje, vso kmetijo pa na kant.
„Vragometov^Vragometov študent"*^) pa ni posrečen dokaz, da se mora
študent pogubiti tako naglo, če ne gre v „lemenat";,lemenat*. Z izbornim
humorjem je pisana klasična slika ,,^.Gospodična "* '), v kateri
pripoveduje dogodke lepe kmetske deklice, ki je prišla v Ljubljano
v tobačno tovarno. »Naša potovka"* je stara ženica, ki je iz
mesta kmetom donašala raznega blaga za skromno odškodnino,
dokler je ni Godežev Janez, doslužen vojak, uničil s svojo prodajal-
nico. „Cerkovnica"j^Cerkovnica* je bila njiva, po oporoki določena cerkvi.
Oče Koren je v navzočnosti svojih bratov napravil krivično oporoko.
Oče Koren je v navzočnosti svojih bratov napravil krivično oporoko.
') Lj. Zv. 1887. — •) Ibid. — ') Lj. Zv. 1888.
~ > ■
*) Lj. Zv. 1887. — ') Ibid. — «) Lj. Zv. 1888.
144 Zgoaovina slov. slovstva. IV. del.
144 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Njegov sin je v kalifornskih rudnikih in kakor vojaški begun rano
zapravil svoje zdravje, hroma Reza je rano umrla, sodiščesodiSče je njivo
prisodilo cerkvi. — Velimir je v „Dom in svetu"** objavil 1895. 1. dve
humoreski »Prevarjeni kavalir"** in »Trije zdravniki"*^ ter tragično
povest „Jarem^Jarem pregrehe*". V prvih dveh se šale zbijajo iz malomalov
zmožnih Ijudij po zamenjavi oseb; povest „ »Jarem pregrehe"'', ki se
vrši v Kranju in okolici, nas spominja Kersnikove ^^Očetov greh"*^
in Troštove »Tajnosti očetove*", ker se vsebina suče v tajnih rojstnih
razmerah v povest vpletene osebe. Med tem ko se je Kersnikovi
povesti očitalo, da samomor mladeniča ni psihološki utemeljen, se
v Bohinjčevi povesti zvršuje vse naravno.
V „Angeljčku»Angdjčku^^'' je opisal štiri letne čase (1890 — 1894), v „Du-
hovnem Pastirju"*' „Družbo»Družbo sv. Mohora" (1890), »Ostajanje zunajzuna)
cerkve"'^ (1894), »Preganjavce Kristove vere" (1890) ; v „RogučunBogaču*"
1886 je objavljal »Cerkvenikova pripovedovanja"; v „Skratu"nšhraiu'' 1885
podajal vaške slike (»Želodar", „Obrajtov^^Obrajtov Anton"*', »Naše ženske",
»Vsi ga radi pijopij6", »Diurnist Miško Zeba" ; primeri „Vragometov^^Vragometov
študent" id.), v „Slovy^Slov. Narodu"** iz češčine prevel roman „Kandidat^Kandidat
nesmrtnosti"'^ 1886, opisal Gundulica 1885 v ,,Slovettcu'\^^Slovencu^^ prevel
Gogoljev roman „Maščevanje^Maščevanje".
Razmišljevanja o življenju je izražal v „Iverih^Iverih", {„Dom(„Dofn in
svet'''^ 1889) ; navadno zadnja', vrstica v lakonični kratkosti podaje
nauk ali izraža trpko ironijo.
je zložil lepo pesmico „0j, ljubi me" ^) :
Oj, ljubi me., Vrt moje poezije se.
Da razcvete Ti moj uzor . . .
in pisal male sličice navadno iz življenja boljših krogov.
., ^Giacomo." Grof Muzzi, beneški veljak, je imel lepo ženo Beatrico,
ki se je vnela za živahnega hišnega prijatelja Filappo de Falcone. GondcilirGondolir
je to tajnost izdal za lOOO1000 lir. Mož je zabodel prcšcstnikaprešestnika.
^Baronica Maruša'' "') Povest se vrši za ljubljanskega kongresa 1821 .
Ko se je baronica s kmetov vozila v Ljubljano, so se ji splašili konji; rešil
jo je ruski adjutant in prosil za njeno roko, pa adjutant se je moral oženiti
z rusko kncginjokneginjo Olgo in je padel na bojišču. Maruša je ostala samica.
•*) Lj. Zv. 1884. — -') Lj. Zv. 1886.
Pisatelji. 145
..^Marko-" M'), domač učitelj v bogati rodbini, je nesrečno ljubil učenko,
izgubil službo, a se tudi izgubil v življenju. (Primeri: .Muzikus„Muzikus"''^) in ..Prva„Prva
ljubezen." *'*)
„Anica''^„ Ani ca"*) je bila nezakonska hči barona Miroslava z lepo hišno.
Morala sta oba (Miroslav in hi.šna;hišna) iz hiše. Dve leti sta živela ob njegovem.
Potem sta mnogo pretrpela v Ameriki. Po materini smrti se je vrnil, pode-
dovaldo\'al njenoi\jeno premoženje, in Anica je postala lepa in bogata barone.sabaronesa. Primeri:
..Xa;,Na Vrbo vemVrbovem." '• ^-)
V druge kroge nas prestavlja slika „Na počitnicah"*',
ki se odlikuje po finem risanju dušnega stanja in razvitka učiteljice
Milke. (Župnik Matevž Kotar je na Tolstem Vrhu učiteljico Milko
seznanil s svojim prijateljem Mirkom Robinom ; posledica je bila
srečen zakon.) „Prvi bolnik moj" je humoreska. (Mačka blizu
stanujoče baronice bila je prvi pacijent mladega zdravnika ; hva-
ležna baronica ga je povsod priporočala.) „ Drvar*'" je slika iz
delavskih stanov. (Prava ljubezen zveze dva skromna človeka,
reve in skrbi pretvorijo moža v pijanca in ugonobe srečni zakon.)
v
Veseloigra „Cegavabode?-' predstavlja tri snubače-tekmece
Veseloigra „Cegavabode?" predstavlja tri snubače-tekmece
lepe in bogate vdove Podgorske: slikar Ljubic je premagal odvet-
nika in profesorja.
V „Zj„L;. ZvZt)." 1884 se nahaja njegov sonet „Ko prvič videl
tebe sem, devica", ki je zložen v izbornem jeziku.
Igo KašKoš
iz Vojnika na Štajerskem, je prišel 1878. 1. za poročnika k 31. lov-
skemu bataljonu v 0.sjekOsjek, se udeležil treh bitek ; poveljnik četeČete,
obstoječe iz Bošnjakov, za prevažanje živeža na mejo novipazarsko,
1879. 1. je bil v 19. lovskem bataljonu. Zapustivši vojaško službo uči
v privatnem zavodu v Badenu latinščino, grščino, nemščino in
zgodovino. Pisal je v ^.Politiki'-'-^PoUtiki^ podlistke, v ,j^Beformi^Eeformi'^ prelagal Gre-
gorčičeve pesni, bil sotrudnik ,,Kresu'^'„JEresii" in pozneje »^Ljubljanskemu
Zvonu"*^.
»^Osveta"®) (slika iz severnih Karpatov) nas spominja
Edipa, kajti Aleksij Orsinski je bil oče in — ženin. Nevesti, iz-
vedevši to, je počilo srce, in temne vode gorskega brezdna dvigajo
moško truplo. „Popotni»Popotni spomini" ''^) privedejo pisatelja v Ercegovino.
•») Lj. Zv. 1886. — '*) Ib. - '*) Ib. -— *^) Lj. Zv. 1885. -— ') Lj. Zv. 1888.
— '•) Kr. 1882.: —-^ ') Kr. 1883.
146 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
10
14G Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
V Mostaru je našel v nekem hlevu velik top s turškim in nemškim
«aP^«^«^ • Ich bin der han,
napisom : t u v i u
^ Ich bin der han,
ein wackher man,
mesto na obali Novosiderskega jezera v novo domovino.
„A[ira„Mira" '*) je krasna ciganka, katero je zalezoval mlad grajščak:; Verano,
njen ljubimec, pa je ustrelil njega -— in njo po neukretnosti in še potem ugo-
nobil samega sebe.
Jako lepe so njegove „ »Dalmatinske povesti".'*)
„ S t i p o „Stipo" je bil prebrisan tihotapec in priden kmet, dokler mu niso
stražniki obstrelili ljubljenega sina ; ta kazen božja mu je iz glave izbila ta
nevarni posel. — »Kameni t o„.Kamenito srce'" so nevedni ljudje nazivali nesrečnonevSrečno
Maro, kateri sta lastna brata ustrelila ljubimca, Francozje pa uničili rojstno
hišo. — „„Pastir P a s t i r g 1 j e v s k i "gljevski" si je kra.snokrasno (^vetoCveto pridobil za ženo s tem,
da je na videz se udal Turkom in jih zavedel, oblegajoče trdnjavo Kliso, da
so ujeli njihove voditelje, kateri so morali v njegovem imenu snubiti hčer
ponosnega kapetana Balda Lepetuna. — „Križ ob poti'" je znak žalostne
smrti Ijutega Vuja, ki je v divji ljubo.sumnostiljubosumnosti umoril ženina lepe Jelejele iz
Zatona. PobegnivšiPobegni vši iz domovine se je vrnil črez .štirideset let hrepenehrepenč do-
takniti se tega križa in dobiti oproščenje, a obnemogel je pred križem. Jela
je samica udano nosila grozno nesrečo. — „Biser roški.'" Kra.snoKrasno hčer
Vladičevo, zaročeno bogatemujDOgatemu .Morinu, je slikar Hugon očaral tako, da je
njen zaročenec podkupil zlogla.sncgazloglasnega Mijata, naj pri nekem izletu po morju
s strelivnimstreli vnim .strojem upropasti ladjo, na kateri .se bo vozil Hugon z Evdoksijo.
Po naključbi ali po zlobi Mijatovi je pogubni .stroj bil vtaknen v Marinovo
ladjo in je ugonobil zlobnega naklepnika, KvdoksijoEvdoksijo pa združil z ljubljenim
Hugonom.
Kakor se razvidi iz teh povestij, nam slika Kaš slojeve
dalmatinske družbe, tako iz prostega naroda, kakor iz omikanih
krogov ; osobito nas očarajo poetični popisi krajev in prirode.
Znamenite kraje pa je naslikal tudi posebej, n. pr. „B o sank a"** ^),
(krševito planino nad Dubrovnikom ; jeden del je pokrit z vino-
gradi; iz grozdja delajo Francozi vino „Bordeaux"\), „Ercegnovi»Ercegnovi
in dolenje Krivošije".*) Trdnjavo Ercegnovi je sezidal bo-
sanski kralj Tvrdko 1373. 1. Od onod ni daleč v prvo krivošijansko
selo Ubli, kamor se pride črez 1000 m visoko goro ; pisatelj pravi :
„;, Presrečen gleda potovalecpoto valeč to krajino." — Taki sestavki sodijo v
čitanke za srednje šole.
') Kr. 1S!841884. -— ') Ljub. Zvon 1891. — ') Lj. Zv. 1890; berilo v .,.*^lov»Slov.
klubu na Dunaju." — "*) Lj. Zv. 1891; berilo v .,Slov„vSlov. klubu na Dunaju."
L-ij".
■ 1 " --1^ '"^ "
Rajko Perušek
iz Ljubljane (roj. 1854), sedaj profesor v Ljubljani, je služil nnnogomnogo
let na serajevski realni gimnaziji, kjer je imel priliko spoznati
bosenski narod.
^„ P o p Pero-P e r o " ') jeJe bil župnik v Blažuju blizu Serajeva in je učil na
omenjeni serajevski srednji .šoli pravoslavni vcronauk. Dobil je /.aza svoj trud
in na priporočilo gimnazijskega ravnatelja od cesarja cerkveno opravo za .svojo
županijo in je pozneje dosegel šejse višje cerkveno dostojanstvodOvStojanstvo.
jNesrečnajunaška^Nesrečna junaška kri"-) je bil Vašo JeremijaJeremya, ki je na potu v
Serajevo na ovinku srečal svojega IjutcgaIjutega sovražnika .ŠehovičavSehoviča, ponosno
zahtevaj očega, naj stopi raz konja. V jezi ga Va.soVašo ubije in potem zbeži med
hajduke. Ko je Jeremijičeva hiša slavila „krsno", se je tiho prikradel domo\-domov,
bil zasačen in ž njim tudi nekaj sorodnikov, ki so bili vsi ustreljeni, ker so
se ustavljali orožnikom.
katerih so živeli Slovani v lepi Bosni.
FodlimharskiPodlimbarski (Stotnik M.)
je podajal lepe slike iz vojaškega življenja v Bosni in drugod.
,Handžija„Handžija Mato", krčmar v Bosni z vsemi lastnostmi boscnskcbosenvSke
raje, živi kakor evangeljski ptič. —-- „M ar kiča„Markica", jako prebrisan SrbvSrb, sin
junaškega OstoicaOstoiča, je prišel vsledvslcd krivične ovadbe v preiskovalni zapor in
je pri tem osivel :; žena mu je umrla od žalo.stižalosti, premoženje mu je vzel aga,
on pa je postalpOvStal „kirdžija-" = po.štarpoštar. — ,,Plaznik„Plaznik in kirasir Martin."
Kirasir Martin je na stara leta služil pri štedljivem in prebrisanem kmetu
Plazniku, ki je s svojo ženo Plaznico prava slika nepokvarjenih slovenskih
kmetskih Ijudij.
Povest „Stričevi»Stričevi darovi" je iz „Lj„2^*. Zv.",^ prešla v čitanke. —
V „Zori" 1874. leta se nahaja od njega lepa pesen „Na bojnem
V „Zori^ 1874. leta se nahaja od njega lepa pesen „Na bojnem
polju".
polju**.
Valentin Bernik
iz SmartnaŠmartna pri Kranju (roj. 1861), župnik na Homcu na Kranjskem,
podaje v „Dom in svetu"'^ 1888 — 1889 celo vrsto humorističnih
povestij z naslovom „Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega",
ki so80 posnete po umrlem resničnem vzorcu, poštarju Mihaelu
Razingerju izpod Korena — po vsej gorenji savski dolini znanem
humoristu.
') Lj. Zv. 1891. -— ') Lj. Zv. 1891.
\.^^
10-
148 Z{4odovinaZgodovina slov. slovstva»lovstva. IV. del.
DodaI) O (I eka i e k.
RomuniRomani in povesti raznih pisateljev.
Dr. Jakob Sket (Glej: Jezikoslovje.)
^M„M i k 1 o v a Z a 1 a." '*) Za turških vojsk se je po nasvetu kmeta Serajnika
v Rožni dolini na KorcškcmKoroškem postavil močen grad za brarabobrambo. Zajedno je želel
Serajnik, da bi njegov sin Mirko v zakon vzel lepo Zalo, hčer prijatelja Mikla,
s katerim se je proti Turkom bojeval pri BclemgraduBelemgradu. V i.steraistem času se je v
Rožni dolini naselil italijan.skiitalijanski trgovec s hčerko Almiro, ki se močno prikupi
Mirku. Almirin oče je Turkom pokazal pot v Rožno dolino in še skrivališča
ženskih in otrok. Z drugimi ženskimi odvedli so tudi Zaliko v Carjigrad,
odkoder jo je rešil njen stric. MedAied velikimi težavamitežavauni sta prišla na Koro.škoKoroško,
ko se je vršilo gostovanje po poroki Mirkovi z Almiro. Mirko vzame Zalo,
in Almira umrje v kratkem.
poprej znana v obliki narodne pesni.
„Milko„ M i 1 k o V o gj; r i n ■'" 'j) je bil hišni učitelj v odlični rodbini in .'-cse je
prikupil svoji učenki, da mu je bila naklonjena. Tekmec mu je bil neki baron,
ki ga je skušal ugonobiti. Nastal je dvoboj, in oba sta se nenadno srečala
kot vojaka v BosniBovsni. Milko je celo življenje rešil tekmecu, ki se jeseje odpovedal*
zaročenki. Vogrin in Olga sta se združila v srečenvsrečen zakon.
Povest se vrši večinoma na Koroškem, junak povesti je
podlemu nasprotniku in zato tudi sijajno zmagal.
„Ž r t v a„Žrtva ljubosumnosti."') Lepo kraetskokmetsko deklico Vido sta ljubila
Cvetkov Branko in bližnji graj.ščakgrajščak. Zmagal je Branko. Hčerka CirozdankaGrozdanka
je bil prvi sad nesrečnega zakona. O polunoči pred božičnim praznikom pa
je obiskal grajščak mlado ženo; Branko je .sluteslutd prišel pred dovršenim cer-
kvenim opravilom domov in hotel oba ustreliti, pa je .smrtno zadel le Vido.
Kot sumljivega .so zaprli Vekoslava, a Branko je priznal krivdo in pri.šelprišel v
do.smrtnodosmrtno ječo; črez petnajst let pomilo.ščcnpomiloščen je prišel domov in na lovu Veko-
slava ubil.
'^) Slov. Več. XXXVIII, 18S41884. - '^) Kr. 1883. -— ') Kr. 1884.
Dodatek. 149
Anton Bartl (Glej: Jezikoslovje.)
„P o m 1 a d a n s k i^Pomladanski vetrovi." *) Na Lipnico, kjer sta srečno gospodo-
vala nova poročenca Vinko Rojar in žena Ljudmila, prišlo je za francoskih
vojsk deset vojakov /.z majorjem Brissonom v posadko. Major se je dobrikal
lepi mladi ženi ; hudobni , služabnik Vinkov je pa ovadil majorju, da ima
Vinko skrito orožje. To je major porabil in hotel ženo prisiliti do nečastnega
dejanja. Nadejaje se, da Francozi kmalu odidejo, mu je žena pisala list, v
katerem ne odreka, pa tudi ne dovoljuje. Mož dobi slučajno list v roke:; njega
odvedejo vojaki, Ljudmila pa zbeži k prijatelju domačegadomaČega župnika na štajerŠtajer-
skem, kjer so napravili bolnišnico za ranjence; tam je umrl major Brisson.
Vinka so obsodili na smrt, a predsednik sodišču se je spomnil, da ga je isti
Povest je jako lepo razpredeljena, in posamezni deli se lepo
zlagajo v celoto in so vsi motivirani. Brat Vinkov, BinčeBlnče, duševna
reva, je šel v Ljubljano iskat si neveste, a prišel po lastni ne-
umnosti v ječo. Ta stranska slika še tembolj osvetljuje lepi značaj
Dr. Josip Vošnjak (Glej: Dramatika.)
, Pobrat»Pobratim i mi.'-" Dr. Devin, mlad zdravnik, se vrača v domovino, na-
menjen idealno delovati za narod ; njegov prijatelj, koncipijent dr. Dolnik,
hladen narodnjak, in jurist Vinko Rovan so glavne osebe tega romana. Blizu
malega mesta ima stari dvomi svetnik svojo vilo, kamor je njegova mlada
soproga Dora na svoj imendan povabila cvet malomestnega razumni.štvarazumništva. Na
tej veselici sta Devin in Dolnik zapela sloven.skoslovensko pesen in razjezila okrajnega
glavarja. Osnovali so čitalnico, kateri so bili najgorcčnejšinajgorečnejši udje duhovniki
iz okolice. Devin se zaljubi v gospico Pavlino, čije oče je kandidat proti-
narodne stranke. Oče bi jo rad dal grajščakovemu sinu Arturju. Dora je ljubila
pred ženitvijo Dolnika, ki se zaradi Dore zaplete sedaj v dvoboj s častnikom
Marbergom, pade smrtno ranjen in umreumrč kot kristijan. Devin postane hujši
pesimist, nego je bil Dolnik, a ljubezen s hčerko iz preprostega naroda ga
sprijazni s svetom.
Roman se vrši na Malem Štajerju za prebujenjaprobujenja narodne
zavesti v šestdesetih in sedemdesetih letih. Vsi trije Slovenci so
bili obljubili na vseučilišču, da hočejo delati za svoj slovenski narod,
a so zelo različni značaji. Devin je plemenit mož, navdušen za
vzore. Ni se mu bilo na vseučilišču bojevati za vsakdanji kruh,
kakor Dolniku ; zato je bil optimist, prijatelj pa pesimist po
Schopenhauerjevem načinu. Motivacija ni popolnem naravna, ker
Schopenhauer in drugi pesimisti niso pesimisti zaradi revščine,.
')O Kr. 1881.
Dolnik je praktikus. Vinko Rovan, miren človek brez lastnega
prepričanja, je vzel Nemko za ženo in je brez vpliva na razvitek
dejanja v romanu. Važno ulogo ima vprašanje o idealizmu in
pesimizmu ter o spiritizmu, ki so pa za naše razmere v precejšnji
meri tuja primes. S pesimizmom si skušajo ljudje opravičiti svojo
lenobo, s spiritizmom pa se nakititi z dozdevkom, da so poučeni
o najnovejših strujah v znanosti. Roman se prijetno čita, ker je
povprek verna slika naših razmer. Jezik je gladek.
Na Silvestrov večer 1883. l1.M*) I. Spominja se pisatelj dr. Koče-
varja in Mihe Hermana, državnega poslanca. HII. JcdenJeden pisateljev so.šolecsošolec na
dunaj.skemdunajskem vseučilišču, za dijaškihdijavskih let imenovan „j\Iaster„Master Vor\varts~Vorwarts", se je
nastanil na Koroškem kot zdravnik, se bogato oženil in se za ča.sačasa „des \virtwirt-
schaftliohcnschaftliohen AufschAvungesAufschwunges" močno zadolžil, 1873. 1. se upropastil in v kratkem
zaradi preobile pijače umrl. III. Lepa go.spodičnagospodična Albina je vzela postarnegapostamega
soproga, ki jo je na ženitovanjsko potovanje odvedel v Marijino Celje. Po-
stala je silno hi.steričnahisterična, njega je zadela kap. Na novo se je omožila in začela
rabiti morfij ter v kratkem umrla.
ZrtvaŽrtva najmodernejše bolezni — morfinizma.
Odlomki iz človeške tragikomedij etragikomedije. ^') 1. nPcpita„Pepita" .sejese je
omožila z biv.šimbivšim častnikom, ki je zaradi nje zapustil vojaški stan in potem
postal blagajnik neke družbe ter pozneje s pcmeverjcnimponeverjenim denarjem in neko
grdo koroško deklo zapu.stilzapustil rodbino. PrestavšiPresta vši dveletno ječo se je približaval
svoji nekdanji soprogi, a ona je z otrokom odšla k sorodnikom v Ameriko.
2. „Petcga^Petega septembra bo počilo.'-" Ta krivo razumljeni izrek je v čudno
zadrego spravil nekega okrajnega glavarja, ki je mislil, da je neki župnik,
izgovorivši ta stavek, v tajni zvezi s hrvatskimi ustaši; pomenil pa je izrek
le-to, da pojdejo na — zajce. — „U sodnis dao d n i dan." Florijan, premožni meščan
v Kranju, je pripovedoval pisatelju, ki je bil 1860. 1. zdravnik v Kranju, a
imel malo opravila, da je pri.šelprišel 1848. 1. iz Beneškega reven Italijan CiazoliGazoli
s svojo rodbino za kancelista. Odpu.ščenOdpuščen iz službe se je ravnokar mislil obesiti
v bližnjem gozdu, kar ga obi.ščetaobiščeta dva Italijana ter mu sporočita, da gaje markiz
UmbcrtoUmberto Gazoli postavil gla^•nimglavnim dedičem svojemu premoženju nad pol mili-
jona lir.
/J. Kraljev.,
„ Gospa„Gospa s pristave." ^') Virida, hči \'isc(mtijaViscontija, avstrijskega namest-
nika v Lombardiji, se je omožila z nadvojvodo Leopoldom III., ki .se je trudil
pomnožiti moč habsburške hiše; a svobodoljubni .Švicarji so ga premagali v
bitki pri Sempachu 1386. 1.L, v kateri je padel njen mož. Pod njegovim na.slcdnasled-
nikom .VlbrehtomAlbrehtom so vdovo tako prezirali na dvoru, da si je s posredovanjem
meniha Petra, rojenega Dolenjca, in po prejšnjem odgojitcljuodgojitelju v njeni rodbini
kupila majhen grad pri Zatičini:; tam je ustanovila župnijo in mnogo dobrega
storila za ta kraj.
') Lj. Zv. 1884. - ') Lj. Zv. 1895. - ') Dom in Svet 1894.
Dodatek. 151
I
Dodatek. 151
Slika Viridina se nahaja v ljubljanskem muzeju. Pesniki na
Razven pisateljev, katerih dela smo v knjigi doslej omenili,
pa deluje dandanašnji še cela vrsta deloma jako nadarjenih mladih
možmdž, bodisi še pod izmišljenimi, bodisi uže pod pravimi imeni.
Večina njih se je navdušila za slovstveno delovanje v „Zadrugi»Zadrugi"
v
(omenjeni na str. 52), katero sta ustanovila 1892. 1. pok. Maks Cadež
in Iv. StefeŠtefe med ljubljanskimi dijaki. Ti mladi »zadružani"„zadružani^, ki so
razvili jako živahno delavnost v različnih slovstvenih strokah, so
se shajali po jedenkrat ali dvakrat na teden k predavanju in med-
jemo razven uže omenjenega Al. Peterlina še Iv. Cankarja,
Dragotina Ketteja, ki obeča po svojih najnovejših sonetih v
»Ljubi j„Ljublj. Zvonu"^ nekaj izrednega, Iv. KunšičaKuhšiča, O. Zupančiča,
Iv. Benkoviča, M. Pirnata, I,. C. Oblaka.
-.-'.fy.
Ziiaiistveiio
Znanstveno
in
m
zabavno -poučno slovstvo,
zabavno -poučno slovstvo
^tč^- k ■*■■}< • ■)!•■*• iz -k ■*••*•■>• "k . ■•• •>• -t •*• ■*• •«-•?■ -^ -^ j>: -jt- -jt- •*• •^ •*- '• •• ■>■ -^ -h •*• ^- -t- -^ -j- ^ ■»• ^ ^ H>. ^ .>- ^
'rj-i- ■<• •••s- •«• ••• ••' ■<■ '.■ f •<■ ••• •■■ -f •(• -(••r -I- •.••(• •(••!••<• -r •.• -r w •!• •■••»• -I' t '-r -I- -*• •»■ •<• f •«• "^r -t- •*• •»--»•^
iVakor se je povzdignilo od 1. 1870. sem leposlovje do
JKakor se je povzdignilo od 1. 1870. sem leposlovje do
nepričakovane stopnje, tako se je zlasti znanstveno slovstvo
stoprav v tej dobid6bi začelo vsestransko razvijati. — Ko si je namreč
narod slovenski po trdilitrdih bojih priboril vsaj nekaj ustavno mu za-
jamčenih pravic, tako pri sodiščih, prav posebno pa v šolah: tedaj
je stoprav čutil potrebo znanstvenega slovstva. Ko se je odprla
vidimo, da se poprimejo znanstvenega delovanja s hvale vrednim
navdušenjem več ali manj vsi znanstveno ali strokovno izbraženi
možje, bodisi raziskujoči ali pisatelj ujočipisateljujoči, bodisi svetujoči samo
ali kritikujoči. Tu vidimo pri vztrajnem delu v raznih znanstvenih
strokah v prvi vrsti srednješolske profesorje, potem pravnike, du-
hovnike, učitelje itd. — Vsi stanovi delujejo in se trudijo, da
zgradijo čim preje tudi veličastno poslopje slovenske znanosti.
In kolik je \ sled navdušenega in složnega tega delovanja napredek
našega naroda!
v 1
Se ni prav dvajset let, ko se je Slovencem, zahtevajočim
slovenskih srednjih šol in drugih učilišč, pomilovalno odgovarjalo
z višjih mest: ,.Saj„Saj nimate knjig, saj vaš jezik nima znanstvene
terminologije" itd.; a danes so te in take ugovore naši nasprotniki
tako temeljito pozabili, da nam niti zahtevajočim slovensko vse-
Naša naloga pa je, da v tem oddelku pregledamo še vse
ostalo slovstveno delovanje t. j. zgodovino znanstvenega in
zabavno-poučnega slovstva v tej poslednji dobid6bi.
11'=-
I.
Zgodovina (zemljepisje, narodopisje,
potopisje).
merna potrebam Slovencev; v obliki za preprosto ljudstvo in za
srednješolski pouk in sploh za omikane kroge. V prvem smislu
je spisal Jo sip S t ar d6 občno zgodovino za „Družbo sv. Mohorja",
za šolske potrebe pa je Janez Jesen k opajejanezjesenko od 1865. do 1890. 1. ne-
umorno prirejal šolske knjige in jih večinoma zalagal sam. Občno
zgodovino je izdal na svetlo v večji in manjši izdaji; prva je iz-
Janko Kersnik, bratranec propovedniku Janku Kersniku, bivši
suplent v Novem mestu, si je izbral ožje polje in izdal zgodo-
vino avstrijsko-ogerske monarhije. Ivan Trdina"*) uže mnogo
let umirovljen profesor reške gimnazije, na kateri je lepo vplival
na mladino, je spisal po .^^Matici slovenskr^ izdano zgodovino
slovenskega naroda, pozneje se je pečal z nabiranjem narodnega
blaga.
stopila četa mladih zgodovinarjev, ki so se lotili raziskavanj na
podlagi izvirnih študij v domači zgodovini. Na čelu mlajših pisa-
teljev stoji pisatelj iz Blei\veisoveBleiweisove dobed6be, Davorin Trstenjak, sčsfe
svojo razpravo: „Weriand de Graz", v kateri dokazuje bistroumno,
da niso utemeljeni poprejšnji nazori o pokoljenju kneževske
svoja preiskavanja v arhivih. Ivan Vrhovec je preiskaval arhive
mestnih občin Ljubljana in Novo mesto. S posebno marljivostjo
se obdeluje zgodovina škotij in župnij. Na Štajerskem je to delo
v
se obdeluje zgodovina škofij in župnij. Na Štajerskem je to delo
'') Pisatelj te knjige obžaluje, da o Trdini ni mogel zvedeti življenje-
*) Pisj^telj te knjige obžaluje, da o Trdini ni mogel zvedeti življenje-
pisnih podatkov.
Zgodovina (zemljepisjezem\jepisje, narodopisje, potopisje). 157
započel kanonik Ignacij Orožen sicer v nemškem jeziku, a njegov
naslednik župnik Matej Slekovec nadaljuje to delo v slovenskem
jeziku; na Kranjskem je započel to delo kurat Koblar, ki si je
vzgojil marljivih sotrudnikov, kakor soj. Sašelj, Vrhovnik in drugi,
ustanovil je prvi slovenski zbornik ,Jzvestje muzejskega društva''^,
Dočim sta si prazgodovinsko dobo za svoje torišče izbrala vS. Rutar
in Pečnik, se bavi Fr. Kos najrajši s prazgodovinsko dobo slo-
venskega naroda, od 1. 570 do 1200, I. Apih je razjasnil vpliv
1848. 1. na razvitek slovenskega naroda.
v
vzgojil marljivih sotrudnikov, kakor soj. Sašelj, Vrhovnik in drugi,
ustanovil je prvi slovenski zbornik ^Jzvestje muzejskega društva^.
Dočim sta si prazgodovinsko d6bo za svoje torišče izbrala S. Rutar
in Pečnik, se bavi Fr. Kos najrajši s prazgodovinsko d6bo slo-
venskega naroda, od L 570 do 1200, L Apih je razjasnil vpliv
1848. 1. na raz vitek slovenskega naroda.
Janez Parapat'-"^) (1838—1879) iz Ljubljane, je služboval kot
duhovni pastir na raznih krajih, umrl župnik v Zagradu na Do-
lenjskem. vSvojeSvoje pisateljevanje je pričel v Janežičevem „Glasniku",
n. pr. ,,Deček„Deček in cvetlica" '\}. Ta pesmica kaže vpliv Cegnarjev.
Pesnikovanje pa kmalu opustivši si je izbral resnobno stroko
zgodovinsko, tako cerkveno kakor posvetno in se je hkrati začel
zanimati za špansko slovstvo. Opisal je cerkev sv. Križa' ^) pri
Beljaku, cerkve prvih kristijanov ^') in starološko faro.*) Pri tej
priliki je izrazil željo, naj bi se na drobno preiskovali župniški
arhivi, da bi se mogla sčasom napisati temeljita cerkvena po-
vestnica kranjska. Obširnejšo tvarino si je izbral v spisu „Sve-
tinje škofov ljubljanskih" '"^) in „Spominska^Spominska svetinja kranjskih
stanov'" ^•) iz leta 1600. S tem spisom je prestopil na posvetno
zgodovino kranjske dežele, ki ga je odslej zanimala vedno
živahneje, kajti leta 1870. je sestavil „Letopis^Letopis mesta Kranjskega ^'),
rimskega Santica od 788—1870 po tiskanih in netiskanih virih";
prvi podatek je, da je bil Kranj za Karola Velikega glavno mesto
Kranjski marki, zadnji pa, da je v Kranju 18. oktobra 1869. umrl
pesnik Simon Jenko. Tudi v poznejših Letopisih Matičnih je raz-
jasnjeval zgodovino kranjskih mest, ''*) opisoval odlične rodbine
*) Slov. Narod 1879. 85. J. Marn Jez. XXV. 90—91. — *) Glasnik 1861.
-) Slov. Narod 1879. 85. J. Marn Jez. XXV. 90—91. — ') Gla.snik 1861.
Pristavi še: Postiljonska in 1. 1864. Gospa Sreča in gospod Denar. Nesrečni
pesniki. Zora 1873. 238. — '") Več. Moh. 1. 1864. — 'j") Več. Moh. 1865. —
"*) Dan. 1874. — •») Ltp. AlatMat. SI. 1. 1869, 84—84- 86 ; svetinja tehta šest cekinov in edini
znan eksemplar hrani se v vštŠt. Vidu na Koroškem. — '•) Ltp. M. SI. 1868. Samostan
Velesovski. Ltp. 1872— 1873, 18—32. Sveto leto na Svetinjah Dan. 1875, 36, 60. Lo-
kava (samo.stansamostan na Koroškem, postavljen v 16. stol.) SI. Gl. 1862.,- 122—6. —
^) Ltp. ALvSlM. SI. 1870., 94-128. — ") Ltp. 1872—1873., 1874.: Rege.steRegeste 12 dozdaj še
nenatisnjenih rokopisov; 1. 1876.: Numismatični spominki iz 1. 1848. in 18491^49.
158 Zgodovina »lovslov. slovstva. IV. del.
na Kranjskem n. pr. Žiga Herberstein "•), Gospodje Višnjagorski '"),y
HohcnwartiHohenwarti." ' *) Iz ožje Kranjske stopil je na balkanski polotok
ter opisal nam turške boje*'*) v XV. in XVI. veku s posebnim
ozirom na vSlovenceSlovence. vSpretnoSpretno je umel zajemati iz virov '•^**) za do-
mačo zgodovino in mično pripovedovati. Govoril je za to, naj se
pospešuje predlog'**), da se v mali obliki izda naučni slovnik.''}**)
Njegovemu znanstvenemu delovanju v zgodovinski stroki je kakor
iz početka bila zvesta spremljevavka — španska literatura. S
tem slovstvom, ki se v Slovencih goji malo, seznanjal je čita-
telje v samostalnihsamostalnik spisih in prevodih, n. pr. „0 španskem gle-
dališču" '"**); največ španskega blaga je podajal v .^Besedniku^Besediiikir'-;
1869. \yV'): „Kasilda", „JanezJanez Vsegadost in smrt"; 1870. 1. ''^"): „Gadji
lovec"; 1873. 1.L: „Ofero" (španska legenda). Največje delo je:
„Družina^Družina Alvaredova".
FrancIgrane Štrukelj (Jaroslav 1841 — 18951841—1895) iz StŠt. Vida nad Ljub-
ljano, duhovnik, je svojo pozornost obrnil na zgodovino raznih
plemen slovanskih, n. pr. „Kraljevina Poljska pa Jagleloni^'Jagieloni", ,,Kralje„Kralje-
vina Poljska pa kralji iz volitve", oba spisa poleg Semenskega.
(Ltp. Slov., Mat. 1868., 1870.) Opisal je tužno stanje raje v Her-
cegovini') Štefana Nemanjo"), prvega srbskega velikega župana;
v
Štefana Dušana Silnega''), ustanek Srbov pod Črnim Jurjem.*)
cegovini*) Štefana Nemanjo*), prvega srbskega velikega župana;
Štefana Dušana Silnega'), ustanek Srbov pod Črnim Jurjem.*)
Spremimo ga na njegovih potih v Ameriko, kjer nam opisuje
New-York in Brooklvn ■'Brooklyn^), Tomaža MacaulajaMacaulaya.**) Njegov obzor se
je razširjal in sejese je tudi raztegnil na vzhod' ') (Napolj in okolica),
potem na sever ") (Gustav Wasa), pa se zopet ozrl na bližnje dežele,
n. pr. Saligrad (Salzburg) — Juvavo."**) Vsi ti spisi so bili samosama
uvod jako obširnemu spisu: ..Zemljepisni„Zemljepisni in narodopisni obrazi",
— •) Zora 1872. — »•*) Vest. I. 42. — ") SI. 1873. — ") Turki na Slovenskem,
Slov. Gl. X. 28.; Ltp. M. SI. 1871. 1—159; Prehod Turkov v Evropo in na
slovensko zemljo, Bes. 1871. Narodna bramba za časa turških bojev, Zora
1876, 40, 64; Bitva pri Sisku, Kol. Moh. 1870. — ") Furlanski arhivi in naša
zgodovina SI. 1874. Cesar Leopold v Ljubljani, Ltp. 1869., 35—46. Večer v
Benetkah, SI. Gl. 1862., 157-160. — ") SI. Nar. 1870, 107. — ") SI. Nar.
1873. — ") Zr. 1873. — ") ^Najboljše krščansko delo", „ Verne duše". —
") Dostavi: »Prilika očeta Bonaventure", »Papežev izpovedanec", »Poslednja
tolažba". Spisal Caballero, Več. Moh. 1867.; »Dva umetnika", Zr. 1873. »Teta
Holofemes in njen zet" (andaluška pravljica), vSl. Gl. 1864.
*) vSl. 1876, 94, pristavi: Zgodovina Črne gore. SI. 1875. 146—148.
— •') ZoraZr. 18721873. — *"') VestZr. I1876. 42— ') Zr. 1875. — "*) SIZr. 1873. —- "•) TurkiZr. na Slovenskem,1873.
Slov. Gl. X. 28.; Ltp. M. SI. 1871. 1—159; Prehod Turkov v Evropo in na
slovensko zemljo. Bes. 1871. Narodna hramba za časa turških bojev, Zora
1875, 40, 64; Bitva pri .Si.sku, Kol. Moh. 1870. — ") Furlanski arhivi in naša
zgodovina 81. 1874. Cesar Leopold v Ljubljani, Ltp. 1869., 35—46. Večer v
Benetkah, SI. Gl. 1862., 157—160. — •■•) SI. Nar. 1870, 107. — ''') SI. Nar.
1873. — '•) Zr. 1873. — ") ^Najboljše krščan.sko delo", „Vernc duše". —
") Dostavi: „Prilika očeta Bonaventure", „Papcžcv izpovcdanec', ^Poslednja
tolažba". Spisal Gaballero, Več. Moh. 1867.; „I)va umetnika", Zr. 1873. „Teta
Holofernes in njen zet" (andaluška pravljica), SI. Gl. 1864.
— ') Nov. 1885. — *) Zr. 1876. — ») Zr. 1874.
•) SI. 1875, 94, pristavi: Zgodovina Črne gore. SI. 1875. 145—148.
— ') Zr. 1873. — ') Zr. 1875. — ") Zr. 1875. — ') Zr. 1873. - ') Zr. 1873.
— ') Nov. 1885. — *) Zr. 1875. — ') Zr. 1874.
Zgodovina (zem\jepisje, narodopisje, potopii^e). 159
ki so se počeli v Besedniku^ se nadaljevali v ^^Novicah^ 1885. 1. ter
se zvršili istotam 1886. 1. Tu čitatelju predstavlja najpoprej Arabce,
Egipčane; na drobno popisavši avstralijsko rastlino „evkalipti" se
vrača v Evropo k Črnogorcem, govori o afriškem zelišču boabob *"),
o Čmogorki"); nato opisuje kitajske inperuvanske vrtove, Novo-
v
Zgodovina (zemljepisje, narodopisje, potopisje). 159
grke, Perze in Semite in zopet Črnogorce (z ozirom na njihovo
ki so se počeli v Besedniku, se nadaljevali v ..Novicah''- 1885. 1. ter
pobožnost).") Nemiren popotnik si ogleda Holandsko, poljskega
se z vršili istotam 1886. 1. Tu čitatelju predstavlja najpoprej Arabce,
plemiča na vasi, arabske vrte ''), se vozi s H vara na Krf **), si ogleda
Egipčane; na drobno popisa vši avstralijsko rastlino „evkalipti" se
vrača v Evropo k Črnogorcem, govori o afriškem zelišču boabob '"),
o Črnogorki "); nato opisuje kitajske in peruvanske vrtove, Novo-
grke, Perze in Semite in zopet Črnogorce (z ozirora na njihovo
pobožnost).'^) Nemiren popotnik si ogleda Holandsko, poljskega
plemiča na vasi, arabske vrte ''^), se vozi s Hvara na Krf '*), si ogleda
kralja dahomejskega, italijanske, francoske in angleške vrte, napoti se
k zaporoškim kozakom. Skoda, da v mičnih sestavkih ni več reda.
Poleg tega je Slovencem pisal „Politične pridige";'*^) v njih budi
Slovence na plodovito delo : ne več pesmariti o polni luni in
klicati „Zivijo„Živijo!" nego delati. — V samostalni knjigi je opisal
svojega rojaka ..Knobleharja„Knobleharja".
Janez Jesenko iz Poljan na Gorenjskem (1838.), je
služboval za suplenta v Gorici in prišel 1867. 1. za pravega pro-
fesorja na državno gimnazijo v Trst, kjer je po 331etnem izvrstnem
službovanju stopil v pokoj 1899. 1. *) Jesenkova delavnost se raz-
teza na dvoje strok, na zemljepisno- zgodovinsko pa leposlovno, in
pričuje o njegovi nenavadni marljivosti. Lepe zasluge ima Jesenko
za šolsko slovstvo z ozirom na zgodovinsko in zemljepisno stroko,
ker je priredil potrebne knjige. Zemljepisnih del je priredil šest,.
Mali in Veliki občni zemljepis, Zemljepis za I.L ter II. in III. razred
srednjih šol, oba v dveh izdajah, potem Avstrijsko-ogrsko mon-
arhijo; Občno zgodovino v treh zvezkih v manjši in večji izdaji,
večinoma vse na svoje stroške. Njegovo delovanje obsega celo
četrtstoletje, od 1865. 1., ko je bil suplent na goriški gimnaziji, do
1890. 1. Najvažnejša knjiga je njegov ,,ObČJti^^ Občni zemljepis^'-'- 1873.
Knjiga, primerna ne samo raznim šolam nego tudi vsakemu
omikanemu človeku, obsega zvezdoznanski, prirodoznanski in
vestno porabil vse nemške, francoske, angleške in druge podatke
") Nov. 1885. — ") Ibid. - ") Nov. 1886. — ") Nov.. 1886. — ") Nov. 1886.
— ") Ibid.
*) Ob priliki vpokojenja je dobil naslov »šolskega svetnika*. Celo nemški
in itaiyanski listi so pohvalno omenili njegovo delovanje na gimnaziji, kateri
'") Nov. 1885. — ") Ibid. - ") Nov. 1886. — •') Nov. 1886. — ") Nov. 1886.
— '') Ibid.
'"=) Ob priliki vpokojenja je dobil naslov ^šolskega svetnika". Celo nemški
in italijanski li.sti ,so pohvalno omenili njegovo delovanje na gimnaziji, kateri
je bil na slavo. Razlagal je izvrstno svoj predmet in učenci so pri zrelostnih
izpitih izkazovali nenavadno drobno znanje zgodovine. Bil jim je pravi oče.
160 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.deL
in bogato tvarino Slovencem priredil v lepi, umevni obliki.
Janez Je.senko je v izpodbujevalen vzgled napisal lep sestavek:
in bogato tvarino Slovencem priredil v lepi, ume\Tii obliki
Janez Jesenko je v izpodbujevalen vzgled napisal lep sestavek:
„Massimio Azeglio, jeden največjih rodoljubov italijanskih našega
časa"'' in koreniti spis: ,.^Zemeljski potresi " ter je prevel več
znamenitih romanov na slovenski jezik. (Glej : Bibliog. za leposlovje.)
Z veliko pohvalo omenja vStritarStritar v svojem ,.^270;^Zvonu^" lepi Jesenkovlepijesenkov
prevod angleškega romana: ,,Župnik„Ž Wakefielupnik dskiWakefieldski" ter
povdarja, kako lepo ga je znal Jesenko prirediti za slovensko
občinstvo.
Matija Sila iz Povirja (1840.) na Primorskem, je študiral
na tržaški gimnaziji in je uže gimnazijski dijak rad prebiral
Janežičev ,^Slov,SIoz'. Glasnik^''., Ko je bil v goriškem osrednjem seme-
v
nišču, ga je za slovenščino vnemal profesor Štefan Kocijančič.
Sedaj je Sila dekan v Tomaju na Goriškem. Izmed njegovih
ga je k temu tržaška zgodovina Italijana Ireneo della Croce in
njegovega prepisovalca Mainatija. S tržaškim zgodovinarjem Kand-
lerjem je bil osebno znan. Ko se je 1882. 1.L v Trstu praznovala
SOOletnica5001etnica, odkar se je Trst udal Avstriji, je na prošnjo pesnika
Fr. Cegnarja in Jakoba Gomilšaka, sedaj profesorja na tržaški
realki, za podlistek ^^Edifiosti"Edinostv^ začel pisati zgodovino Trsta in
okolice pod pseudonimom M. Skalovič, katero je Jakob Gomilšak
na svoje stroške dal ponatisniti v 400 izvodih. Zgodovina se raz-
laga v teh oddelkih: I.L Od najstarejše dobed6be do Karola Velikega
(803. 1.L); II. od Karola Velikega do združenja z Avstrijo (1382. 1.L);
III.IIL od 1382. 1.L do razglašenja svobodne luke 1719. 1.; IV. od 1719. 1.
do Francozov 1790. 1.L; V. Francoska vlada; VI. Restavracija do
1882.1. — Pridejana je listina o združenju Trsta z Avstrijo in imenik
tržaških vladarjev in namestnikov. — V razlaganju lastnih imen
je morda tu pa tam segel predaleč. Sodeloval je tudi v drugih
listih; v ,,Kresic'^^Kresu^^ se nahaja spis ,,Dahovina„Dahovina"; v ,.^^Dom in Svetu'"-'
je ocenjeval Rutarjeva zgodovinska dela; za ^.Zgodnjo Danico'^
je pisal „Simbolične članke".
Franc Zmazek (1844.) iz Radoslavcev pri Mali Nedelji,
župnik pri Sv. Benediktu v Slovenskih Goricah, je začel pisatelje-
vati okoli 1863. 1. v ^NovicaliNovicah!'^ potem pa v ^.^Slovencu"^^ in „5/o„5to-
venskem Gospodarju'-'"-^ pod imenom Radoslavčan. Krajepisne
Zgodovina (zemljepisje, narodopisje, potopisje). 161
Črtice je pošiljal tudi v ^Kres''\ n. pr. ,.Huda„Huda Luknja" (1882.); v
v
posebni knjižici je opisal župnijo St. Peter pod Mariborom.
Martin Slekovec iz NegoveNego ve na Štajerskem (184-61846.), sedaj
župnik pri Sv. Marku blizu Ptuja, je pregledal in preiskal arhive
v Mariboru, Gradcu, Zagrebu in na Dunaju in je nabral mnogo
zgodovinskega blaga za dobo 1400 — 1780. Slekovec je marljiv
naslednik Nestorju štajerskih zgodovinarjev, Orožnu in je bil so-
trudnik y^.Kresu'^^ kjer je 1882. 1. objavil slovensko tožbeno pismo
iz 1648. 1. in dve središki prisegi ter pravljice o čarovnicah v
Središču in razjasnil, da je Središče dobilo pravico cesarskih
trgov [Kr. 1885). S tem spisom je prestopil iz folklorističnega na
zgodovinsko polje in pristopil sotrudnikom ..^^Slovenskega Go-
spodarja''^. Nadaljni spisi se še večinoma tičejo Središča ') in *
njegove okolice. Preiskavanje v arhivih ga je povedlo v oddalje-
nejše kraje, n. pr. v ,.,St, Vid pri Ptuju".^') Opisal je Sv. Barbaro
v Halozah ^), objavil ..Doneske„Doneske k zgodovini cerkvacerkvi na Kranjskem" *),
pobirke iz dnevnika ljubljanskega škofa Hrena'' ^), ..„ Doneske k
zgodovini cerkva na Slovenskem"."®) Nekateri spisi so se mu
razširili tako, da jih je dal potem posebej natisniti, n,. pr. ..Sekciji„Sekelji" ''),
,,VurbergjjVurberg" "j*), ..Škofija,,Skofija in nadduhovnija na Ptuju"."®) Razjasnil pa
je tudi delovanje posameznih cerkvenih dostojanstvenikov in
pisateljev, n. pr. Fr. Pergerja '"***), Simona Pirnata "),^ % dr. Gregorija
Oglarja'' ^*), Polidorja pl. Montagnana '"^•), pisatelja župnika Franca
Bizjaka '*) in sploh nekaterih ,,„ Odličnih KranjcevKranjce v".'"' ^^) Tudi za zgo-
dovino šolstva sešolstvase je zanimalzaaimal.'®^*) Neutrudni zgodovinar shranjuje še
mnogo zgodovinske tvarine o sv. Križu, Veržeju, Mali Nedelji,
Negovi, Leskovcih in drugih krajih na Slovenskem Štajerskem.
*) „Madjari^Madjari v Središču", SI. Gosp. 1878., 47; „Središčani»Središčani in ormuški
grajščaki", SISL Gosp. Go.sp.l8791879. ., Cerkev in samostan frančiškanov v Ormužu*^'. Cerkv.
pril. SI. Gosp. 1882. „Kruci na Slovenskem Štajarskem", Slov. Gosp. 1880.
„Kobilice na Slov. Štajarskem", Slov. Gosp. 1882. SI. Več. 1887. — ') Slovenski
Gospodar 1887. — ') SI. Gosp. 1889. — *) SI. 1887. - ') Izv. muz. dr. 1894.
— '•) Zgod. Zbor. 1891.; dostavi: j,^Duhovščina v Novem mestu in okolici"
1734. in 1735. 1. Zgod. Zbor. 1892. — '^) SI. 1893. — "*) SIvSl. Gosp. 1895. Spisa
»Sekelji„Sekelji" in j,Vurberg„Vurberg" sta prišla na svetlo tudi v nemškem jeziku v „Sudst„vSudst.
Post." Tu bodi omenjeno, da je „Grazer Volksblatt" 1888. prinesel iz nje-
govega peresa „Beitrage»Beitrage zur Kirchengeschichte der SteiermarkvSteiermark. — '•) Slov.
Gosp. 1889, 1890. — *"») SIvSl. Gosp. 1885, 1886. — ") SI. 1893. — "J*') SIvSl. 1889,
1890. — ") SI. 1894. in Zgod. Zbor. 1895. — "»*) SI. 1887. -— *'''J) SI. 1887. —
''»•) Popot. 1887. 1895.
graškem vseučilišču učil zgodovinskih in zemljepisnih naukov in
slavistike pod Weissom, Kronesom in Krekom ter 1871. 1. postal
.suplent in 1873. 1. pravi učitelj na gimnaziji v Karlovcu, prišel
1876. 1. v Požego, 1877. 1. na realno gimnazijo v Rakovec blizu
Karlovca, 1890. 1. na učiteljišče v Zagreb, kjer poleg omenjenih
strok uči tudi nemški jezik. Svoje prve spise je pošiljal v Trstenjak-
Pajkovo „Zoro„Z(9ro", ,,A>-^5"^Kres^, ,.S/ovenski^^Slovenski Narod'\^, v ^^Slovenca"^, v
..^^Letopis SI. Matice'-'-^^ in v .^^Ljubljanski Zvon''"-. Za rusko zgo-
dovino je Steklasa navadno zajemal iz znanih ruskih zgodovinarjev.
Najpoprej je opisal kneza Vladimira Monomaha '), Ivana IIIHI. Vasi-
lijeviča^), ki se je bojeval z Litvanci in Liponci ; znamenita
je bila njegova soproga Sofija; začele so se snovati zvezezyqzq z za-
padom ; za Jaroslava VladimirovičaVladimirovica ^) se je Novi grad osvobodil
od Kijeva; Rusija se je na znotraj ojačila; tudi |*Mihajlo Teo-
dorovič*) se je trudil, da je v letih 1613 — 1643. imel precejšnji
mir; Aleksij MihajlovicMihajlovič je dajal dobre zakone za vso državo.
Zlasti takrat, ko so se balkanski narodi začeli oproščati turškega
jarma, je I. Steklasa jako marljivo opisoval razne razmere na
Ruskem, ker se je veliki slovanski narod začel brigati za tlačene
narode. Razjasnil je konec stare dobed6be '^) na Ruskem, Litevsko po-
danstvo "®) za časa Olgierda, veliki požar Moskve ''), splošni razvitek
moskovske države od 15. stoletja do Petra Velikega po mejah in
razmerah do bližnjih držav "*),^\ Rusijo pod tartarsko vlado *•); na-
slikal veliko važnost osrednje-azijske železnice za svetovni promet '*"),
opisal znotranjoznotranj o delavnost Petra Velikega iniri Katarine "'*); severno-
iztočna morska potovanja skozi severno morje '^"); naštel je sibirske
raziskovalce iz XVIII.XVIIL stoletja, naglašujoč, da imajo Rusi lepih zaslug
'») Zr. 1875, 110 .. . 174. — '») SI. N. 1875, št. 58, 68; pristavi: Vasilij
Dimitrije vidDimitrijevič, SI. N. 1875, 220. — ') SI. N. 1875, 31; pristavi: Knez Andrej
Bogoljubski, SI. N. 1876, 52—55; CarevičCarevic Dimitrij, SI. N. 1877, 268—269;
knez Skopin .ŠujstyŠujstj 184—186184— 186; Nasledniki Bogdana Hmelniškega, SI81. N. 1881,
84-10684—106. — "^) SI. 1878, 75; Metropolit Dimitrij Tuptalo, SI. 1880, 103 do
106; Metrop. Bulgarov, SI. 1882, 92. — '*) SI. N. 1875, 113-114; Vretje Ka-
zana, SI. N. 1876, 165-166. — *) SI. N. 1876, 217. — ') SIvSl. N.1876,, 103 — 104103—104,
Moskva in Moskvičani, SI. N. 1876, 72—74. — '*) SI. 1882, 20-50. — *•) SI. N.
1876, 114—116: ,Krimske vojske". -— '"»°) SI. N. 1880, 201-207201—207. — ") SI. N.
1882, 202—227, SI. 1883, 68; Bitva na reki Kulpa, SIvSl. N. 1878, 124 — 125124—125. —
'*') .SIvSl. 1884, 122.
Zgodovina (zemljepisjezem^jepisje, narodopisje, potopisje). 163
zlasti za zemljepisno raziskovanje azijskih dežel.' ^") Pa ne samo
državnedrža\'Tie in zgodovinske zadeve Ruske, nego tudi južnoslovanske
je pojasnjeval, n. pr. delovanje bolgarskega kneza Simeona '\^*), Marka
Bočarja, sijajnega zastopnika pravega kozmopolitizma ^''],% Petra Be-
rislavica"rislaviča'*), bana hrvatskega; razjasnil vzroke'"'), zakaj je propala
hrvatska država; popisal, kako je postopal Žiga Višnjagorski*'**),
prvi avstrijski poslanik na turškem dvoru; kako so se bojevali
Herbert Turjaški '"•) (1528 — 15751528—1575.), Andrej Turjaški^"'«), karlovški
general Žiga Višnjagorski ^''), Ivan Josip Herberstein, karlovški
general ^**), Jožef Lamberg.^^j*') Ker so vkljub tolikokrat naglašeni
slovanski vzajemnosti dela ruskih pisateljev in učenjakov še
vender znana premalo, je Slovencem ustregel jako, da jim je po-
pisal življenje skoraj vseh važnejših ruskih imenitnikov ^**), med
temi omenimo, da je Vas. Grigorjev *^'') pobil neresnične podatke
od zapadne Evrope toliko hvalisanega orijentalista Vambery-ja.
Jaroslav Cermak ^"j se je bavil večkrat v jugoslovanskih po-
v
Jaroslav Cermak**) se je bavil večkrat v jugoslovanskih po-
krajinah in se je poslavil s slikami, za katere je tam dobil snov.
Sergej Solovjev ''') je odgojil skoraj vse mlajše ruske zgodovinarje;
#
Aleks. Nekrasov '^Vi je po težkih bojih v življenju odločno zastopal
Sergej Solovjev *') je odgojil skoraj vse mlajše ruske zgodovinarje;
Aleks. Nekrasov ***) je po težkih bojih v življenju odločno zastopal
posle zatiranih Ijudij. Preprostemu narodu je v domači besedi v
knjigah Družbe sv. Mohorja opisal I. Strossmaverja ^^Strossmayerja **), Jana
Sobieskega ^"®), Lavdona.^'j®*) Z veseljem so Slovenci slišali iz nje-
govega sporočila, kako visoko so Hrvati in Slovenci čislali
dr. And,. Gostišo."'*) Priporočal je vSlovencemSlovencem in Hrvatom skupen
*») SI. Nar. 1879, 242 — 246, Katarina II., SI. 1886, 261 do 289; Peter II. 50;
Gajbija, turški prerok, Lj. Zv. 1889, 489; Žumberk, SI. 1885, 145—162. — ") SI.
N. 1874, 36, 37. — ") SI. 1876, 99—102. — ") SI. 1876, 7. — *0 SI. N. 1874,
62; pristavi Skadar na Bojani, SI. 1878, 39 (po Narod. Listih); — ^") Oče Luka
Imbrišinovič: V spomin na 200letnico rešitve Slavonije, SI. 1889, 185 —191,
SL 1886, 124-128. — **) SI. 1886, 193—201. - ^) SL 1887, 134—154; Ltp. M.
SL 1890, 1—51. — '*) Letopis Mat. vSl. 1887, 168—184; Črtice iz bosniške
zgodovine, Mehmed II. dd leta 1466. privilegije bosniškim menihom; SI. 1875,13.
— ") SL 1888, 208 — 214. — ") Ltp. M. vSl. 1888, 190 do 204. — '^) Teod.
Nik. Glinka, SI. N. 1880, 211; basnar Ivan Krylov 1886, 220; Aksakov 1874,
143. Pogodin— Rački i877, 88—97; Izmail Sreznevski 1880, 102; Aleksandrovič
Kotljarjevski 1888, ?29. — ") SI. N. 1882, 191; — '*) SI. N. 1878, 45—46. —
'O SL N. 1881, 54—64. — ") SI. N. 1878, št. 15; dostavi: Dan. Efremovič, vSl.
N. 1876, 7—8; Teod. Pečorski, slika iz ruske cerkvene zgodovine, 51 ; Prep. Sergij,
slika iz ruskega meniškega življenja 1879, 92—94. — ") Kol. Moh. 1888. —
~) Kol. Moh. 1874. — ") Kol. Moh. 1882. — '-) SI. N. 1875, 61.
") SI. Nar. 1879, 242 — 246, Katarina II., SI. 1886, 261 do 289; Peter II. 50;
Gajbija, turški prerok, Lj. Zv. 1889, 489; Žumberk, SI. 1885, 145—162. — '") SI.
N. 1874, 36, 37. — '') .SI. 1876, 99—102. — ") .SI. 1876, 7. — ") SI. N. 1874,
62; pristavi Skadar na Bojani, .SI. 1878, 39 (po Narod. Listih); — ") Oče Luka
Imbrišinovic : V spomin na 200letnico rešitve Slavonije, SI. 1889, 185 — 191,
SI. 1886, 124-128. — ") SI. 1886, 193—201. - *") vSI. 1887, 134—154; Ltp. AL
SI. 1890, 1—51. — =') Letopis Mat. .SI. 1887, 168—184; Črtice iz bosnlške
zgodovine, Alehmed II. da leta 1466. privilegije bosniškim menihom; SI. 1875,13.
- ■') SI. 1888, 208 — 214. — ") Ltp. M. SI. 1888, 190 do 204. — ") Teod.
Nik. Glinka, SI. N. 1880, 211; basnar Ivan Krjlov 1886, 220; Aksakov 1874,
143. Pogodin— Rački i877, 88—97; Izmail Sreznevski 1880, 102; Alek.sandrbvič
Kotljarjevski 1888, ?29. — ") SI. N. 1882, 191; — ") SI. N. 1878, 45—46. —
'') .SI. X. 1881, 54—64. — ") SI. N. 1878, št. 15; dostavi: Dan. Efremovic, SI.
N. 1876, 7— 8 : Teod. Pečorski, slika iz ruske cerkvene zgodovine, 51 ; Prep. Sergij,
slika iz ruskega meniškega življenja 1879, 92—94. — ") Kol. Moh. 1888. —
*") Kol. Moh. 1874. — ") Kol. Moh. 1882. — '-) SI. N. 1875, 61.
'n^ Zgodo^ina slov. slovstva. IV. del.
164 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
časnik^'Asnik za2A srednje šole''), in naznanjal Staretovo zgodovino'*) iz-
razivširAj;\^i željo, naj bi se jej pridejale tudi slike.
Simon RiitarRutar (1851.) izpod Krna na Primorskem, suplent
nan,v gimnaziji v Gorici, od 1877. pravi učitelj v KotoruKotom, 1880. v
vSpletu,Sploiiu 18811S81. na višji realki v Ljubljani, 1890. na tamošnji nižji
gimnaziji., Rutar se prišteva k najmarljivejšim in mnogostranski
delujočimJolujoiiim zgodovinarjem; njegovo delavnost smemo deliti na tri
delaviola, a) on preiskuje najstarejšo dobod6bo slovenske zgodovine,
h\^' nabira in preiskuje narodne pripovesti in pesmi, in c)cj ocenjuje
temeljito zgodovinske spise. Najrajši preiskuje svojo ožjo goriško
domovinoJimiovino, n. pr. „Topograf]ja„Topografija goriške dežele za časa Rimljanov" '),
po katerej dokazuje, da so Kras, Sežana in Devin takrat pri-
padali k Istri. Belinska Opatija"^) v Akvileji je postavljena na
mestumostu, kjer je bil v starih časih bogu Belinu posvečen tempelj.
Jako zanimljiv članek ,.,Rimske ceste po Vipavski dolini in po
Krasu" '' ^) izraža mnenje, da je pri Hrušici ali pri Logatcu bila
rimska mansio-postaja ; omenja dalje ,,Pons„Pons Sontii" blizu iztoka
Vipave v Sočo; ad fornulos — Bukovica. ,,Nemški„Nemški rut''" na Go-
riškem*) nam kaže, da so se bistriški ponemčeni Slovenci tam
blizu 1,. 1219. naselili in skoraj do najnovejšega časa obdržali
svojo individuvalnost. Reka Timavus '**) bila je nekdaj mnogo bolj
na glasu nego sedaj; dokazal je Rutar. da je Skocijanska jama bilo
v
prazgodovinsko bivališče.'*) Slovenske naselbine na Furlanskem ^)
so bile tako vplivne, daje bil v 12, stoletju slovenski jezik po vsem
na glasu nego sedaj; dokazal je Rutar, da je Skocijanska jama bilo
prazgodovinsko bivališče.®) Slovenske naselbine na Furlanskem ')
so bile tako vplivne, daje bil v 12. stoletju slovenski jezik po vsem
Furlanskem splošen, da se je govoril na dvoru longobardskih
vojvod v Gedadu, da so Slovenci tam imeli tudi plemenitaše.
v
Posebno drobno je opisal ,,Razmere med Slovenci in Longobardi"'.'')
vojvod v Čedadu, da so Slovenci tam imeli tudL4)lemenitaše.
Posebno drobno je opisal „Razmere med Slovenci in Longobardi".**)
") SI. N. 1874, 142; hrvatske dijake pa je opominjal, daje koristneje, učiti se
zgodovine, nego delati demonstracije, SI. 1877, 22; pristavi: 300 letnica Gun-
dulicevaduličeva, SI. 1888, 5—7, Od ljubljanskega kongresa, SI. 1884, 1. — ") SI. N. 1875.
'») S. 1874, 36-38. — -') S. 1883, 14-17. -— "») S. 188H1886, 14 seqq.; dostavi:
Kakšno važnost imajo Pavla Diakona knjige: „De gestis Longobardorum" za
starejšo zgodovino Slovencev. Ltp. SI. Mat. 1885. — ■*) Kr. 1882, 524—529624—529.
— "=) Lj. Zv. 1885, 211—217. Prazgodovinske najdbe pri sv. Luciji, S. 1884,
45. — •) SI. N. 1889, 199. —- ') Lj. Zv. 1883, 53, 122, 188; posebno imenitni
.so bili plemcnitaši Bojani. — '*) S. 1875, 7—16. „Etruščanski pobirci"«, Lj. Zv.
ISSO^ 18.SOB—S6, ;^08306—308, dokazuje po najnovejših preiskavah prvih nemških strokov-
njakov, da so prvotni prebivalci v Noriku bili il\ rskcgailyrskega rodu. Primeri še
„()„0 najstarejši dobid6bi slovenske zgodovine"^', govor v Goriški čitalnici, po Kre-
kovi knjigi KinlcitungEinleitung in die slavische LiteraturgeschichtcLiteraturgeschichte, S. 1875, 19—2019 — 20.
Zgodovina (zemljepisje, narodopisje, potopisje). 165
v
Naznanjaje Sumanovo knjigo ,.Die Slovenen" ') ji je očital, da se
Naznanjaje Sumanovo knjigo „Die Slovenen'' *) ji je očital, da se
je v zgodovinskem delu premalo povdarjalo jedinstvo slovenskih
dežel v poprejšnjih stoletjih; da se je v slovstvenem oddelku
omenilo preveč neznatnih pisateljev in da so se važnejši opisali
prebornoprebomo. ..Trst„Trst in okolica" (spisal M. Sila) ima baje svojo vrednost
radi zemljepisnega uvoda,'"/®) Aelschkerjevo „Geschichte Karntens"' "*^)
v
označuje kot zgodovinsko grabežljivost nemške države. Častno
omenja Crvovo ..Sveto„Sveto Goro pri Gorici" in dvoje drugih spisov
jednake vsebine'^*), hvali Trstenjakovo knjižico ,.Weriand„Weriand de
Graz''" '^),% očita Lapajnetovi ..Politični„Politični in kulturni zgodovini šta-
jarskih Slovencev'" krparijo '^*), pohvali dr. Kosa ,.Spomenico„Spomenico tisoč-
letnice MetodijeveMetodi je ve smrti" '"*') in povdarja, da bi se bilo moralo nekaj
več povedati o važnosti Moravske. Asboth: ,,Bosnien5Bosnien und die
Herzegovina" in HornesinHornes: .,Dinarische„Dinadsche \VanderungenWanderungen" '"**) sta preprž obe
pisani v smislu Slovanom nasprotnem. Priznavajoč zasluge, katere
si je stekel Carlo Podrecca s knjigo ..Slavia Italiana'' '"), (Čedad
v
1887), pogreša pregledne razvrstitve; ..Postojnsko okrajno gla-
varstvo", 1889, ima preveč nedostatkov '*'); toplo priporoča Ignacija
si je stekel Carlo Podrecca s knjigo „Slavia Italiana" ''), (Čedad
Orožna: ..Das Dekanat Rohitsch" '^) 1890 in želi, da bi se take knjige
1887), pogreša pregledne razvrstitve; „Postojnsko okrajno gla-
varstvo", 1889, ima preveč nedostatkov "*); toplo priporoča Ignacija
Orožna: ,.Das Dekanat Rohitsch" **) 1890 in želi, da bi se take knjige
okrajšane brez znanstvene priprave podajale Slovencem v materinem
jeziku ■"***); po zaslugi je ožigosal Tomasinovo razpravo: ..Die„Die Volks-
stiimmestamme im Gebiete von Triest und Istrien" , 1890, za šuš-
marijomaqjo in premišljeno sleparijo. Sam se rad baveč z narodnim
blagom je priporočal Scheinigove ,.Xarodne,Narodne pesni koroških Slo-
vencev"*'), Ljubljana 1889. Narodne pesni je nabiral sam, izmed
katerih se posebej odlikuje druga vojaška (nekatere mu je zapisal
Fr. Meden). Na zanimljiv način je dokazal '^-*), da se je vsled
živahnega občevanja med Slovenci in Ogri ime Matije Korvina
udomačilo v Slovencih in od tod kralj Matjaž v slovenskih narodnih
pesnih. Tvarina narodna je pripovest o knezu Pes-Marku^^j *'), kijeki je
po mnenju nekaterih Atila, in slovenske pripovesti o morju ^**);
ocenil je Jul. Schmidt-ovo razpravo: „Perchtesglauben^Perchtesglauben bei den
— '•) Lj. Zv.Zvr 1882. — ^'"») Lj. Zv. 1883. — ") Lj. Zv. 1883. - '■") Lj. Zv. 1883.
— ") Lj. Zv. 1885. — '*") Ib. ; istotam pohvali M. Mayerja knjigo: „Die ustost-
lichen AlpenlunderAlpenlander im Investiturstreit", Innsbruck 1883. in graja politični za-
vršetek Schuchardtove knjige „Slavo„vSlavo-Deutsches und Slavo-Italienisches", Graz
1885. - >•'■") Lj. Zv. 1886. — ''»•) Lj. Zv. 1889. — "'') Lj. Zv. 1889. — '*") Ib. —
"»•) Lj. Zv. 1890. — ■"^) Primeri: .^Slomškovi zbrani .spisi", SI. N. 1879, 295.
— ■■"»») Scheinig „Narodne^Narodne pesmi", Lj. Zv. 1883. — ") Zv. 1879. - ") Lj.
Zv. 1883. - ") Zv. 1880.
166 Zgodovina slov. slovstva. 1\'IV. del.
Slovenen".'"'*^) ,.^Božja pot in semenj pri Sv. Ivanu Devinskem-'" •*")
je bil imeniten v srednjem in novem veku do minolega stoletja;
ko je Karol VI. ustanovil svobodno luko v Trstu, začel je hirati
Devin. Rad zasleduje Rutar to, kar Slov^enceSlovence zanima izven do-
movine, n. pr. ,.Katere„Katere pravice imajo Slovenci do gostinjca (hospica )
sv.Jeronima v Rimu?-"' '^1) ali ,.,Spomini na gorenje-štajersko slo-
venstvo". Dospevši v Dalmacijo v službovanje je opisal Spljet v
zgodovinskem obziru^'') in nastopnega leta Črno goro ""j po naj-
v
novejših znanstvenih odkritjih; Črnogorci se pre žele razširiti na
zgodovinskem obziru ^^) in nastopnega leta Črno goro*') po naj-
v
novejših znanstvenih odkritjih; Črnogorci se prž žel^ razširiti na
južno stran. Načrtal je obširno slovstveno delovanje Vesela Ko-
seškega"^seskega'"), ne priznavajeprizna vaje mu slave, ki se mu je pela poprej; Šte-
fana Kociančiča '"^*) in govoril ob Prešernovi slavnosti v Gradcu. Ko
je ..Muzejsko driištvo^^Musejsko društvo'''' začelo izdajanizdajali ,. Izveš tj a^^Izvestja'',^^ je postal temu
odličnemu znanstvenemu- listu odličen sotrudnik, ustanovivši slo-
vensko-starinoslovsko terminologijo^"*); naznačil važnost Sv. Križa
vipavskega^^ ); povdarjal v spisu „Claudia Celea"'' ^*), da sme Celje
ponosno biti na spomenike tolikih rimskih namestnikov iz tistih
temnih časov, o katerih molčemolčč vsi drugi viri. Kot starinoslovec
se živo zanima za prazgodovinske izkopine ter je opisal ..(iradišče„Gradišče
in gomile na gori sv. Magdalene pri Smarji" '•'^^) ter „Grobišče pri
sv. Luciji blizu Tolmina" '"*); o tem pripoveduje, da spada v prvo
predel železne dobed6be in da temeljito pobija poprejšnje nazore o
Keltih. Razven teh večjih sestavkov prinašajo ^Jzvestja^'' raznovrstnerazno^stne
krajše zgodovinske beležke. Samostalni 4elideli sta „Zgodovina Tol-
minskega" in „Domoznanstvo". Pisatelj menimčni, da je toliko naravna
lega kakor cerkvena uprava iz Tolminskega ustvarila posebno
deželico, katera se je razvijala po svoje in zato zaslužila svoj
uže učenec nižjih latinskih šol ukrenil spisati tolminsko zgodovino,
in da se je uže takrat lotil dela, ter da jo je predelal petkrat.
— Za „Slovj^Slov. Matico^' opisuje ,.Slo„Slo vensko zemljo" ter je ob-
javil uže dva zvezka ,.Goriška „Goriška in Gradiščanska" in ,.Trst„Trst in
Istra", 1896. V šolske svrhe je spisal „Domoznanstvo" in „Zemljc„Zemlje-
pis za srednje šole, II11. stopnja", 1892. Rutarjev zlog je kratek in
jedrnat, njegovo razpravljanje je prepričevalno ; gledegledč slovenske
) Lj. Zv. 1883. — 2«) ib. _ ") SI. N. 1886, 142-149. — ") vS. 1882, 30. —
') Lj. Zv. 1883. — ^) Zv. 1879. - ") Lj. Zv. 1883. — »') Izv. 1893. — ") Izv.
1892. — ") Izv. 1895. — *') Izv. 1893. - ")Izv. 1894.
35
«) Lj. Zv. 1883. — ■'') Ib. — ") SI. N. 1886, 142-149. — -') S. 1882, 30. —
3»
") Lj. Zv. 1883. — '") Zv. 1879. — ") Lj. Zv. 1883. — '^) Izv. 1893. — »») Izv.
1892. — "j Izv. 189."). — »=) Izv. 1893. - ") Izv. 1894.
ZgodovinaZgodo\'ina (zemljepisjczemljepL«ye, narodopisje, potopisje). 167
in slovanske zgodovine krepko zavrača vsako inorodno pačenje
Ivan Vrhovec iz Ljubljane (1851. 1.), služboval kot suplent
najprej v Ljubljani, potem kot profesor v Novem mestu, se je oglasil
najpoprej v Stritarjevem y^Zvonu^^Zvonir \*), v katerem nahajamo sestavke
„Njega ni"''*), „Plavice in slak-'". Po narodnem življenju je posnet
spis „Zimski^Zimski večer pri peči" ''^), ki nas v marsičem spominja Jur-
čičevih prvih spisov. Na zgodovinska tla je prešel s sestavkom
„Kako so naše očete v vojake jemali?*) in opisal Petra Pavla
Glavarja.''^) Na podlagi samostalnJhsamostalnih arhivskih raziskavanj so nastali
lepi spisi ,,Iz„Iz domače zgodovine" v ..^^Ljubljanskem Zvonu''*' 1886.1.,
kjer opisuje zabave v stari Ljubljani, pasijonsko procesijo, kugo,
deželno brambo, početke ljudske šole, tlako in nekdanji deželni
zbor kranjski. Za svojega bivanja v Ljubljani se je temeljito pečal
z zgodovino glavnega mesta kranjskega, n. pr. Topografična slika
Ljubljane, to pa je bil samo uvod večjemu delu ..Ljubljanski„Ljubljanski
meščanje". V tej knjigi je živo popisano delovanje in gibanje
Ljubljančanov od srednjega veka do novejših časov na podlagi ne-
navedene nekatere premalenkostne stvari, n. pr. prepiri in tepeži
dijakov. Mnogobrojni so njegovi spisi v ^^Izvestjih muzejskega
društva'"'-^. Ivana Vrhovca odlikuje temeljitost in gibčen zlog;
vidi se njegovim spisom, da se je pisatelj z veseljem bavil s
predmetom.
Josip Apih (1853.), iz Zapuž na Kranjskem, profesor od
1877. 1.L, je služboval mnogo let v Jičinu, sedaj na učiteljišču v Ce-
lovcu. Sode\a.xecSodelaivec ..Ljubl/a?tskegaj^Ljublfanskega Zvona",'\ je opisal Velegrad'^), ob-
širno in s posebnim oziromozirbm na Slovence narisal plemstvo in na-
rodni razvoj ^*), navedši tudi mehko svojstvo slovenskega plemena
kot razlog, da so Slovenci izgubili plemstvo, eminentno bistven
del naroda, ki je n. pr. v Madjarih najkrepkejša podpora narodni
zato pa bi morali Slovenci skušati po lastni marljivosti nado-
mestiti ta važni nedostatek. Ko zasleduje Apih vpliv plemstva
na razvoj posameznih narodov, opisuje tudi židovstvo ^j) v zgodo-
') Zv. 1877. — =') Ib. — 'j») ZvZ v. 1879. — ■•*) Lj. ZvZ v. 1885. — '*) Lj. ZvZ v. 1885.
'») Lj. Zv. 1885. — ==') Lj. Zv. 1887. - '^) Ltp. SIvSl. Mat. 1886188G. v
168 Zgodovina slov. slovstva. 1\'IV. del.
vinskem, verskem in prirodopisnem obziru in po razmnožitvi
pridevši črtice iz patologične in kriminalne statistike, posebno
povdarja, da je 1879. 1. po narodnosti kridatarjev bilo 24*'14%
obsojenih radi nepoštenega postopanja pri kreditnih opravkih, ki pa
so bili samo židje. Od teh splošnih predmetov je prestopil Apih
v ožje meje opisavši „Zigo„Žigo Herbersteina" *) s posebnim ozirom
na Slovanstvo, temeljito razpravo je naslonil na mnoge znanstvene
vire. Naravno je, da se spis peča osobito s Herbersteinom, od-
kritcljemkriteljem Rusije. Njegov spis ,.^Kranjski stanovi"'' ^) ga je uvedel
ali napotil v zgodovinski razvoj vladne uprave in je bil morda
povod, da se je začel baviti z zgodovino 1848. 1., katero je opisal" v
posebni knjigi .^^Slovenci in leto 184S1848'.^, Tvarina te knjige je raz-
deljena na te-le oddelke: I.L Kulturne in politične razmere Slovencev
do 1848. leta; II. Viri preobrata; III. Marčevi dnevi; IV. Narodni
program; V. Boj proti Frankobrodu; VI. Prepir o bojah; VII. Na-
rodna organizacija ; VIII. Volitve v državni zbor ; IX. Slovenski
program ; X. Slovenski poslanci v dunajskem državnem zboru;
XI.XL Slovenci in ustaja meseca oktobra; XII.XIL Slovenske zahteve in
pridobitve; XIII. Iz državnega zbora v KroraerižuKromerižu; XIV. Slovenci
v ustavnem odboru; XV. Dopolnilne volitve; XVI. Razpust držav-
nega zbora. Ta jako pregledno in trezno v lepem zlogu pisana
knjiga je vsakemu omikanemu Slovencu ogledalo bližnje minolosti
in kažipot za bodočnost. Apihov spis „Statistika članov" ..Matice„Matice
Slovenske" **) izraža željo, naj bi „il/(2//ca"'^^Matica^^ nadaljevala in izvršila
knjigo ^Slovanstvo„Slovanstvo". Ko se je ustanovilo ,J::vestje^\^Izvestje''^ je Apih pri-
stopil med sotrudnike zgodovinskega lista, ter objavil v njem
,,K„K zgodovini novomeški v 18. veku" ^') in „K obrtni politiki v
18. veku"."**) Apihova posebnost je ta, da zgodovinska dejanja rad
.spravlja v dotiko z današnjimi razmerami; zarad tega so njegovi
spisi splošno zanimljivi in se kaj radi čitajo.
Dr., Franc Kos iz Selc na Kranjskem (1853.), je služboval
kot profesor v Gorici, v Kopru in sedaj zopet v Gorici na ženskem
učiteljišču. V svojem obširnem spisu ,,Slovenci„Slovenci za Karola Velikega" '*)
podaje najpoprej zemljepisni pregled slovenske zemlje in pripoveduje,
*) Ltp. SI. Mat. 1885. — '^) Ltp. SI. Mat. 1892. Dostavi: K zgodovini novo-
meški v 8. veku, IzvIz v. II. K obrtni politiki v 18. veku, Iz vIzv. IV. — '•) Ljub.
Zv. 1887. - ') Izv. 1892. — ') Izv. 1891.
';) Lj. Z vZv. 1882; dostavi iz SI. N. 1871, 75 — -79, spis ^„ Slovenci pod Ka-
rolom Velikim in nasledniki iz njegovega rodu".
Zgodovina izemljepisje(zem^jepisje, narodopisje, potopisje). 169
kako so Slovenci slednjič podlegli Frankom. Spis se odlikuje po
svoji točnosti. Ocenil je Staretovo ^^Občnoy,ObČno agodovmo"zgodovino '' '^),\ očital
Fekonjevemu spisu ,,Razširjevanje„Razširjevanje kristijanstva''" ''^), da je osnovan
na zastarelih virih, pohvalil Rutarjevo ,,Zgodovino„Zgodovino Tolminskega"'.*)
Jako ugodno vpliva na razvitekraz vitek slovenskega zgodovinopisja to
dejstvo, da si je naš mlajši naraščaj nekako razdelil obširno zgo-
dovinsko polje; s posebnim zanimanjem zasleduje Kos prvo dobod6bo
naše zgodovine, ko so Slovenci zasedli svoje ozemlje, to doka-
zujejo uže navedeni spisi iuin ..Regesti„Regesti k domači zgodovini"' ''*) ter
.,Iz„Iz domače zgodovine" "**); v prvem je navedenih 76 važnih po-
datkov iz 9. stoletja, drugi sega pa še dalje nazaj v dobo, ko so
vzhodni Gotje gospodovali po deželah, kjer stanujejo sedaj Slovenci.
Prvi uradnik kralja Teodorika je bil plemeniti Rimljan Magnus
Aurelius Cassiodorus Senator, čigar uradna pisma so se pozneje
natisnila z naslovom Variarum (epistularum) libri XILKIL V tej zbirki
se nahajajo tudi pisma podrejenim uradnikom ob vSočiSoči, v Istri in v
Posavju. Gotski vladarji so gledali na to, da se je pomoglo ljudstvu,
če je bila v kakem kraju slaba letina. Radi slabe letine na Be-
prijetno shajališče, katero ima kaj ugodno podnebno toplino, da
se razprostira proti severu. Istra ima takorekoč nekoliko svojih
Baj \^), ker se morje na raznih straneh zajeda v njeno zemljo. V
takih krajih je polno gostilen z morsko juho; tudi je obilo rib.
Tu je tudi več AvernovAvemov. Brez števila je morskih ribnikov, kjer
se povsodi plodijo ostrige brez človeškega napora. Tu se ni treba
truditi za živež in tudi ne skrbeti, kako bi si kdo prisvojil rečene
dobrote. Vile (praetoria) se svetijo na dolgo in široko, in človeku
^ Kr. 1885. — ')Kr. 1886. Dostavi „Upor hrvatsko-slo venski pod Ljudevitom",
Kr. 1882. — ■•) Kr. 1882. — *) Izv. 1894. — •) Iz v. 1895. — ') Cassiodori Variar.
XII. 22. — ••) „Baiae so bile mesto na kampanskem obrežju blizu Neapola
ter za časa rimskih cesarjev imenitno kopališče. Ne daleč od Baj je bil Avem
z majhnim jezerom".
Vi
') Kr. 1885. — ') Kr. 1886. Dostavi ,,Upor hrvatsko-slovenski pod Ljudevitom",
Kr. 1882. — ■") Kr. 1882. — ■'■) Izv. 1894. — ^) Izv. 1895. — ") Cassiodori Variar.
XII. 22. — ") _Baiae so bile mesto na kampanskem obrežju blizu Neapola
ter za časa rimskih cesarjev imenitno kopališče. Ne daleč od Baj je bil Avern
z majhnim jezerom".
12
1 70 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
170 Zgodovina slov. slovstva. I\^ del.
se zdi;2di, da so sestavljene iz biserov; zato so trdili predniki, da
krasoti toliko palač imenovano pokrajino. Blizu brega je cela
vrsta najlepših otokov, kateri donašajo priljubljeni dobiček, varu-
jejo ladje pred nevarnostmi ter bogatebogati poljedelca s svojo izredno
rodovitnostjo. Istra popolnem okrepčuje dvorno stražo (,.comita„comita-
tenses excubiascxcubias"), lepša italsko državo, preskrbuje višje osebe z
razkošjem, nižje pa z živežem, in skoraj vse, kar se pridela v tej
pokrajini, spravi se v kraljevo mesto (Ravena). Sedaj prepušča
ta presrečna pokrajina radovoljno svojo zalogo." Iz tega se raz-
vidi, kako zanimljivi so podatki o naši zemlji iz starih časov.
Najvažnejše Kosovo samostalno delo je ..Spomenica„Spomenica o tisočletnici
Metodove smrti" 1885, ki jo je izdala .j^Matica Slovenska"^^ . V
prvem delu navaja pisatelj vire, iz katerih je zajemal, v drugem
riše življenje slovanskih blagovestnikov, v tretjem opisuje ozemlje
slovensko v 9. stoletju. Vjemamo se s sodbo Rutarjevo., da bi
moral stati tretji del pred drugim, in da bi bilo treba obširnišeobšimiše
opisati Moravsko. Dr. Kos bi bil mož za to, da nam Slovencem
podapodd našo zgodovino. ^
Franc OroženOrošen (1853.), iz Laškega trga na Štajerskem,
učitelj zgodovine na pripravnici v Ljubljani, se je v dveh kore-
nitih spisih bavil s prašanjem, s čim in kako so pisali stari narodi
in kako pišemo mi '), in kako se je počelo in razvijalo pisanje.'*^)
Postavljen na čelo ^.^Slovenskega planinskega društva'druStva^^^ katero
je v kratkih letih spravil do lepega ugleda, se je vrlo zanimal za
hribolastvo v Slovencih in je raziskaval njegov zgodovinski raz-
vitek; uspehi teh trudov sta dva lepa sestavka „Prvi hribolazci
na Triglavu v dobidCbi od 1778 — 18371778—1837" ter „ Vodnik turist in turi-
stiški pisatelj" ^). Ves omikani svet se zanima za znanstveno poto-
vanje pogumnega Angleža StanlevgaStanleyga HenrvjaHenryja Moretina; zaslužno
delo je torej izvršil Orožen, da je v poljudni obliki Slovencem
razložil njegova potovanja. Ugleden in spreten šolnik v svoji stroki,
v treh stopnjah s slikami (1893 — 96); zemljepis za 1. stopnjo se
je natisnil uže drugič, kar je lep dokaz za njega porabnost.
Istotako se je uže dvakrat natisnila njegova „]\Ietodika„Metodika zemlje-
pisnega poduka". Zvest podpornik ^^Slov,,Slov. učiteljskega društva
v Ljuhljanr'-LjubljanV^ je v proslavo petdesetletnice slavnega vladanja ce-
'^) I.jLj. Zv. 1H871887. - -') Lj. Zv. 1888. — '») Plan. Vest.
Zgodovina (zemljepisje, narodopisje, potopisje). 171
sarja Franca Jožefa izdal ,,Ustavoznanstvo", ki je pa šele po 1895. 1.
zagledalo beli dan. To delo je resultat njegovih sestavkov v ,.Uči-
teljskem Tovarišu". Za slovenske šole prireja stenske zemljevide.
Iva7i Vrhovnik (1854.), iz Ljubljane, sedaj župnik v Trno-
sarja Franca Jožefa izdal „Ustavoznanstvo", kije pa šele po 1895. 1.
zagledalo beli dan. To delo je resultat njegovih sestavkov v „ Uči-
teljskem Tovarišu' . Za slovenske šole prireja stenske zemljevide.
Ivan Vrhovnih (1854.), iz Ljubljane, sedaj župnik v Trno-
vem, se prišteva najodličnejšim zgodovinarjem na Kranjskem in
je delaven na polju cerkvene in slovstvene zgodovine. Pridružil
se je Koblarju ter v drugem zvezku njegove „Zgodovine^Zgodovine fara"
opisal Nakeljsko, Dupljansko in Goriško faro, spisal nekatere
sestavke v V. letniku ^Jzvestij mii:iejskegamuzejshega društva"'^, n. pr. „Gla-
golica na Kranjskem''', potem pa je temeljito naslikal delovanje
dveh slovenskih pisateljev, namreč Janeza Debevca (Izv. V.), ki je
bil vrl pomagač Japlju, Vodniku ') in Kopitarju in zapustil tudi
nekaj rokopisov, ki se nahajajo v škofijskem arhivu in v ljub-
ljanski semeniščni knjižnici. Življenjepis Janeza Ciglerja je pa
v
Ijanski semeniščni knjižnici. Življenjepis Janeza Ciglerja je pa
izdal v posebni knjižici. Vrhovnikovi spisi se odlikujejo po teme-
ljitosti in po poljudni obliki.
v
Anton Kohlar (1854.), iz Zele;inikov na Kranjskem, se je
Anton Kohlar (1854.), iz Železnikov na Kranjskem, se je
uže v dijaških letih posebno navdušil za zgodovino. Kot bogo-
slovec je iz ruščine prelagal za razne časnike. Dr. Bleiweis mu
je šestošolcu dal za ^.^Novice''^ prevesti sestavek ,,0„0 Matuševu v
Ljubljani". V ,, Vrtcu" je iz Nestora priobčil ,,Crticc iz ruske
v
zgodovine".-) Imenovan za knezoškofijskega kaplana je jel štu-
dirati škofijski arhiv in nabirati tvarino za zgodovino župnij na
Ljubljani". V ^^Vrtcu^^ je iz Nestora priobčil „Crticc iz ruske
zgodovinii".-) Imenovan za knezoškofijskega kaplana je jel štu-
<Jirati škofijski arhiv in nabirati tvarino za zgodovino župnij na
Kranjskem; zato je bil s posebnim dekretom imenovan škofijskim
arhivarjem in pozneje urednikom lista ^^Didcesanblatt'\Diocesanblatf^ v katerem
je začel objavljati zgodovinske spise v slovenskem jeziku. Pozneje
je prišel za kaplana v Mengeš, a 1889. 1. za kurata v prisilno
delavnico. Sedaj je postal še arhivar v muzeju in tajnik ^MuzejMusej-
skevm^kemu društvu"'-''. Po njegovem predlogu je društvo začelo
izdajati tudi slovenske spise; v resnici je tudi ves prvi letnik
^Izvestij'^ njegovo delo. V tem letniku je začel objavljati ,.Drob„Drob-
tinice iz furlanskih arhivov", ki so se nadaljevale v nastopnih
letnikih; pisatelj trdi v uvodu, da se v italijanskih arhivih nahaja
Kranjskem" mu je bil v pomoč in v vzpodbujo spis o jednaki
') Dostavi: „Nekaj Vodnikove ostaline^, Izv. \.
•) ^Vrtec" 1879. 1.
*) Dostavi: »Nekaj Vodnikove ostaline**, Izv. V.
12-
^ „Vrtec** 1879. 1.
1721 72 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
tvarini za vSpodnje Štajersko; pisatelj vzklikne v uvodu: „Lahko
se reče, da je kužna kosa po Slovenskem spravila več Ijudij pod
zemljo, nego turški meč"'. Najvažnejši spis v I. letniku pa je
..Loško gospodstvo frižinskih škofov" na podlagi urbarija, ki ga
je 1291.1. dal napraviti škof Emihon; natisnil ga je štajerski deželni
arhivar I. pl. Zahn v knjigi ..Code.\ diplomaticus Austriacus-Fri-
singensis". Brižinski škofje so v 12. stoletju radi pičlega števila
prvotnih slovenskih prebivalcev okolo Loke naseljevali bavarske^
tirolske in koroške Nemce; kraj med Loko in Kranjem so ime-
r ovali vsled tega „Officium Bavarorum". Te pokrajine so se
pozneje razdelile v petnajst županstev. Pisatelj navaja v jako na-
tančnih pregledih imena vasij, župnij in občin teh krajev iz 1271.,
1584., 1880., in 1891. 1., iz česar se razvidi, da je večina vasij
loške okolice stala uže pred 600 leti, da so Nemci pačili lepa
slovenska imena, in da ni opravičena Dimitz-ova trditev, češ,
Slovenci so prvotna nemška imena ,.verb llhornovali''. V kapu-
cinskem arhivu v Skofji Loki je Koblar našel rokopisno knjigo
z naslovom „Instructio pro Processione Locopolitana in die Para-
sceues. FVnesta VIsV InCepTt ReDeMptorIs nostrl ProCessIo. V
tej knjigi se nahaja ves spev (nad 1000 slovenskih in par nemških
stihov), ki so ga med potom recitovale delujoče osebe. V IIL letniku
..Izvestij''' je Koblar nadaljeval „Drobtinice iz furlanskih arhivov',
opisal boje na Krajinah ter zmago pri Sisku 1593, 1. ter Vals'asorja
vojaka; pojasnil zgodovino pošte na Kranjskem; v IV. letniku ob-
javil črtice o kapucinskih samostanih štajerske provincije in v
V. letniku kranjske cerkvene dragocenosti. Ko je preiskaval ško-
fovski arhiv 1882. 1., je pričel z izdajanjem ..Zgodovine fara ljub-
ljanske škofije" 1883. 1. in je prvi zvezek (ponatis iz ^Diocesan-
blatta''-) zopet napisal sam, pri drugih zvezkil. ^ a je pomagal s
podatki iz arhivov Vrhovniku, Lavrenčiču, Sašlju in ^'olčiču; v
^^Letopisu Slov. Matice'^ 1892. 1. se nahaja njegov spis ,,Zgo-
dovina železarstva na Kranjskem''''. A. Koblar je bistroumen
in marljiv delavec na polju domače, osobito cerkvene zgodovine.
Naposled se je začel zanimati tudi za politiko in je bil nekaj časa
državni poslanec.
Ivan Lavrenčič (1858) iz Planine pri Vipavi, sedaj dekan
v .Šmartnem pri Litiji, ljubljenec Blei\veisov, je uže v mladih letih
marljivo v „iVo2'/cc-' pisal o starejši cerkveni zgodovini, n. pn
v
tvarini za Spodnje Štajersko; pisatelj vzklikne v uvodu: „Lahko
se reče, da je kužna kosa po Slovenskem spravila več Ijudij pod
zemljo, nego turški meč". Najvažnejši spis v I. letniku pa je
„Loško gpspodstvo frižinskih škofov" na podlagi urbarija, ki ga
je 1 291. 1. dal napraviti škof Emihon; natisnil ga je štajerski deželni
arhivar L pl. Zahn v knjigi „Codex diplomaticus Austriacus-Fri-
singcnsis". Brižinskientina. ') Angleških razmer se je vedno rad spominjal in v
humorističnem smislu v „Zbrf" 1. 1872. izpovedal „Na Angleško
v
Zgodovina (_zemljepi.sje, narodopisje, potopisje). 173
,,Krščanstvo pri Slovencih do Cirila in Metodija-' \), „Brata so-
lunska" •), kjer povdarja, naj se primerno slavi dan 5. julija, ko
je po vsem katoliškem svetu zapovedan sopraznik, saj je rimska
stolica zaščitnica slovanskih blagovestnikov. Izmed življenjepisov
omenim lepo knjižico o škofu Wolfu^), krajši spis o Juriju Gra-
brijanu.*) Sestavek ,,Tisočletnica smrti papeža Janeza VIII. dne
15. dec. 1882"') je pisan sicer navdušeno, a ne podaje nič novega.
Najobširniše je njegovo samostalno delo, ki nam podaje zgodo-
vino Cerkljanske fare.") Knjiga ima sliko farne cerkve, a na
zvršetku dva latinska dokumenta. Spisana je z velikim trudom,
pa z očividnim veseljem do tvarine. — Lavrenčič je odločen v
svojih načelih in neumoren delavec v svojem poklicu.
Ivan Šaselj iz Mokronoga na Kranjskem (1859), sedaj župnik
v Adlešičih, je uže od drugega gimnazijskega razreda naprej začel
nabirati stare novce in si pribavil na tak način zbirko, v kateri
se nahaja okoli 450 rimskih in do 200 drugih novcev. Njegov
prvi spis „0 najdbi rimskih denarjev v Mokronogu" ') pripove-
duje, da je vsled izjave nekega berača začel kopati v bližnjem
gozdu na naznačenem mestu in jih našel v zemlji. Lastnik zemlje,
pl. Berg, je tudi kopal; novcev so našli blizu 4500, ki spadajo vsi
v dobo 260 — 284 po Kr.; posebno lepi so Probovi novci. Nekaj
tega denarja se je razposlalo v muzeje v Ljubljano, Novo mesto,
Zagreb, Budejevice, Olomuc in Plzen. — Koblarjevo delovanje na
polju cerkvene zgodovine ga je vzbujalo na jednako pisateljevanje;
n. pr. „Doneski k zgodovini zvonarjev in zvonov na Kranjskem" ')
ter ,,Zgodovinske drobtinice iz nekaterih cerkva na Dolenjskem" ').
Delokrog na tem polju se mu je razširil na toliko, da je v tretjem
in četrtem zvezku Koblarjeve „Zgodovine fara Ljubljanske škofije"
opisal župniji Sentpeter in Adlešiče, in sicer obe po jednotnem
načrtu: I. Prirodoznanski in statistični opis; II. Ob ustanovljenju
fare; III. Cerkve; IV. Duhovni pastirji; V. Dohodki; VI. Farovž
in šola; VIL Odlični župljani. Drugi knjižici so pridejani tudi Adle-
šički lokalizmi. Konečno objavlja še hrvatske besede. Jednako
slovarsko gradivo je objavil tudi v ^Slovencir '*) in v ^^Dom in
•) Nov. 1881. — -) Ibid. - ') Anton Alojzij M'olf, knezoškof Ljub-
ljanski. V spomin stoletnice njegovega rojstva. V Ljubljani. 1882, 8", 58. —
*) Nov. 1882. — •') Nov. 1882. — ^ Nov. 1882.
') SI. Nar. 1880, 9, 10. — ■) Zgod. Zbornik 1889 - 1895. - ') Zgod.
Zbornik 1893. — *) 1. 1887, 238.
1 74 Zgodovina slov. slovstva. I\'. del.
Sz^etii'-'-^ temu se pridružujejo ,,Belokranjske narodne pesmi"®),
„Belokranjski pregovori in reki"' '), ^Belokranjske vraže in prazne
vere".") Opisal je tudi posamezne kraje, n. pr. Mokronog"), Po-
brežje v Beli Krajini'"), Žalostno goro na Dolenjskem"), Krupo
v Beli Krajini ''); opisal je tudi slovenskega pisatelja Lavoslava
Gorenjca-Podgoričana.'^) Spreten in neumorno delujoč pisatelj ob-
deluje cerkveno in posvetno zgodovino.
Evgen Lah iz A^ipave (1858), je dovršil modroslovje na Du-
naju, bil 1883 — 1884 suplent na gimnaziji ljubljanski, postal 1884. 1.
tajnik ^^Slov. Matici''-^ 1886. 1. komunalni statistik na ljubljanskem
magistratu, od 1889. 1. stalno nameščen z naslovom: magistratni
konceptni pristav. Lah je strokovnjak v statistiki; v statističnem
obziru je primerjal ^^Slovensko Matico'' in ^.Družbo svetega
Mohorja^'- ') (z ozirom na število udov po raznih pokrajinah),
podal statistične črtice o kranjskem duhovništvu ^), Židov v Cis-
leitaniji^), popisal kraške jame*), nekatera gorenjska mesta"')
(Kranj, Tržič i. dr.), Ljubljano v zemljepisnem obziru"), označil
literarni in zabavni klub''), občevalni jezik na Kranjskem. '^)
FridoUn Kavčič^ porojen 1860. 1. v Sevnici na Štajerskem,
se je šolal na ljubljanski gimnaziji, vstopil 1877. \ v 8. lovski ba-
taljon, 1880. 1. dovršil zagrebško kadetno šolo in bil premeščen
k 47. slovenskemu pešpolku v Trident. Sest let je služil v hrvat-
skem pešpolku Sokčevic v Oseku, odondot .se je dal premestiti k
ljubljanskemu domobranskemu bataljonu, a sedaj je nadporočnik
v 27. koroškem domobranskem bataljonu v Celovcu. Vrstnik Ko-
melov ') v slovenskem slovstvu, izbral si je Kavčič lepo nalogo,
opisati življenje tistih odličnih Slovencev, ki so v vojaškem stanu
dospeli do visokih častij. Kavčič je sotrudnik „Ljublj. Zvonu''''.
Janko Barle (1869) iz Budanj pri Vipavi, se je 1871. 1. sč
stariši preselil v Podzemelj v Beli Krajini. Xa novomeški gimna-
ziji sta mu p. Ladislav Hrovat in sorodnik p. Florentin Hrovat vce-
') 1891, 1893. — ') Si. 1886, 1887; IJ. Zv. 1887; Dom in Svet 1889, 1891. —
') Drobt. 1887; Dom in Svet 1888, 1890, 1893. — ') Dom in Svet 1889, 1892,
1894. — ") Dom in Svet 1S91. — '") Dom in Svet 1893. — ") Ibid. - '') Ibid.
") SI. 1886.
M Lj. Zv. 1880. — ') Lj. Zv. 1888. — ') SI. Nar 1882, !!•. - ") Lj. Zv.
1883. - •■; I.j. Zv. 1886. - •) Lj. Zv. 1888. — ') Lj. Zv. 1887. ~ ') Lj. Zv. 1883.
') „Iz vojaške torbe", SI. Nar. 1H88, 175, 180.
Zgodovina (zemljepisje, narodopisje, potopisjc). I75
pila ljubezen do knjig; po peti šoli je Barle z nekaterimi tovariši
odšel v Karlovec, sedmo in osmo šolo je dovršil v Zagrebu kot klerik
ondotnega semenišča in od 1892. 1. služil za kapelana; od 1893. 1.
pa je protokolist v nadškofijski pisarni v Zagrebu. Lepa knjižnica
v zagrebškem semenišču mu je dala prvi povod za pisateljevanje,
da je 1888.1. začel sodelovati v ..Dolenjskih Novicah'"-, v .. Vrtcic'-
in v Lampetovem ..Dom in Svetir". Bogoslovec je začel o počit-
nicah nabirati narodno blago. Njegovi spisi v ,, Vrtcu'''' so veči-
noma izvirni, tako n. pr. ,,Iz naše vasice"; v jednakem zmislu so
spisane v ..Angeljčku'' (1895 — 1896) zimske, pomladanske, jesenske
podobice, za ..Dolenjske Novice'' je pisal v humorističnem zmislu,
n. pr. ..Kako se je opekel stari Cesnik?". ..Mihec Dugolin in Metka
Tepka."' V šaljivem zmislu je tudi za ..Slovenca'" pisal podlistke
ali izvirne, ali pa prirejal iz češčine, n. pr. „Gospod Gimpelj"'
(1891), „Matiček Poliček, krčmar", ..Potovanje Miška Zmetenke in
Lenarta Barigeljca" (1895). V ..Dom in Svetir'' se nahajajo v vsakem
letniku poročila o hrvatskih, srbskih in slavonskih rečeh, n. pr. „Sla-
vonska hiša" (1891), ,,Dr. Fr. Rački" (1894). V istem zmislu so
spisani sestavki v knjigah družbe sv. Mohorja, kjer se poleg tega
nahaja tudi narodno blago; to je zabeleženo tudi v .^.Ljiihlj . Zvonil'^ ,
v .. Slovencu'''', v ..Letopisu Slov. Matice" in v Strekljevi knjigi.
Da bi ovrgel trditve Kraussove knjige ..Sitte und Gebrauch der
Siidslaven", je v ..^Letopisu Slov. Matice'''' opisal „Zenitovanjske
običaje Belih Kranjcev"; ta spis je napotil ruskega učenjaka Laman-
skega, da ga je nekoliko prevel za knjigo ..Zivaja starina". Tako
pisateljevanje ga je privedlo do preiskovanj o slovanski ornamentiki
in cerkveni zgodovini, o kateri poroča v ..^Izvestjih muzejskega
društva'' (1893 — 1895). Naš marljivi in vestni rojak piše tudi v
raznih hrvatskih listih, n. pr. v ..Danici'', v ..KatoliČkom, listu''',
v ,, Viencu'', v ,, Vestniku hrv.-slav.-dalm. zemaljskog arkiva'',
v .^.Prosvjeti'^, večinoma vse o zgodovinski stroki in poroča o slo-
venskih književnih proizvodih. Pisatelj izdaja zgodovino zagrebških
cerkva.
Konrad Crnologar (1860) iz Višnje gore, je prišel v
Ljubljano učit se knjigoveštva. Učenec v obrtni nadaljevalni šoli
se je seznanil s prof. Fr, Levcem in prof. Jurijem Kozino, ki sta
pridnemu dečku posojala knjige. Izučivši se knjigoveštva je pre-
stopil v učiteljišče, katero je častno dovršil 1883. 1.; zdaj je učitelj
176 Zf^odovina slov. slovstva. I\'. del.
V Šmarju na Kranjskem. Njegovi spisi se nahajajo v ..IVIittheiiungen
dcr k. k. Centralcommission zur Erhaltung i. dr.'', v „Mittheilungen
des Muscalvereines etc", v „Izvestjih muzejskega društva". Črno-
logar je tudi dopisnik omenjene komisije za vzdržavanje zgodo-
vinskih spomenikov in ima velike zasluge za raziskavanje cerkvene
zgodovine in cerkvenih umetnin.
Najmlajši zgodovinar v našem slovstvu je brez dvombe
Vladimir Leveč (1877) iz Ljubljane, ki se je po odlično dovr-,
šeni maturi pod vodstvom profesorja Luschina in drugih učiteljev
začel zanimati za domačo zgodovino; prve njegove krajše spise
nahajamo v „Izvestjih muzejskega društva". Ne omenjaje njegovih
večjih samostalnih spisov, ker so izšli po 1895. 1., javljamo samo
to, da je Vladimir Leveč čislan sotrudnik slovenskih in nemških
strokovnih listov, n. pr. ,, Vestnika slovanskih starošiinosti" ,
^.Ljiiblj. Zvona\ ^.Edinosti'", ^.Mittheilungeii des historischen
Vereincs fiir Steiermark"- i. dr.
Josip Pečnik (1836) iz Dolenjskega, je redek pojav v slov-
stvenem delu kakega naroda, ker je preprost kmet in — arheo-
log; spisal je za ^^Izvestje nttusejskega društva' nekaj zani-
mivih sestavkov, n. pr. „Najnovejše izkopine z Gore pri Smariji"
i\\. let.) ter „Pogled na kranjska grobišča'- (V. let.). Po svojstvih
gradišč jih Pečnik deli v štiri vrste. Na zadnje pa pristavlja:
„Nisem učenjak po knjigi. Toda v zadnjih desetih letih, ko se vedno
pečam s starinoslovjem in občujem s pravimi učenjaki v tej stroki, sem si
pridobil toliko izkušnje, da se lahko grem merit s kakim starinoslovskim
kričačem, očitajočim mi nevednost. Poglavitno je, da ne pretiravam stvahj in
ne sodim svojevoljno. Kar pišem, je resnica, ktero mi narekuje izkušnja
i. d., i. d."
P O tO p isj e.
Potopisje v .Slovencih ni tako razvito, kakor v drugih bo-
gatih narodih, n. pr. v Angležih, Nemcih, v Rusih in Poljakih.
Slovenski romarji si volijo pot v Jeruzalem, v Rim, v Lourdes,
Ahasver L (dr. Pavel Turner) je ogledoval najbolj severne dele
Evrope, pesnik Aškerc si je razširjal duševno obzorje v Garigradu
in tam dobil mnogo snovij za svojega „Pavliho na Jutrovem",
dočim je Ahasveriis lil. (Vatroslav Holz) slovensko zemljo pre-
Zgodovina (zemljepisje, narodopisje, potopisje). 177
potoval „Križem domovine", drugi slovenski popotniki so bolj
skromni in se zadovoljujejo z našo lepo slovensko domovino.
Nekateri slovenski popotniki so si pa še črez obljubljeno
deželo naprej ogledali vzhodne dele sveta. Viljem Potočnik'),
C. kr. mornarski poročnik, je s „Fasano'' odplul iz Trsta in je iz
Hongkonga poslal popis svoje vožnje. V iste daljne kraje je prišel
Ivan Franke^), profesor na višji realki v Ljubljani, in objavil
zanimive podatke o Kitajcih; Anton Ukmar''), mornarski ko-
misar na Dunaju, podaje svoje ,,Spomine na jutrove dežele"', opi-
savši pot od Trsta v Smirno, povdarjaje, da se vkljub nesnagi v
turških mestih nahaja dovolj zanimljivega. S posebnim veseljem
ga je navdajalo, da je mogel priti do najvišje piramide. Vrnivši
se na Grško, si je ogledal Atene.
Naši odlični slovenski književniki so poročila o potovanjih
porabili v to svrho, da so svoja mnenja izrekli o slovstvenih
stvareh, n. pr, Levstik v „Potovanji od Litije do Čateža*' *), kjer
uči, kake predmete naj si pisatelji izbirajo za svoje delo; ali
Cegnar v svojem spisu ,,Iz Trsta v Ljubljano".') Kakor v drugih
obzirih izborni Erjavec je tudi skoro nedosežen potopisec. Hrvatsko
in Slavonijo je prepotoval v prvi vrsti v naravoslovskih namenih,
vendar se nam prikazuje tudi odličnega narodopisca, n. pr. v „Po-
tovanju po Bosni*' in pozneje v Stritarjevem ..Zvonir^. Stritarju
samemu je potovanje dalo povod za njegove prekrasne ,.Popotne
pesmi" ; tudi druge je vnemalo potovanje, pa v manj poetični
obliki, n. pr. slovenskega misijonarja Fr. Pirca, Jako važen je Vid-
marjev ..Potopis po Istri" **), ker je bil povod za to, da jej. Volčič
začel nabirati in objavljati istrsko narodno blago. Val. Lah obilno
poroča o Bolgarih '') z ozirom na verozakonsko stran. Med uči-
telji je marljiv popotnik J. Levičnik; v „Spominih na Dunaj in
okolico" podaje slike iz svetovne razstave.**) Od nekdaj mu je
ugajalo poto^-anje, kajti „duh naš po dolgem trudu hrepeni po
oddihu in bi inače moral hitro v krtovo deželo" pravi sam
pisatelj v ..Spominih na Dolenjsko". V tem potopisu je povdarjal
po Valvasorju zgodovinsko stran Dolenjskega. Najobširniše in
') Nov. 1877. - ') SI. Nar. 1876, 9-10. — ') Lj. Zv. 1883. — ■*) Slov.
Glas. 1858. — "•) SI. Glas. 1860. — «) Nov. 1857. — ') SI. 1875-1876. - ••) Učit.
Tovariš 1873, 1874, 1875; pristavi: ,,Belak-, Dan. 1862; „Goriško in tržaško
Primorje'', Slov. Več. 1864.
178 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
z vedno rastočim veseljem in navdušenjem je opisal Levičnik ve-
liko slovansko romanje v Rim 1881.1.") Tem popisom je pristavil
konečno besedo v ^^Novicah' 1888. 1.
Jako priljubljene so našim rojakom jugoslovanske dežele
Dalmaeija, Bosna in Hercegovina; Janežičev ^^Slov. Glasnik'- je
skozi tri letnike (1858 — 1861) Bosno opisaval tako vsestransko,
da si čitatelj lahko predstavlja precej popolno sliko Bosne; pri-
meri ,.Potopisne črtice iz Bosne'' v „Slov. Narodu'^ 1871. leta,
št. 69. Posebno pa je ustanek balkanskih narodov pozornost
obrnil na te dežele. „Pisma iz Dalmacije"' '") opisujejo zgodovinski
raz vitek raznih mest, n. pr. Spleta in Zadra; pri zadnjem se oso-
bito odobruje, da občinski svet skrbno nabira zgodovinsko tva-
rino. V „Potovanju po Besni" '') trdi pisatelj, da je Bosna od Dolnje
Tuzle do Serajeva tako lepa, da se ji človek ne more načuditi.
Postaja Zenica je baje tako živahna, kakor marsikatera velika
postaja ob južni železnici. V Serajevo prišedši se je pisatelj pred-
stavil vojvodi Wurtemberškemu, da bi izvedel kaj o bosanskem
gospodarstvu. Sedajni labodski knezoškof dr. Mihael Napotnik se
je kot vojaški kapelan udeležil okupacije Bosne '^), duhovnik la-
bodske škofije J. Čagran je bil nekaj časa katehet v Serajevu in
je popisal to, kar je doživel.'^) V vzneseni besedi govori o teh
deželah Igo Kaš (glej ,,Pripovedništvo").
Anton Svetek, sedaj računski svetnik pri finančnem ravna-
teljstvu v Ljubljani, v „Spominih na okupacijo Bosne" (ob deset-
letntci) '*) pripoveduje iz življenja slovenskih vojakov 17. pehotnega
polka; posamezne epizode so opisane jako plastično. — Gustav
Pire je naznačil svoje vtise, ko je iz gospodarskih namenov ogle-
doval velika posestva čeških plemenitašev '') — Vekoslav Vakaj
riše v posebni knjigi potovanje na Češko.
Pozabiti ne smemo dveh Dolenčev, očeta dr. Henrika Dolenca
(1838) in sina mu Antona Dolenca (1871). ki je praporščak: pisala
sta v „5/o2'. Narod'- in ^^Ljiiblj. Zvon'-'-.
Planinski turist slovenski je Franc Kadilnik, ki je leta
1872. popisal ..Pot na Veliki Zvon"; nasvetoval je, naj se več-
*) Nov. 1882 — 1884. Dostavi: „Spomini na Notranjc-Kranjsko"', Kol. Moh. 1874;
„0 narodnih običajih v Železnikih", .šolski Prij. 1854. — >°) SI. 1878, 1879.
— "} Nov. 1888. - '-) .Slov. (iosp. 1878 in 1881. — ") .Slov. Gosp. 1884;
dostavi Avg. B — c: .,Kotorsko u.stje", SI. 1882, 22 — 23; C. Dular opi.suje
Slavonijo v Nov. 187.o. - '-j Lj. Zv. 1888. — '*) Nov. 1880.
Zi;odovina (zemljepisjc, narodopisje, potopisje). 179
krat hodi na Triglav, katerega popisuje Žanov '"), 1874. 1. je Ka-
dilnik napravil izlet na Učko goro. — Druge vrste hribolazec je bil
Simon Robič, ki je gore preiskaval oziraje se na prirodoslovje;
prišel je na Grintovec ''), na Ledenico '''), na Storžič.'") J. Lavtižar
je popisal Košuto'^"); Cirilov'') predlaga, naj se na Grintovcu na-
pravi zavetišče; Fr. H — ski") toži, da se Slovenci tako bore malo
brigajo za krasne planine; vendar so si v zadnjih letih ustanovili
,. Slovensko planinsko društvo'^, za katero si je pridobil mnogo
zaslug župnik Aljaž.
Naj odličnejši slovenski popotniki.
Dr. Pavel Tiirner (Ahasverus L), (1842.) iz Frama blizu
Maribora, je pohajal prvih šest šol latinskih v Mariboru leta
1857 — 1863, sedmo na Reki, napravil maturo v Mariboru 1865.1.
Potem je šel na Angleško, kjer je silno težko utrdivši si položaj
preživel nekaj let. Nato je bil mnogo let hišni učitelj v odličnih
plemenitaških rodbinah (sedaj pri mejnem grofu Pallaviciniju na
Dunaju). Uže 1. 1865. nahajamo v .^.^Nomcah-'- dopise iz Hulla in
iz Londona, kjer popisuje na jako mičen način javne in druž-
binske razmere na Angleškem; v ^.Celovškem Slovencu'-" 1. 1869.
popisuje volitve v angleški parlament. V „Crčkarijah iz Londona"
popisuje božične praznike, tekmovanje angleških amaconk v dirkah
v Rotten-Row, pustne veselice, gledišča, hiše v Londonu, praznik
sv. Valentina.') Angleških razmer se je vedno rad spominjal in v
humorističnem smislu v ,,ZoW-' 1. 1872. izpovedal „Na Angleško
se grem ženit". Leta 1871. je potoval po Nemškem, Švicarskem
in Angleškem, naslikal^*) Hamburg, švicarsko svobodo, Reno,
Brighton, angleške čitalnice, društva za razširjanje omike, ki so
razdeljena v sekcije; osobito se tam skrbi za predavanja. Po
Ogerskem potujoč se je oglasil ..,,Crčkarus redivivus" "''^) o narodnem
blagostanju. Na Angleškem se je seznanil z Rusi, ki so se trudili
Angleže pridobiti za ruske težnje; med temi se odlikuje Olga
KirejevaKirčjeva '-'); pisal je Turner v ^.,,Slov. Narod''-" 1880, 80 — 8180—81 o raz-
"»•) Nov. 1872. - ''") Nov. 1880. - »'") Nov. 1879. - ^'•) Nov. 1878. - ^') Nov. 1878.
— "«») SI. Nar. 1888, 108. — ") SI. 1877, 192.
'») Slov. 1869, 1-28. — =') SISi. Nar. 1871, 61, 63, 75, 18-82, 94, 115. —
'»)S1. Nar. 1871, 66-69.
^'*) Na pro.šnjoprošnjo Turnerjevo je pisatelj te knjige v „Slov. Narodu 1. 1881.
iz angleške knjige Olge Kirejeve prevel obširniobšinii del o reformah Aleksandra IIA.le.^^-asv^T-a.^..
je bilo njegovo potovanje do najskrajnejših severnih krajev v
Evropi, kamor je spremljal svoja plemenitaška ogerska gojenca;
to je mično popisal v ,. ^^Slovenskem Narodu"."*]^'' ^) Videl je mesta
Tromsf)Tromso in DronthcimDrontheim in vrnil se črez Angleško domov. Tamošnje
ljudi hvali kot marljive, snažne in pobožne. Pot je ubral čez
vSlovaškoSlovaško, kjer je obiskal kopelj Homone; potem je potoval čez
Prago, Draždane, Berolin, ki mu ni ugajal, čez Stockholm in
Kristianijo ; proletarijat se tu ne nahaja niti v mestih niti na
kmetih, nego blagostanje je bolj enakomerno razdeljeno. Slovenci
so z velikim veseljem čitali te potopise, ki so jih povedli v
dosedaj neznane severne kraje.'*) Pred tem daljnim potovanjem je
Turner poslal ,.Xovicam'''^^Novicam^^ 1880. 1. osem pisem iz Ogerske, v
katerih popisuje Ogersko s posebnim ozirom na narodno-gospo-
darske razmere, nadaljeval je ta pisma še v 1881. 1. Goreč slo-
venski rodoljub je Turner Slovake še posebej opisal v .^.Novicah„iVbr/VaA"
1880. 1. v sestavku ..,,Izpod Karpatov". Ker je videl mnogo sveta,
daje mlademu prijatelju svete, kako se mu je vesti v življenju,
da bo dobro izhajal."**) Temeljito znanje tujih razmer, pridobljeno
na ta način, da jih je gledal na svoje oči, privedlo ga je na to,
da je tuje državne razmere primerjal domačim, in tudi za Avstrijo
zahteval ustavo, urejeno po angleškem uzorcu."'') Povest „Tri gra-
cije" **) podajajo nam pristno, dasi ne vabljivo sliko iz visokih
ogerskih družbinskih krogov.
J'osipJosip Nolli (Ahasverus II.IL). Kot izborno izurjen operni
pevec in prijatelj dramatike je bil koj s početka krepka podpora
.^.^DramatičneinuDramatičnemu društvu'"^^ in je napisal „Besede naši mladini"' ' *),
nagovarjajoč jo, naj se pobrine za to velevažno društvo; naznanjal
je h krati, da odbor omenjenega društva njegovo knjižico „Pri,,Pri-
ročna knjiga za gledališčine diletante" razdeljuje med ude.
Ocenil je prvo produkcijo domačega orhestra, ki je prednašal
Spohrov kvartet v (!C-dur'^); naglašal veliki pomen in izredno
važnost Kuhačeve zbirke"*) ^ ..,,Južnoslovjenskih narodnih popievaka"'';
izrazil je svoje mnenje, da je videti vpliv nemških čveterovrstičnih
*■•) SIvSl. Nar. 1881, 14fi146 .seqq. — ''*) Dr. Ahasverus, Popotne opazke, Kr. 18S1. —
•) „V^V Svet"-, Lj. Zv. K-S8l?rS8. -— ') .Slov. I818(i7)7, 10IG do 17. - '") Lj. Zv. 1888; do-
stavi: ^O„0 ti zakajeni svet'^-, Lj. ZvZ v. 188fi1886.
') SI. N. l.STO1870. — =') .SIvSl. N. 187;-)1875, 110. -— ') SI.SL N. 1878, 6(x66.
Zgodovina (zcm]jepisje.zemljepisje, narodopisjenarodopi^e, potopisjepotopi^ie). 181
kitic. Dočim je naš Ahasverus I. potoval, da si ogleda svet, ga je
šelŠel Ahasverus 11II. razveseljevat in povečat slavo slovenskega imena
v tujini. Napotil se je 1879. leta na Italijansko in nastopil dnedn6
10. julija v milanskem gledišču La Scala v operi Trovatore, nastop-
nega meseca je pel v LivornuLivomu; kakor Milan, tako opisuje tudi to
mesto vpletši zgodovinske spomine osobito o ..Genua„Genua la superba".
(Listi iz tujine)*) Nastopnega leta udari čez Pontebo v Benetke,
v Ferraro, Verono, Milan in Bologno.'^) („Listi iz Italije"). Lepa
Italija, domovina umetnega petja in učilnica slikarjev ga izvabi
tudi 1881. 1. iz Ljubljane, da jo krene čez Trst na južno stran.
V Listih iz' tujine*'") obžaluje, češčeŠ da v Trstu besni domači
prepir. Ob hudi burji je odplul v Benetke in Milan in povdarjal
v nadaljevanih Listih iz tujine') zlasti zgodovinsko važnost
movina Giordana Bobolija in drugih slavnih mož. Naprošen v
Odeso, jo je krenil s Španskega na Rusko; na tej dolgi poti se
je mudil na Reki, v Zagrebu; povsod je preprč našel preveč nemščine.
Pred Belgradom je bil dnednč 19. februarja 1881; vrivali so se mu
zgodovinski spomini o slavnem uporu jugoslovanskih plemen proti
Turkom. Stopil je s hrabrim Srbom Savo Alešičem v L^skoderUskoder v
Mali Aziji. — 1884. 1., ga nahajamo zopet na Italijanskem. ,.,Listi
iz tujine-'" poročajo o njegovih potovanjih v Sicilijo; Cataneo pri-
merja Carigradu. — Slovenskemu gledališču je Nolli sedaj brez
dvoma najstarejši igralec in kot režiser opere ter kotkol stalni do-
mačin delujoč v prvi vrsti iz navdušenja za domačo opero glavni
steber, s svojim še vedno svežim glasom pa vsemu občinstvu
priljubljen. Priredil je mnogo gledališčnih iger; glej ,, Bibliografijo„Bibliografijo
dramatike"-*. Nolli je porojen v Ljubljani 1841. 1I.
Vatroslav HolzHols (Ahasver IILIII.), recte Olc (Lovro Anželov,
Vilko Drvanjski, Prostoslav Kretanov, Skok), je bil porojen 1844. 1.,
pri Sv. Trojici v ,. ,Slovenskih Goricah", je šel po dokončanih
prostonarodnih šolah v Maribor in tam poiskal mojstra cerkve-
nega restavratorja in zlatarja, kjer je dovršil nauke v štirih letih.
Povabljen pa je bil hkrati naslikati Vrazovega brata. Srečno do-
') SI. Nar. 1879, 19 id. - '') SI. Nar. 18»), M-170. - *) SI. Kar. 1881, 224.
- ') SI. Nar. 1881, 2ib.
") SI. Nar. 1879, 19 id. — '•) SI. Xar. 1880, 34—170. - ') SI. Nar. 1881, 224.
- ') SI. Nar. 1881, 225.
|,s;» Zj^odovina slov. slovstva. IV. del.
182 Zj^odovina slov. slovstva. IV. del.
\ršivši sliko in ugodno preživevši nekaj dnij odrinil je čez Ljubljano,
in Trst v Pulj in se vdcležil bitke pri Visu. Nato je šel zopet na
morje na fregati ,.Donavi-' proti Kitaj u. Priporočen po Da v. Trste-
njaku dobil je službo pri ,.Slov. Narodii'- 1872. 1., potem služil na
mariborskem magistratu kot pomožni uradnik do 1878. 1., ko je
vstopil pri banki ,..Slaviji". Da ni moral iti v vojake, bi bil šel v
Beč na slikarsko akademijo. V vezani in nevezani besedi dal je
rojakom pogledati v svojo duševno delavnico ; njegova pesen
,.Slovenskim umetnikom'' '), ki je izraz njegovega svojstva, se
\ I Aivfti sliko in ugodno preži vevši nekaj dnij odrinil je čez Ljubljano,
in Trst v Pulj in se vdeležil bitke pri Visu. Nato je šel zopet na
morje na fregati ,,Donavi" proti Kitaju. Priporočen po Dav. Trste-
iijnku dobil je službo pri ,,5/or. Narodu"^ 1872. 1., potem služil na
innriborskem magistratu kot pomožni uradnik do 1878. L, ko je
vstopil pri banki „Slaviji". Da ni moral iti v vojake, bi bil šel v
lieč na slikarsko akademijo. V vezani in nevezani besedi dal je
rojakom pogledati v svojo duševno delavnico; njegova pesen
,,Slovcnskim umetnikom" *), ki je izraz njegovega svojstva, se
začenja tako-le:
Na svetih tleh slovenske domačije.
„Iz zapisnikov slovenskega umetnika" ^*) se razvidi, kako se
je vila pot njegove omike:
ju vila pot njegove omike:
Tam prikaže se mi de\a mila,
Ljubeznivo se mi nasmehlja,
Tam prikaže se mi deva mila,
In prijazno kot nebe.ška vila
Ljubeznivo se mi nasmchlja,
Nežno svojo roko mi poda. ';
In prijazno kot nebeška vila
Nežno svojo roko mi poda.')
Kar je doživel v divnih ljutomerskih goricah, izraža v nežnih
pesmicah *~'^). Kakor Vraz opeva Vatroslav Holz klasično panonsko
zemljo v „Glasu iz SloverskihSlovenskih Goric" ^**); tudi je zložil slavospev
Slomšku. XjegovaNjegova služba pri banki „Slaviji" ga je gonila „Križem
domovine". Krenil je iz Ljubljane skozi Celje na Ptuj., da je
opisal „Staro Celje''" in „Ptujski,,Ptujski grad" ""j') in naslikal HaložareHaložane. V
vseh teh spisih navajal je precejšnje število verzov iz nemških
pesnikov. Drugokrat je pot ubral v Vipavsko dolino, v Ajdovščino,
RifenhergRifenberg **), Gorico"®) na Sv. Goro.'*") Ker mu je Spectabilis očital
nemške citate, jih je v omenjenih potopisih izpustil. Istega leta
je krenil Ahasverus IILIII. na Dolenjsko stran, bil na domu Jurči-
čevem, pri slovenskem graščaku Rudežu, šel čez wSamoborSamobor, Zagreb
v Karlovec, obiskal Mandelčev grob."*^) Domov se povrnivši upotil
se je v Idrijo '^), omenil vrhniške izv^oreizvore Ljubljanice in obiskal
slikarja S. Ogrina. Ogledal si je tudi v tužni Istri"*') Hrušico,
'») Zr. 1X741874. — ') Zr. 1875. ~ ') Zr. 1875. - ") Zr. 1872. - '*) Zr. 1872.
— "•) Kr. 1881. - ') SI. Nar. 1881, 25, 93, 139; (Po Ptuju gori in doli).
- •*) SI. Nar. 1881, 180, 216, 281. - "'') SI. Nar. 188'21882, 25-28. — '"*») SI81. Nar. I;
1882, 57, 83. - "^») SI. Nar. 1883, 108, 123, Icfi186, 178, 184, 258; v Metliki .se I
je sešel z Ivanom Navratilom, SI. Nar. 1883, 270. — "»') SlovvSlov. Nar. 1884, 172, f
198. — ") SI. Nar. 1884, 239.
Zdodovina (zemljepisje, narodopisjenarodopivSje, potopisje). 183
Buzct.Buzet, Matavun, bil pri pisatelju Volčiču in pod,alpodal njegov živ-
ljenjepis. Ozrl se je potem na triletno potovanje ,,Križem„Križem do-
mov inemovine.''"**) ''^) „PotopisnePotopisne arabeske"'"^*') opisujejo Budapešto,
Bečkerek, Zemun, Beligrad in Novi Sad. V Iloku je palača Ode-
scalhi s krasno knjižnico. V Mitrovici je videl plesati narodno
,,Kolo''„Kolo", v Rumi vršiti se poroko. ,,Golubince„Golubince" in „Martince" je
opisal na enak način kakor Erjavec gostbe v Mazinu. Nazaj
grede je videl Zader z mnogimi spomeniki iz beneške dobed6be, Poreč,
Pičan, Lindar in Pazin.'**^) „Sprehodi„S pop domor vini"e 'h o d i po domovini""j) so ga
povedli ob kvarnerskemkvamerskem zalivu pod sivi Sisol; popotnik podaje
življenjepis Kumičičev. — V „ Liburniji „Liburniji" so preprS vsa poslopja
okrašena z mnogimi slikami. Naši omehkuženi Poljanci bi videli,
kako težko si tam kmet pridela svoj pičli kruh. Naravno je,
da se je Holz močno zanimal za naše slikarje; opisal je delo-
vanje Jurija Subica '"*) kot cerkvenega slikarja, ki je z mojstrsko
v
vanje Jurija Subica "*) kot cerkvenega slikarja, ki je z mojstrsko
roko šentjakobsko cerkev v Ljubljani ozaljšal s štirimi slikami.
Preje "**) ga je narisal kot umetnika sploh in razložil njegovi sliki
„Umetnost^Umetnost in zgodovina ■' "^"j®) „Prirodopisje in starinstvo" ^') v
deželnem muzeju v Ljubljani. Jako zanimljivo je načrtal duševni
razvitek Janeza Subica •-) in umetniško važnost slikarske rodbine
v
razvitek Janeza Subica '^) in umetniško važnost slikarske rodbine
Subicev sploh. Spretno je ocenjal vrednost posameznih slik,
n. pr. Jurija Subica „Marijno obiskovanje" v velikem oltarju na
v
Rožniku in Antona Chitussija sliko ,,Pogled na Prago".*"^) Malo-
n.pr. Jurija Subica „Marijno obiskovanje" v velikem oltarju na
Rožniku in Antona Chitussija sliko „Pogled na Prago".''*) Malo-
kateri Slovenec pozna toliko omikanih rojakov, kakor on, zatorej
so zanimljivi njegovi „Spomini", v katerih opisuje 31 umrlih
'**) SI. Nar. 1885, 23-25. — ''") SI. Nar. 1885, 99; dostavi: O grških duhov-
nikih v Slavoniji SI. Nar. 1886, 98. — "=»•) SI. Nar. 1887. — •^'') SI. Nar. 1888.
— "*•) Slov. 1886. — '»") Ibid. - ■") Ibid. —- "'') Ibid. — "'») Ibid.; po njegovi
smrti mu je (Juriju Šubicu) napisal nekrolog v Ljublj. Zvon 1889. — ■■"'-'*) Lj.
Zv. 1889.
IS4 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
,^.,,;J§^l^^,y^l
11.
184 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Jezikoslovje.
Uvod.
II.
Jezikoslo vj e.
U v o d.
Ker se je vsaj načelno priznala jednakopravnost vseh v Av-
striji živečih narodov, je slovenščina tudi v šolah zadobila nekaj
več veljave; nastala je torej potreba, skrbeti za dotične knjige, ki
seso pa nanašajo v večini na pouk slovenščine in ne na vse predmete
srednješolskega pouka; za klasično jezikoslovje je poskrbljeno v
toliko, kar je potrebno za nižje razrede. Radi tega se v oddelku
„Jezikoslovje^Jezikoslovje" govori najpoprej o pisateljih šolskih knjig; njim
se pridružijo pisatelji, ki so slovenski jezik raziskavah v znan-
stvenem obziru; tu omenjamo pred vsemi p, S k rab ca, dr. Obla ka^
v
dr. S t r e k 1 j a in dr. M u r k a , ki stoje v svojih strokah na
stvenem obziru; tu omenjamo pred vsemi p. Skrabca, dr. Oblaka^
dr. wStreklja in dr. Murka, ki stojč v svojih strokah na
taki visočini, da so nam Slovencem na čast. Razdelili so si ob-
širno stroko slavistike, StrekeljŠtrekelj in vSkrabecSkrabec se ozirata bolj na
oblikovno stran. Oblak na zgodovinski razvitek jezika in MurkaMurko
na slovstveno stroko: vStrekelj izdaja v vzorni uredbi slovenske
v
na slovstveno stroko; Štrekelj izdaja v vzorni uredbi slovenske
narodne pesni. Izvestja naših gimnazij donašajo tu pa tam samo-
spise o jeziku starejših pisateljev. Nazadnje se v tem odstavku
navajajo pisatelji, ki so svojo pozornost večinoma obračali na
slov.stvenoslovstveno stroko; med temi zavzema najodličnejše mesto Fran-
čišek Leveč. V poprejšnjih letih je na tem polju uspešno deloval
dr. Pajek, ki se je bavil osobito s slovenskimi pisatelji na Šta-
v
dr. Paj ek, ki se je bavil osobito s slovenskimi pisatelji na Šta-
jerskem; žal, da ga drugi posli odvajajo od tega dela. Njegov
tovariš na Štajerskem Andrej F e k o n j a je opetovano preiskava!preiskaval
n popisal ilirsko dobod6bo in se najrajši pečal s Stankom Vrazom.
Pokojni Jereb, velik ljubitelj slovenskega slovstva, je vselej
navedel nove podatke o pisateljih, katerih delovanje je narisal
živo in temeljito; Lovro ZŽ v a b je z velikim trudom in nemalimi
žrtvami iskal doslej nepoznanih starih knjig in jih zanimljivo
opisal. Mlada odlična moč na tem polju je Josip Ben kovicBenkovič,.
špiritual v ljubljanskem Alojzijevišču; njega odlikujeta temeljitost
in živahno opisovanje. Franjo C' e 1 e s t i n je z vseslovanskega
stališča sodil naše duševno gibanje in dajal dobre svete.
Jezikoslovje. 185
aj Šolniki.
a) Šolniki.
Valentin Kermavner (1835) iz Brezovice na Kranjskem,
1859. — 1869.1. profesor v ČrnovicahČmovicah, do 1873.1. v Celju, in do
1890. 1. v Ljubljani; odlikovan z Najvišjim priznanjem živi v po-
koju v Gradcu. Podpiral je ,.Slov,5/or. Narod'^ z raznimi spisi o
šolstvu in odgoji ^'), n. pr. o vzgoji mladine, o nalogi naših gim-
nazij, na katerih se je treba ozirati na materin jezik, domače
slovstvo in zgodovino^*), o Leibnitzu v Rusiji'*), ki je izdelal na-
črte za vladne kolegije in akademijo znanosti, o narodnostnih
razmerah na Erdeljskem *), o pesništvu sploh.^*) — On je priznan
strokovnjak v grškem jeziku, iz katerega je spretno prevel tretji °")
in deveti ') spev Odiseje in Platonovega Evtifrona.''") Udeležil se
je izdelovanja ..Latinsko„Latinsko - slovenskega slovarja*'" fpo(po J. H. Rožku)
priredivši črke A, B, C' in izdal tri jako vestno izdelane šolske
knjige, „Vadbe" za 3. in 4. razred in „Slovnico" za latinski jezik.
Te knjige so spisane z nenavadno natančnostjo in samostalnostjo
nasproti nemškim učilom jednake vrste.
Josip ŠinnanŠuman (1836) od sv. Ane v Slovenskih Goricah, od
1860. 1. profesor na mariborski, potem na akademični gimnaziji na
Dunaju. L. 1884. je prišel za ravnatelja na višjo gimnazijo v Ljub-
ljani, 1890. 1. postal deželni šolski nadzornik. — Sodeloval je v
..,Novicah'^ in v Geršakovi „Citahiici'j^Čitalnici", v čije četrtem zvezku se
nahaja sestavek njegov ..Ravnopravnost„Ravnopravnost in robstvo"'. Ko se je
1868. 1. v Mariboru ustanovil ..^^Slovenski Narod^'', ga je podpiral
s spisi, ki se pečajo s Slovanstvom, n. pr. ,, Obrazi„Obrazi Slovanstva" '),
„Sosedi^Sosedi Slovanstva" '*); v tem zmislu je opisana „Starost slovan-
stva v Evropi" '), kateri spis je pa Krek v ,.,^^Kresu'^^ vendar sodil
preostro. Svoje predavanje v mariborski čitalnici o6 SafafikovemŠafaHkovem
življenju in slovstvenem delovanju je objavil v Pajkovi ,,Zbrr'„Z(9ri".*)
Študije o stari dobi Slovanstva so ga dovčledovele do primerjalnega in
splošnega jezikoslovja; dotične nazore novejše šole je Slovencem
pojasnil v spisih ..Človeški jezik in njegov razvitek", ,,Jeziko-
v
') SI. Xar. 1875, 236, 238. — ') SI. Nar. 187-5, 231. — ') SI. Nar. 1875,
275; Leibnitz o pedagogiki, SI. Nar. 1875, 229. - ") SI. Nar. 1875, 203-204.
pojasnil v spisih „Cloveški jezik in njegov razvitek", „Jeziko-
- ') Kr. 1882, 37, i.'7. - '; Zr. 1876, 81-233. — ') Prog. gim. celjske 1878^
») SI. Nar. 1875, 236, 238. — ") SI. Nar. 1875, 231. — ») SI. Nar. 1875,
275; Leibnitz o pedagogiki, SI. Nar. 1875, 229. - ^) SI. Nar. 1875, 203-204.
- *) Kr. 1882, 37, 97. - •) Zr. 1876, 81-233. — ') Prog. gim. celjske 1878.
- •) Zr. 1872.
'») SI. Nar. 1870, 46. — ='") SI. Nar. 1870, 50. - '») Ltp. SI. .Mat. 1881.
- "j^) Zr. 1877.
13Vi
\^Q ^^^ . Zgodovina slov. slovstva. I\'IV. del.
slovstvo" ^), „Mlajše omehčanje".") Večje delo, dasi ne samostalno,
je „S 1 o v e n s k a slovnica po Miklošič u". To ni pre-
slovstvo^' ^), „Mlajše omehčanje".'*) Večje delo, dasi ne samostalno,
je -Slovenska slovnica po Miklošiču". To ni pre-
prosti mozeg iz Miklošičeve slovnice, temveč pisatelj je hodil ko-
likor moči samostalna pota, samo preveč je privzel iz primerjal-
rabo, za katero je namenjena. V nemškem jeziku je opisal Slo-
vence. Splošni uvod je predolg, zgodovina Slovencev (od Fašinga)
je preuborna, precej kratek je oddelek ,,Navade„Navade in šege", slovstvo
pa je opisano dobro. — Za razvitek narodnega življenja v Mari-
boru za časa svojega večletnega bivanja je imel SumanŠuman kot odbornik
in tajnik tamošnje čitalnice mnogo zaslug.
Maks PleteršiiikPleterSnik (1840) iz Pisec na Štajerskem, suplent v
Mariboru in Celju 1863 — 18651863—1865, pravi učitelj v Gorici 1866 — 18671866—1867;
profesor v Trstu do 1871, odslej v Ljubljani na veliki gimnaziji, je
pisal v „5,,5/o2'or. N'arod''Narodi- pod črto in nad njo, n. pr. „Naša prihod-
nost" '); priljubljena tvarina so mu bile slike iz grškega in rim-
skega življenja, n. pr. „Periklej" ^); ,,Prvi5Prvi dnevi drugega triumvi-
rata" ^) (lepo osnovana in razpredeljena povest), „Antigona„ Antigona" *);
izdelal je za Rožkov ,,Latinsko„Latinsko-slovenski slovar" črke C, D, M. Pri-
merjanje klasičnega jezikoslovja se slovanskim ga je privedlopriv&ilo do
tega, da je razpravljal o prispodobah v Homeru in v srbskih na-
rodnih pesnih.'*^) Zapustivši stare jezike se peča odslej zgolj ses6
slovanskimi stvarmi, n. pr. ,,Slovo„Slovo o polku Igorjevem" "*), „Vodnik^Vodnik
učitelj ljubljanske gimnazije".'') Sodeloval je v Geršakovi „Č/„^i/a/-
M/c/nfci" **), v Matičnem ^.^Slovanstvu'-\\^ ]m-Q,\QQ.\\.v Jurciievi ^^.Slovenski knjičknjiž-
nici^'' (Bret-Hartove Kalifornske povesti), urejal nekaj let ^^Letopis
Slov., Matice^'''\; Pleteršnik je mnogoletni odbornik raznih sloven-
skih društev v Ljubljani. Največje zasluge za Slovence pa si je
pridobil s svojim „Slovensko- nemškim slovarjem", ki ga je stal
'*) Ibid. - •) Kr. 1883.
'») SI. Nar. 1869, 2.525. — ^) Stritarjev Zvon III. - =•») vStritarjevStritarjev Zvon VI.;
dostavi „Odgoja pri kla.sičnihklasičnih narodih, posebno v Grkih.''" — *'•) SI. Nar. 1875,
270-271. — •■-) Zr. 1873. - »•) Prog. celjske gim. 1865. - ') Prog. gim. Ijublj.
1876. — *) ^Najstarejša„Najstarcjša doba .slovenske zgodovine." — Dostavi : „Krylov„Kr}'lov",
SIvSl. Glas. 1868; „(ilcdališče„Gledališče v .starih Atenah''", Ltp. MatAlat. SI. — ; „0 .sužnosti",
SI. Nar. 1877; „.Sloven.ščina„SlovenšCina na ljubljanskem liceju'liccju", Prog. Ijublj. gimn. 1887.
deset let napornega truda. Večina pripravljenega gradiva je bila
nabrana nekritično:; on pa jo je v soglasje spravil s stanjem seda-
njega znanstvenega raziskovanja slovenskega jezika; hodil je zlato
srednjo pot in se odvrnil od pretiranega Levstikovega purizma
podal dragoceno knjigo, ki bi vsem našim pisateljem morala biti
pravi kažipot. V najnovejšem času pa je nastal upor proti neka-
terim oblikam n. pr. b r a v e cbravec nam. bralec.
Franjo Marn-Mam'^) (1846) iz vStangeŠtange na Kranjskem, se je kla-
sične in slovanske filologijefiJoIogije učil v Pragi in v Gradcu in potem
postal gimnazijski učitelj v Zagrebu, kjer služi še sedaj. V začetku
slovstvenega delovanja je pesnikovalpesnikova), zložil ravnatelju ljubljanske
gimnazije, J. Nečasku, odhajajočemu v Prago, pesen v slovo; isto-
tako Jurju Grabnarju.') Sodeloval je v ^^Slovenski Vili'-'' (kole-
darju slovenske gimnazijske mladine) v vezani in nevezani besedi;
poleg novele „Moč ljubezni" se tam od njega nahaja nekaj pesmic,
v katerih se izražuje nekako nasprotstvo: dočim se mu duh bavi z
j.Rosnimi„Rosnimi cvetlicami", izreka tudi uže „Posle'dnjo„Poslednjo željo". Za ,^.Liro
Sionsko'^^, ki jo je 1866. 1. ustanovil Fr. Gerbič, je zložil mnogo
lepih cerkvenih pesmic, katere je uglasbil Fr. Gerbič. K njegovim
leposlovnim proizvodom prištevamo tudi nekatere gledališčne igre,
ki so se predstavljale ali v AlojzijeviščuAlojzij evišču, n. pr. „Nikolaj Zrinjski"
po KornerjuKemerju in „Skriti biser" po \VisemanuWisemanu, ali pa v gledališču.
Anton Janežič je takoj spoznal zmožnosti mladega pisatelja in ga
sprejel v svoj krog ; MarnMam mu je obdelaval večinoma prirodo-
slovnoslpvno tvarino ; razlagal je na poljuden način, kako nastaja
toča, grom '*), kako se pridobiva hrana %*), opisalopisat je mravljinske
vojske *), živalsko zimsko spanje '),% življenje v gozdu ®'), življenje
pod vodo"*'); nekateri teh sestavkov so prevedeni iz češčine. —
Zapusti všiZapustivši to stroko je jel spisovati učila, slovnice Slovencem naj-
bližjih slovanskih jezikov. Prve napotke mu je dajal brat Josip
•) Jos. Mara Je/. XXX.
') Dan. 1863; pristavi „Vencc na grob preč. g. Bonaia", Dan. lS(i4. —
') Slov. VeC. 1865 in 1866. — •) Kol. i(oh. 1867. — ■") Slov. Glas. 1807. —
*) Jos. Marn Jez. XXX.
') Cvetnik 1867. — *) Ibid. — ') Ibid.
') Dan. 1862: pristavi „ Venec na grob preč. g. Bonača", Dan. 1S64.
■) vSlov. Več. 1865 in 1866. — 'j Kol. Moh. 1867. — -) Slov. Glas. 1867.
*> Cvetnik 1867. — ') Ibid. — ') Ibid.
13--=
ife..
1881 83 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
MamMarn. Slovnici za češki in hrvatski jezik sta izdelani po jednakem
načelu. Po nalogu deželne vlade v Zagrebu je MarnMam spisal nemško
slovnico za hrvatske srednje šole, sestavil nemške čitanke za vse
gimnazijske razrede in za dekliške šole, latinsko čitanko za tretji
gimnazijski razred, „Pregled^Pregled grške in rimske literature''" z dodatkom
iz starinoslovja ter slovar k Homerju; tudi izvestja zagrebške
gimnazije so objavila nekaj znanstvenih spisov iz MarnovegaMamovega pe-
resa. Kakor Valjavec, tako je tudi MarnMam Slovencem na čast med
brati Hrvati.
Franc IJlesthalerIViesthaler (1849) iz Celja na Štajerskem, profesor
na gimnaziji ljubljanski 1874 — 1885. 1.L, ravnatelj nižje gimnazije
v Kranju do 1888. leta, višji gimnaziji v Ljubljani prideljen do
1890. 1.L, odslej ravnatelj nižji gimnaziji v Ljubljani. Iz početka
svojega pisateljevanja je Slovence seznanjal s socijalnimi in
literarnimi razmerami Rimljanov, n. pr. ,,0„0 propadu nravnosti
za rimskih cesarjev" '*) in „0 literarnih razmerah za rimskega ce-
sarja Avgusta" ^), povdarjaje, da je s smrtjo Avgustovo propadala
tudi literatura, da se je govorništvo sprevrglo v golo deklamacijo.^
— Na obširniše polje se je spustil s spisom: „Kako so stari na-
rodi mrtve pokopavali" '*); pričenši v Indih in končavši v Slovanih
omenja pri zadnjih, da so stari Slovani mrtvece ali sežigali na
grmadi ali pokopavali v gomile; sežigali so jih običajno stari Po-
ljakiIjaki, Cehi, polabski Srbi in Rusi; o teh so poročila najobširnišanajobšimiša.
Obširni in temeljito pisani članek „ Volkodlak„Volkodlak in vampir" s po-
sebnim ozirom na slovansko bajeslovje*) je privelprivfil pisatelja v
slovansko vedo; tudi tu je pričel raziskavanje pri klasičnih na-
rodih, navel mnogo slovenskih prič o volkodlaku, naglašujč, da
so vSlovaniSlovani jedini narod, ki je božjo čast izkazoval vampirjem. —
Odslej nahajamo pisatelja zgolj na slovstvenem polju. Jasen in pre-
gleden je spis ,,Dr„Dr. Jakob Zupan'' ^), ob stoletnici njegovega rojstva."
V tem spisu je Zupanova veljava prvikrat označena dostojno, ker
je pisatelj porabil mnogo doslej neznanih podatkov. — Toplo je
priporočal Pajkovega „Leopolda Volkmerja" "®), naznačil nedostat-
nosti Lebanove knjige „Slovstvena zgodovina".'^) Znani so njegovi
'*) Lj. Zv. 1883. — ') SI. Nar. 1875, 292-294; primeri „Tri dni v starem
Rimu"« (Predavanje v čitalnici Ijublj.), vSlSI. Nar. 1876, 84. — "«) Kr. 1883. —
*^) Lj. ZvZ v. 1883; pristavi „Slovcnskc„ Slovenske protestante protcstantovskevske pesmi", Lj. Zv. 1884. —
') Lj. Zv. 1885; pristavi ^Slovenska„Slo venska elegija iz preteklega stoletja" (Paskal in
Skrbinc). -— "•) Lj. Zv. 1882. -— ') Lj. Zv. 188G1886.
Jezikoslovje. 189
nazori o Marnovem ,Jezičniku" "*), morda je glede oblike, ocene
nazori o Mamovem „Jezičniku" '*), morda je gledč oblike, ocene
in odgovora padla tu pa tam kaka preostra beseda. — Dovršen
po obliki in vsebini je Wiesthalerjev „Slavnostni govor ob od-
kritju Vodnikovega spomenika" v Ljubljani dne 30. junija 1889.")
Najvažnejše njegovo delo pa so Vodnikovi prozaični spisi, ki jih
je ob tej priliki izdal vsled naročila ^^Slovenske Matice^'-'-. V uvodu
je opisal Vodnikovo življenje in pisateljevanje, potem izdal zna-
čilne odlomke iz „Velike pratike", iz „Ljubljanskih Novic", iz
„Kuharskih^Kuharskih bukev", iz knjig „Početki gramatike", „Keršanski
nauk", „Babištvo"; dodal je iz rokopisne ostaline Vodnikove pre-
vode iz grščine in latinščine, pa jeden govor (Homilia in Evan-
gelium Dominicae Duodecimae post Pentecosten). Po tej knjigi še-le
se more Vodnik prav oceniti ko prozaist: Wiesthalerju gre zasluga,
da zdaj poznamo vsega Vodnika. Za Rožkov ,.Latinsko„Latinsko-slovenski
slovar" je izdelal črke N — Q in priredil za pouk v latinščini tudi
primerne ,,„ Vadbe". Mnogoletni odbornik ^.^Slovenske AlaticeMatice'"^ si
je pridobil za ta zavod lepih zaslug.
Dr. Jakob Sket^, por. 1852. 1. na Sladki Gori na Štajerskem,
od 1878. 1. profesor na celovški gimnaziji, se trudi na Koroškem
nadomeščati AntonaAnJtona Janežiča. Priredil je na novo čitanke za vse
razrede srednjih šol. V čitankah za prvi in drugi razred se nahaja
preveč gradiva (posebno pesniškega) iz starejše in manj veljavne
pesnike. Druga izdaja „Citanke za peti in šesti razred" je v slov-
niški obliki napredovala, pa ne dovolj; „Slovstvena čitanka" za
sedmi in osmi razred ima iz protestantovske in Jcatoliškekatoliške dobed6be
preveč, iz najnovejše dobe od Stritarja naprej premalo tvarine,
tako v vezani, kakor v nevezani besedi. „Staroslo venska„Staroslovenska čitanka"
obsega vse, kar je treba vedeti Slovencu, ko zapusti gimnazijo,. S
temi knjigami je Sket zelo olajšal pouk slovenščine na srednjih
šolah. — Izdal je na novo Janežičevi slovnici v nemškem in
*•) Lj. Zvon 1886, 1888. — '•) Lj. Zvon 1889; govor so ponatisnili skorej vsi
slovenski listi.
190 Zgodovina slov. slovstva. IV',. del.
diši preveč po nemškem zlogu; to si razlagamo s tem, da Sket
živi in deluje že dvajset let v nemškem mestu. — • Sketove izdaje
Janežičevih slovnic, spisanih v nemškem jeziku, so bile poprej
v prvotni obliki in so še sedaj za prvence mnogo pretežke, v
1882), „Črtice iz Dav. Trstenjakovega življenja" (Kol. Moh. 1890),
„Pravne razmere med sosedi" (Več. Moh. 1883) ; urejal je me-
sečnik ,.Kres'jjAr^^" (1880 — 1886), v katerem je objavil dve obširni
povesti „Milko Vogrin" in „Zrtva„Žrtva ljubosumnosti". Lepa povest
..Miklova„Miklova Zala" (Več. Moh. 1884) se vrši v časih turških bojev,.
Josip Lendovšek (1854 — ^1896), porojen v Cestah pri Ro-
gatcu, je pohajal srednje šole v Celju in Mariboru, klasične in
slovanske filologije se je učil v Gradcu. Podpiral ga je njegov
brat Miha Lendovšek, župnik v Makolah, slovenski pisatelj in
poslanec v štajerskem deželnem zboru. Služil je Josip v Beljaku
od 1885. leta na realni gimnaziji. Izdal je 1890. I1. slovensko slov-
nico za Nemce; na prvih (1 — 43) straneh ima berilo v vezani in
nevezani besedi, potem je slovar, nato slovnica do 186. strani, na
zadnje slovensko-nemški slovar. Knjiga je spisana po navodilih,
ki jih daje ministenskaministerska naredba od 9. maja 1887. 1. o pouku slo-
venščine na državnih gimnazijah v Celovcu in Beljaku,. Za do-
polnilo je v rokopisu zapustil slovenski slovar. Ocenil je SketovoSketova
slovensko slovnico v ,^.LjubljLjuhlj. Zvonu'-'-^^ 1889,. 1,. Za razvitekraz vitek slo-
venske narodnosti na Koroškem si je pridobil mnogo zaslug s tem^
da je zbiral v svoji gostoljubni hiši rodoljubne veljake slovenske
in jim dajal svete. Imel je radi tega mnogo težav v službenem
obziru, ki so se pa večinoma po voljnopovoljno rešile zanj.
Pisatelji slovarjev in slovnic, ki niso navedeni tukaj, se na-
vajajo zadej v bibliografiji,.
b)bj Slovenski in klasični jezikoslovci.
P. Stanislav Škrabec'--'^) (1844) iz Ribnice na Kranjskem,
je vstopil v frančiškanski samostan (1863) in se na graškem vse-
učilišču učil klasičnega in slovanskega jezikoshn^jajezikoslovja; bil je jedno
-*) m. p. I jLj. Zv. 1894.
Jezikoslovje. 19 [191
leto suplent na novomeški gimnaziji, prišel za lektorja v samostan
in o tem predmetu spisal sestavek „0 glasu in naglasu našega
književnega jezika", 1870, v programu omenjene srednje šole. Na
ovitkih cerkvenega lista ^^Cvetje z vrtov sv., Frančiška''-^^ objavlja
uže mnogo let važne razprave o zgodovinski slovnici slovenskega
jezika, n. pr,. 1888,. 1,L o času, o zloženi sklanji, kjer se upira
dr. Oblakovim nazorom, da bi oblike iga in imiiimu bile nastale na
novo po zaimenski sklanji. Najvažnejši spis njegov se nahaja v
Jagicevem „Archiv f. slav. Phil. XIV.'"*), v katerem najpoprej
opravičuje svoj način, kako on pismeno izražuje slovenske glase in
potem razlaga svoje nazore o oblikah zaimenske sklanje, o ogersko-
slovenski končnici ke za. imenovalnik moških samostalnikov in
o etimologiji zaimena kaj. Uže poprej je bil Valjavec (Arch. tiirItir
slav. Phil. V.) opozoril na Skrabčeve razprave o naglasu velevnika
v slovenščini, o razlagi besede „nobeden", o hijatu v slovenski
poeziji, i. dr. Živo se zanima za vprašanja, katera je bil izprožil
M. Lamurski sesč svojimi nazori o do vršnih in nedovršnihnedo vršnih glagolih.
(Glej Lamurski.)
v
Anton Raič (1845 — 1888) od Male Nedelje na .Štajerskem, je
Anton Raič (1845 — 1888) od Male Nedelje na Štajerskem, je
služboval kot realčni profesor v Ljubljani od 1872. do 1888. 1., ko
ga jegaje smrt dohitela v občni bolnici v Pragi. Začel je v Pajkovi ,,Zorr'^Zorf"
pisatelje vatipisateljevati z naslovom „ »Stanovski''", priobčil je zgodovinsko štu-
dijo „Kmečka„Kmcčka vojska na Ogerskem".') V zadnjih letih se je s
posebnim veseljem pečal z jugoslovansko zgodovino in srbsko-
hrvatskim slovstvom; v to svrho si je nakupil mnogo dragocenih
tamošnje znanstvene zbirke in napredek češkega naroda na lastne
oči. Na podlagi teh študij je opisal kajkavskega pisatelja Petra
Petretiča,^) Ivana barona Ungnada,^') obširno ocenil*) knjigo ,,Namen„Namen
und Schwinden der Slaven von Th. Sicha. Laibach, 1886", kjer po
pravici zavrača pisateljevo mnenje, da so bili Slovenci nekdaj raz-
'*) -Ueber„Ueber einige schwierigere Fragen der slovenischen Laut- und For-
menlehre.
*) Zr. 1877. — -') Ltp. SI. Mat. 1887. — ^) Lj. Zv. 1887. — "*) Slov., 18861^^^.
t^.".*' Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
&
M^»>^ l'^^ iV ..S tapleton"^), razlaga in ocena starega slovenskega
192 Zgodovina slov. .slovstva. IV. del.
uvKxk|x^>;,.| i^ sedemnajstega stoletja; rokopis se nahaja v licejski
kiu^^nici ljubljanski. Raič je bil delaven odbornik ^^Slov. Matice'^,
Uku\\\\ „.S7<>r, pisateljskega druStva^\ vesten učitelj in v narodnem
v^b^uu vreden sorodnik Bož. Raiča.
thworin Hostnik (1853) iz Šmartna pri Litiji, je pohajal do
spis pa je ,.S taple t on"''), razlaga in ocena starega slovenskega
s\\liueKa razreda ljubljansko gimnazijo, potem bil jedno leto korektor
rokopisa iz sedemnajstega stoletja; rokopis se nahaja v licejski
|M i ,,Siov, Narodu^'. Čez jedno leto je vstopil za kadeta v 46. peš-
knjižnici ljubljanski. Raič je bil delaven odbornik ..Slov. Matice''-,
tajnik ,,SIov. pisateljskega društva'^ vesten učitelj in v narodnem
obziru vreden sorodnik Bož. Raiča.
Davorin Hostnik (1853) iz Smartna pri Litiji, je pohajal do
sedmega razreda ljubljansko gimnazijo, potem bil jedno leto korektor
pri ySlov. Narodu'-'-. Cez jedno leto je vstopil za kadeta v 46. peš-
polk vojvoda Sachsen-Meiningen in prišel v Trst s Cegnarjem in
Dolinarjeml>o!inarjem in ju podpiral z malimi doneski za ..Edinost-.,^Edinosf\ Zaradi
bolezni odpuščen iz službe, je vstopil v uredništvo ,^^Slov. Naroda-JVaroda^'
1875l^<7r). leta ter kot eksternist napravil v Celju izpit zrelosti. Na
dunajskem vseučilišču se je vpisal na modroslovskem oddelku v
romanskorcjmansko filologijo in 1880. 1. šel za domačega učitelja gospe
Teplove, vdove bratranca Turgenjeva. SeŠe istega leta je vstopil v
rusko državno službo za učitelja nemškega in francoskega jezika
najpoprej na gimnaziji v Borisoglebsku, 1882. 1. pa v RjlskuRylsku,
kurske gubernije, kjer službuje še sedaj. Za ..^^Slovenski Narod-'^
no.je 1873. in 1874. 1. v podlistku prevajal iz francoščine n. pr. ,,Meta„Meta
Holdenis" (1873), „Speče jezero", novela (1874), „Silverija" po
L. Briartu (1874). Za slovensko gledališče je prevel mnogo iger,
ki so navedene v bibliografiji lepoznanstva; na Rusko prišedši pa
se je poprijel lepe naloge, posredovati med Rusi in Slovenci, da
se spoznajo pobliže. Franu PodgornikuPodgomiku je zvest sotrudnik v „5/o^^Slo-
vanskem SvetuSvčtu^'-'- in Bogdanu Trnovcu v njegovem boju za glagole
dovršnike.
Dr., Karol Štrekelj (1859) z Gorjanskega na Krasu, od
1890. leta urednik slovenske izdaje državnega zakonika, več let
docent slovanskih jezikov; po Oblakovi smrti (1896) imenovan iz-
venrednim profesorjem slavistike s posebnim ozirom na slovenski
jezik in slovstvo na vseučilišču v Gradcu. vStrekelj se šteje med
najmarljivejše sotrudnike .^Ljubljanskega Zvona'-'-., kjer je opisal
nekatere ruske (Makušev'), Nekrasov ^), Zukovski'') in poljske
(Szujski, Maciejo\vski, Anszyc*) pisatelje; poleg tega je poročal o
češki'), lužički"), srbski"") književnosti, o petdesetletnici pesni ,,Hej
v
jezik in slovstvo na vseučilišču v Gradcu. Štrekelj se šteje med
najmarljivejše sotrudnike ^^Ljubljanskega Zvona^^^ kjer je opisal
v
') Prog. Ijublj. realke 1887/88.
nekatere ruske (Makušev *), Nekrasov *), Zukovski *) in poljske
') Lj. Zv. 1883. - ') Ibid. - ') Ihid. - ') Ibid. in 1S84. — '•) Lj. Zv
(Szujski, Maciejowski, Anszyc*) pisatelje; poleg tega je poročal o
1883. — •) Lj. Zv 1884 — ') Ibid.
česki^), lužički"), srbski^) književnosti, o petdesetletnici pesni „Hej
*) Prog. Ijublj. realke 1887/88.
*) Lj. Zv. 1883. - ') Ibid. - ') Ibid. - ") Ibid. in 1884. — ^) Lj. Zv.
^ - •) Lj. Zv. 1884. — ') Ibid.
Jezikoslovje. 193
Slovani" "*); razjasnil vSlovencem Geitlerjevo novo hipotezo o gla-
golici in cirilici.") Presrčno je opisal življenje svojega prijatelja
Slovani""); razjasnil Slovencem Geitlerjevo novo hipotezo o gla-
Krilana '") (Pagliaruzzi-ja) in ocenil Sumanovo slovensko slovnico"),
golici in cirilici.*) Presrčno je opisal življenje svojega prijatelja
Krilana '®) (Pagliaruzzi-ja) in ocenil Šumanovo slovensko slovnico*'),
kjer neprijetno dirne njegova mladeniška samozavest. Ali skorej
je zapustil leposlovno ali slovstveno polje in se poprijel resnob-
nega jezikoslovja in osobito etimologije; v ,,„ Jezikoslovnih mrvicah"
v j^^LjiibljLjublj. Zvonil''-Zvonu^ 1884. 1. podaje redke besede deloma izpo-
sojene'^**) od sosedov, ali besede v nenavadnem pomenu. Doktorsko
čast si je pridobil z obširno razpravo o kraškem narečju, katero
je 1887. 1. izdala dunajska akademija znanosti. Baudouin de Cour-
tena}'tenay ocenjujoč to delo v Jagičevem ,,Arch„Arch. f. slav. Phil. X." omenja,
da je pisatelja poznal kot dijaka goriške gimnazije, ki mu je donašal
zbirko jako skrbno v domačem narečju pisanih tekstov, ker se
je uže takrat vrlo zanimal za etimologizovanje. Baudouin graja
,,principia„principia divisionis" in netočnost v nekaterih izrekih ob izgo
varjanjuvaljanju Strekeljevega znaka j, omenja pohvalno bogato gradivo in
našteva značilne lastnosti kraškega narečja, ki je potem Dr. Oblak •
v svoji oceni (istotam) označuje pobliže, namreč vokalno harmonijo;
jednako usodo e-ja^. če prihaja iz staroslovenskega e, -t ali avx^ -ja,
v
in nekatere stare oblike v sklanji, graja pa, da se Strekelj ni
oziral na jednake pojave v drugih slovanskih jezikih. Jako za-
nimiv je njegov spis ,,Zur„Zur Aleksiussage" *'•\*), v katerem podaje na-
rodne pesni, tikajoče se te tvarine (poslali so mu jih goriški dijaki,
J. Kokošar, kaplan na Cirknem, in trgovec Križnik); jedni pesni
je pridejal tudi napev. Ta spis dokazuje, da je tudi v Slovencih
znana ta legendska snov, priljubljena vsem evropskim slovstvom.
Najvažnejše Strekljevo delo pa so „Slo venske narodne pesmi",
v
Najvažnejše Strekljevo delo pa so „Slovenske narodne pesmi",
katerih je izšel I. zvezek obsegajoč 820 stranij. Razdeljene so na
1. Pesni pripovedne, 2. zaljubljene, 3. prigodne, 4. pobožne, 5. sta-
*•) Lj. Zv. 18S51885. - 'j•) Lj. Zv. 1884. — »"^°) Lj. Zv. 1885. — ")*0 Lj.IJ- Zv^v. 1885;
dostavi „Pismo Stanka Vraza Jožefu Ro.štlapilu"Roštlapilu«, Lj. Zv. 1887. — '-") Miklo-
šičeva razprava o tujih besedah v tur.ščiniturščini, Lj. Zv. 1889; dostavi „Pagovor k
Miklošičevi sedemdesetletnici," Lj. Zv. 1884; Iv. R. SvS. Ralston, Lj Zv. 1889. —
"»») JagicJagič, Arch. IX.
kakor kajkavsko leksikalno blago. Pesni se podajejo vse v prvotni
obliki. Navedene so tudi inačice raznih pesnij., dodana je domo-
vina. StrekljevaŠtrekljeva zbirka je delo velike vrednosti in je na čast
slovenskemu narodu.
Dr., Matija j\IurkoMurko (1861) z Dostele pri Sv. Urbanu
zunaj Ptuja, je 1886. leta na Dunaju promoviral „Sub auspiciisaušpiciis
imperatoris" iz germanistike na podlagi razprave ,,Ueber„Ueber die Be-
deutung der Fremdw6rter". Potoval je po Ruskem v znanstvene
svrhesvrbe, potem postal pomožni uradnik v c. kr. ministerstvu za zu-
nanje reči, učitelj slovenščine na c. kr. Terezijanišču ter 1897. 1.L
na dunajskem vseučilišču docent za slavistiko. Vseučiliščni dijak,^
mnogo zaslužen za razvitek dijaškega društva ..^^Slovenija'-'"' na
Dunaju, je 1889. leta spisal brošurico o razmerju Miklošiča proti
Hrvatom. Iz velikih del Miklošičevih je pisatelj navel izreke v
prašanjih samo na podlagi tehtnih študij in nebegočih dnevnih
opazovanj. Hrvati so bili in so morda še sedaj tega mnenja, da
jim je bil Miklošič nasprotnik. Ta spisek temeljito pobija tota
mnenje in je spis prigodnik za 1883. 1. ob priliki Miklošičeve
sedemdesetletnice. — Pozneje je Murko v .^^LjuhljLjublj. Zvonu"^ po-
ročal o Miklošičevih delih '^), obžaluje na jedni strani malobe-
sednost Miklošičevo v slovarju in drugod, češ da ne navaja virov,
na drugi strani pa pičlo zanimanje slavistov za nekatere spise
Miklošičeve. Jednako dobro poučen o slovenskem kakor ger-
manskem jezikoslovju, seznanja svoje ožje rojake z raznimi po-
javi v slovstvih sorodnih plemen, n. pr. naznanja knjigo ,,Na„Na Vidov
dan"^); pripoveduje, kako se znanje Prešernovih poezij širi po
Ruskem. DnéDnč 3. grudna 1890. l1. je na Dunaju ob Prešernovi devet-
desetletnici izprožil misel, naj se našemu prvemu pesniku 1900. 1.h
v Ljubljani postavi do.stojendostojen .spomenik. Zelo plodovita je bila za
Murka pot na Rusko, kajti na ta način se je pisatelj seznanil z
ruskim slovstvom in je spisal temeljite ocene, n. pr. o Nedeševi
istega jezika, o ruskih narodnih pesnih iz Gomelja, o Romanovi
zbirki ruskih narodnih pesnij, o obozrenju ruske naravoslovske
družbe v Moskvi, o knjigi ,.Zitije svatago Alekseja'' i. dr., i. dr.'')
(Arch.j Od ocen je prehajal Murko na samostalna dela, n. pr. ,,Die
v
družbe v Moskvi, o knjigi „Zitije svatago Alekseja" i. dr., i. dr.*)
(Arch.) Od ocen je prehajal Murko na samostalna dela, n. pr. „Die
'») Lj. Zv. 1886. — ') IJLj. Zv. 1SS91889. -— ') Arch. f. slav. Phil. XII.
Jezikoslovje. 195
russische Uebersetzung des Apollonius von Tyrus"' und die „Gesta
russische Uebersetzung des Apollonius von Tyrus" und die „Gesta
Romanorum". V zadnjih letih se je Murko pridružil Oblaku v tem
smislu, da je začel zgodovinski razvitek slovenskih slovniških
oblik razlagatiraziagati v „ ^Letopisih Matice Slovenske" in v jagicevemJagičevem
„ArchivunArchivu XIV." n. pr. „Zur Erklarung einiger grammatischen
Formen im Neuslovenischen."
Dr., Vatroslav Oblak'-'^) (1865—18961865 — 1896) iz Celja, je do sedmega
razreda pohajal srednje šole v rojstvenem mestu, a je moral,
radi narodnega mišljenja izključen, nadaljevati svoje študije v Za-
vseučilišče. Najodličnejši slovenski jezikoslovec v mlajšem zarodu
je zelo marljivo in uspešno obdelaval v slovenskem in nemškem
jeziku slovensko in slovansko jezikoslovje. V „Ljiiblj„Ljublj. Zvonu"^
1888. ocenjuje Brandelnove življenjepise Šafarika in Erbena; prvemu
v
1888. ocenjuje Brandelnove življenjepise Safafika in Erbena; prvemu
očita, da premalo označuje njegove zasluge za slavistiko, dasi po-
daje natančne življenjepisne črtice. Navajaje Brandta ruski prevod
Miklošičeve primerjalne slovnice z naslovom : SravniteUnajaSravnitcUnaja mor-
fologija slavjanskihtslavjanskihii jazykov7jazjrkovi." omenja nekatere slučaje, v kojih
se ne zlaga s prelagateljem; naznanja „Prace fllologicznefilologiczne wyda-
wane przez LBaudouinaL Baudouina de Courtenay"; Ogonovskega
zgodovino ruskega slovstva, ne strinjaje se s pisateljem, ki uže v
XII.XIL stoletju malorusko slovstvo loči od velikoruskega; Raičevo
delo „Neznanega^Neznanega prelagatelja evangelija preloženega po Stapletonu"
v XVIIXVn. stoletju; med pohvaljenima dvema razpravama „Ueber»Ueber das
Euchologium Sinaiticum" (Dr. R. Jarosiewicz, Kolomea 1888) in
,,„ JazykovedeckyJazykov6decky rozbor Euchologia Sinajskeho" (Prokop Lang, PfiPK-
bram 1888) priznava drugej največjo važnost. (Lj. Zv. 1884.) Prvi
njegov večji in samostalni spis je „Trije rokopisi" '), obsegajoč .
^»Slovenske prisege" iz XVnXVII. in XVinXVIII. stoletja, „Vinogradski
zakon" iz 1644. 1. in slovenski ^Dolžni list" iz 1630. 1. Popravil
je hibe, ki jih je storil Radics in opozoril na aorist v tretjem;
vse tri pa je v jezikoslovnem obziru preiskal temeljito. Tudi
^^LetoptsLetopis Slov. Matice^'-'- 1889. 1. ima jednake spise.'^) V tem zmislu
je izdelan spis „Doneski""'). Porabljen je Skalarjev rokopis iz leta
-)=»j Lj. Zv. 1896; Dom in Sv. 1896; Vatr. Jagič v Arch. f. si. Phil. 1896.
'*) Trije rokopisi slovenski iz prve polovice XVII. stoletja. Ltp. SI.
Mat. 1887. — -') a) Očitna spoved, b) Vinogradski zakon v najstarejšemnaj staraj vsem pre-
vodu iz 1583. L1., c) v prevodu iz 1683. 1. — ') Doneski k historični slovenski
dialektologiji. Ltp. .SI. Mat. 1890, 1891.
196 Zgodovina slov. slovstvasloVvStva. IV. del.
1643. obsegajoč 145 li.stovlistov (v licejalni knjižnici v Ljubljani) z
naslovom „Shulla tiga permishluvana sloshena skusi brata Joannesa
\VolfaWolfa reformiraniga Franciscaneria is pouella tiga visoku Chastitiga
Firsta inu Gospuda Gospuda Wilhelma skoftaskoffa v Priskni (?) Istis-
kana v Insprukhi per Johannu Jachen 1633." Tu povdarja, da se
je ohranil pri Skalarju važen arhaizem, namreč imperlektumimperfektum bi;ft^,
in potem navaja nekatere besede in izraze, ki so sedaj uže izginili
iz govora, uvrščujoč ga v oblast gorenjščine in podaje konečno
nekoliko takih v zgled. Po jednakem vzoru je obdelan ,,Alasija„Alasija
da Somaripa" (Ltp. SI.SL Mat. 1892), ki je skorej ves ponatisnjen
in objasnjen. Dokazal je Oblak, da jezik ni jednoten, da je v
pesnih boljši nego v drugih delih, da ima precej, sedaj ne več
in tiskanih del starejše dobe ter zasleduje razvitek oblike vsakega
sklona v vseh slovenskih narečjih. Podpiralo ga je mnogo zaseb-
nikov v tem, da so mu poročali o narečju raznih krajev. GledeGledč
temeljitosti se smesmč to delo primerjati Gebauerjevi zgodovinski slov-
nici češkega in DaničiceviDaničičevi slovnici srbskega jezika. Zelo važen
je Oblakov opis najstarejšega slovenskega datovanega rokopisa'*),
ki mu ga je v preiskavo dal beneški Slovenec Trinko. Ta spo-
menik prihaja od italijansko - slovenske meje in obsega volila v
pobožne namene v italijanskem pravopisu in v slovenskem narečju,
ki je močno pomešano z italijanščino. (Vzglede glej Zgodov. slov.
slovstva L, 68.) V slavistiki je bil Oblak priznan strokovnjak v pra-
šanju o domovini cerkveno-slovanskega jezika. V to stroko slavi-
stike spada sestavek o prevodu apokalipse."*) K poprejšnji izdaji v
jugo-slovanskem narečju je še AmtilohijAmfllohij izdal ta del sv. pisma v
ruski obliki. (Moskva 1886.) PrimerjanjejePrimerjanje je pokazalo starejši tip jezika,
ki se bliža panonskemu narečju, pa vendar ni enoten. Obširna
ocena Vondrakovih spisov a) Altslovenische Studien, h) Ueber
cinigceinige orthographische und lexicalische Eigenthiimlichkeiten des
codex Suprasliensis (Sitz. Ber. der Akad. d. Wiss. Wien 1890, 1891.)
mu je dala priliko, da je spisal sestavek o staroslovenščini"'), v
*) Zur (icschichteGeschichte dcrder nominalen DcclinationDeclination im Slovenischen. Arch. f. slav.
Phil. XI., XII. Ta razprava je iz.šlaizšla tudi v posebni knjigi. — '■^) Das iiltestealteste
datierte slovenischcslovenische SprachdcnkmalSprachdenkmal. (Arch. XIV.) — '•) Die kirchenslavische
Uebersetzung der Apokahp.seApokalypse. (Arch. f. .slav. Phil. XIII.) — ') Zur Miirdigung\Viirdigung
des Altslovenischen. (Arch. XV.)
Jezikoslovje. 197
katerem se upira Miklošičevim nazorom o panonski domovini
Svoje lepe duševne zmožnosti kaže naš mladi učenjak tudi v oceni
znanstvenih del, n. pr. o spisu Stojana Novakoviča „C in C u
makedonskim narodnim dijalektima," 1889; o ,,Ziteckega„Žiteckega zgodo-
vinski slovnici maloruskega jezika", o „slovnici ruskega (Ogo-
novski), staroslovenskega (Sobolovski) jezika" ■*), o „zgodovinskih
spisih dr. M. MajerjaMayerja" (Jeremias HornbergerHomberger) in Kronesa „Die
deutsche Besiedlung der oestl. AlpenliinderAlpenlander" ; vse vjagicevemv Jagičevera Arch. fiir
slav. Phil. XII. Ugodno je ocenil Zavadlalovo razpravo „Die Sprache
des Kastelec", naznanil bolgarski časopis „Knišici^Kni&ici za pročit''''^^\ ki
prinaša tudi narodne pesni in znanstvene razprave, in Conevo knjigo
ob iztočno-bolgarskem glasoslovju.'"*®) Konečno še omenimo, da je
pozornost slavistov obrnil v Jagičevem Arch. XV. na nekatere
starejše spise protestantovskih Korošcev. Oblaka smatramo za
najodličnejšeganaj odličnejšega jezikoslovca med mladim zarodom.
Miha Zavadlal (1856) z Gorjanskega na Goriškem, je do-
do vršildovršil srednje in visoke šole v Gorici in na Dunaju, bil suplent v
Trstu, pravi profesor v Paznu in Celju, kjer je opravljal tudi posel
okrajnega šolskega nadzornika, 1895. 1. postal gimnazijski rav-
natelj v Dubrovniku, 1898. deželni šolski nadzornik v Dalmaciji.
Slovenci imajo premalo samospisov o slovenskih pisateljih, tako
gledegled6 na njih jezik iz starejših dob kakor gledegledž na vsebino in este-
tično ocenjevanje spisov iz novejših časov. Zavadlal je torej preiskal
jezik dolenjskega pisatelja Kastelca '^) in je podal s tem spisom lep
donesek k spoznavanju zgodovinskega raz vitkarazvitka našega jezika.
Viktor Bešek (1860) iz Postojne, glavni učitelj na pripravnici
v Gorici, je za časa štiriletnega urejanja ^^Ljublj. Zvona''-^^ napisal
mnogo ocenOcen, katerih tu ne moremo navesti pobliže; njegov prvi
večji spis „ Jezik„Jezik v Mat. Ravnikarja Sgodbah fvetiga pifma sa
mlade ljudi" ') je vzbudil pozornost v tem obziru, ker so tačas
začeli pobliže preiskavati jezik starejših pisateljev (Raič, Oblak,
Zavadlal). Pintarjevim razgovorom ^j) se je Bežek uprl v nekaterih
'•) Sx)bolevskiSobolevski, Lekciji (Arch. f. slav. Phil. XIV.), StojanovičvStojanovic (Arch. XV.) —
*•) Arch. f. slav. Phil. XIV. — '»°) Arch. XV.
*') Die vSpracheSprache in Kastelec' Bratovske Bvkvice S. Roshenkranca. Gim.
prog. celjski 1891, 8, 34.
'») Progr. novomeške gimn. 1889. — =») Lj. ZvZ v. 1890.
198 Zgodovina slov. slovstva. iVIV. del.
točkah s svojimi „Slovniškimi razgovori"' ^**), v katerih je pobijal
glagole na iratitrati in pa rabo pravega sedajnika; pisal je ta sestavek
z očitnim veseljem in dobil zato priznanje od svetnikasvčtnika TrnovcaTmovca
v Trstu; saj je suhoparno tvarino znal obdelovati na poljuden
način in si je pridobil dokaj ugleda kot kritikar. To dokazujejo
spisi: ,.Ruska„Ruska biblioteka in naši prevodi slovanskih izvirnikov" *),
,,0„0 slovenskih gimnazijah in njih letošnjih izvestjih" %'*), „Vodnik
v novi izdaji" "°), „0 Levstikovih zbranih spisih" '), „0 slovenskih
in nemških čitankah na naših srednjih šolah"" "),^\ „0 SketovihSketovil
čitankah'' ""). V ^^SlovanskemSlovansketn svetu'"^ je v sestavku „Malo kri-
tike" hotel na dr. Lampeta vplivati v tem zmislu, da bi omenjeni
pisatelj omejil svojo delavnost na manj strok. Z navdušenjem se
je poprijel uredništva ^^Ljubljanskega Zvona"",^\ ki muniu ga je po-
nudil odbor ,.Narodne„Narodne Tiskarne" ; sestavil si je program, da mu
bodi zadača gojiti slovenskovSlovensko leposlovje, bodisi s kritično-poučnimi
sestavki, bodisi z izvirnimi spisi ; v poučnem delu je obdeloval
znanstvo v poljudni in lepi obliki. GledeGledž leposlovja se je, urejujeurejujč
^.Ljuhlj^Ljublj. Zvon'-^\ udal prevladajočemu novemu toku, ki je bil bolj
plodovit nego stari tok ali stara struja ; mi dvomimo, da bi bil
Bežek — odgojitelj — pristaš golemu naturalizmu; gledegled^ poučnih
spisov pa zagovarja obliko feljetona. Mnogo se je trudil s svojim
požrtvovalnim prijateljem Antonom Mikušem, deželnim oficijalom
v Ljubljani, da sta pilila in popravljala jezik sotrudnikov ,.y^Zvo-
novih^"\^] da se jezik ^^Ljublj., Zvona""^^ v obče smatra vzornim, to
je njuna zasluga. Pesniški del urejuje A. Aškerc. Viktorja Bežka
zanima tudi šolsko slovstvo, kajti poleg poprej omenjenih ocen
šolskih knjig je objavil tudi spis „Die deutsche Sprache als Unter-
richtsgegenstand auf der Unterstufe slovenisch - utraquistischer
GvmnasienGymnasien" '"*®), ki je vzbudil pozornost na filološkem shodu na
Dunaju. V Bežku se družita dve moči, pedagoška in kritičarska,
na obeh poljih more Bežek pri svojih zmožnostih in pri svoji
dr. Detela, se marljivo goji jezikoslovje, slovensko in klasično;
») Lj. Zv. 1891. — ") Dom in Svet 1891. — ^) Ibid. — •) Ibid. — ') Ljublj.
Zv. 189?, 1893. — «) Lj. Zv. 1893. — ») Lj. Zv. 1893. — Opomba. V Ljublj.
Zv. 1893 je branil fonetično pisavo staroklasičnih imen; v „Slov. Nvstvih. Drugo njegovo važno delo je „Crtice".
*) Lj. Zv. 1891. — •*) Uom in Svet 1891. — '•) Ibid. ~ *) Ibid. — ') Ljublj.
Tvarina je uvrščena po abecednem redu in je pobrtoa nekaj po
Zv. 1892, 1893. — ") Lj. Z v. 1893. — ') LJ- Zv. 1893. - Opomba. V Ljublj.
Zv. 1893 je branil fonetično pisavo staroklasičnih imen; v „.Slov. Narodu" se
je uprl ncm.škemu izvcstju nižje gimnazije v Ljubljani in objavil sestavek
„Šolske bilancije", SI. Nar. 1893. — '") Oesterr. Civmn. Zeitschrift 1892.
Jezikoslovje. 199
obe stroki obdeluje Rajko Perušek (1854) iz Ljubljane, (med
tem premeščen v Ljubljano) ; prav umevno je razjasnil zloženke
v novi slovenščini') in izdal lep prevod Sofoklejevega Edipa na
Kolonu.
Iva7i Poljanec (1844) od Sv. Ane na Krembergu v Slo-
venskih Goricah, je razložil obsežek Demostenovega govora Me-
galopolskega\), pisal o srbskih narodnih pesnih'), podal črtice o
romantični poeziji srbski (Ženitev Maksima Crnojevica) ; njegov
rojak iz Štajerske Leopold Koprivsek (1839) od sv. Petra, je
objavil latinsko-slovensko frazeologijo k L knjigi Cezarjevih ko-
mentarjev de bello Gallico ^) ter izdal v posebnih knjižicah grško
in rimsko bajeslovje. Franc Breznik (1849) od Sv. Martina v
Rožni dolini na .Štajerskem (sedaj v Ljubljani), je pisal o Sokratovi
metodi*) in izdal tudi posebno knjižico o Fabiju Kvintilijanu.
Kragelj Andrej (r. 1853. 1. v Modrejcah), profesor na goriški
gimnaziji, je v poljudnem zlogu za učečo se mladino napisal vse-
bino Odiseje v Gabrščekovi „Slovanski Knjižnici".
Ivan Kunšič (1874 — 1899) iz Mevkša pri Gorjah na Go-
renjskem, je 1895. 1. izvršil ljubljansko gimnazijo. Uže na nižji
gimnaziji se je z navdušenjem poprijel slavistike, a ker ni imel
gmotnih sredstev, da bi bil šel na vseučilišče, je vstopil v celovško
semenišče, kjer so vsled njegovega izpodbujanja semeniščniki med
seboj izdajali list „Lipa^^. Plemenit Čeh mu je segel pod pazduho,
da" je mogel iti na praško vseučilišče, kjer je prebil dve leti; nato
se je napotil na Dunaj učit se slavistike, a prenagla smrt ga je
rano položila v grob. Svoje spise je pošiljal v ^Jzvestje muzej-
skega društva'-^ v ,.Ljublj. Zvon'- in bivšemu ') dijaškemu listu
y^Nova doba''. ■
P. Korbinijan Lajh (1840 — 1889) od Sv. Marjete blizu
Ptuja, umrl župnik pri Sv. Juriju ob Pesnici, je bil sotrudnik
^.Zore" in ..Vestnika'^ ; v prvem listu (1872) je objavil prevod
„Horatii Flacci Ars poetica, prolegomena" in v drugem je izdal
spis ,.0 senji ali Lukianovo življenje" ter jezikoslovno razpravo
„Ka ali da".
*) Gim. prog. nov. 1890.
') Gim. prog. nov. 1873. — -) Gim. prog. nov. 1886. — ') Gim. prog.
nov. 1891. - ^) Gim. prog. nov. 1880.
Dostavi Dr. Ivan Trtnik „0 jeziku Prešernovem." Gim. prog. marib.
') I. Af. v .Slov. Xar. 1899, 4.3.
200 Zgodovina slov. .slovstva. IV. del.
« c) Slovstveni zgodovinarji.
Davorin Valenšak (1834—1887.) od Sv. Tomaža na Spod-
njem Štajerskem, je služil na mariborski gimnaziji 1871. — 1878. in
stopil radi bolehnosti v pokoj. Pisal je v ..Slov. Narod''- pod-
listke, n. pr, „Rimsko govorništvo^''), ,,Rimsko zgodovinopisje^);
v tem sestavku nagovarja Slovence, naj goje domačo zgodovino.
Zanimal se je za razvitek balkanskih narodov ^) in za slovenske
pisatelje.*)
Dr. Janko Pajk (1837) iz St. Pavla v Savinjski dolini na
Spodnjem Štajerskem, se je na Dunaju učil klasičnega in slo-
venskega jezikoslovja, učiteljeval od 1862^ — 1872. 1. v Gorici, v
Kranju in Mariboru, od koder bi bil moral na Stremaverjeva
povelje v Novo mesto, a je rajši stopil iz službe, prišel 1879. 1.
v Brno, in 1887. 1. na P>anc-Jožefovo gimnazijo na Dunaj; istega
leta je postal doktor modroslovja z glavnim rigorozom iz modro-
slovja samega. Njegov prvi spis „Nekateri fonetični zakoni na-
šega jezika ') spada sicer v jezikovno stroko, vendar se večina
njegovih spisov iz nastopne dobe tiče slovstvenih stvarij. V
Kranj prišedši je v mestnem arhivu zasledil važen rokopis, ki
ga je 1 870. 1. izdal v programu mariborske gimnazije '), rokopis
obsega slovenske prisege iz petnajstega stoletja. Zlasti o ^vS/o-
vetiski Matici'''' je opetoma izpregovoril; 1868. 1. priporoča, naj
naš prvi znanstveni zavod vpliva ") na to, da se podpirajo pisa-
telji in ^.Slovenska Alatica'''' naj izdaje naravoslovne knjige*).
Stritarjev .^.^Zvon'-'- 1870. naznanjajoč ocenjuje razne pisatelje in
priznava, da se s vStritarjem začenja nova doba v slovenski prozi,
samo opusti naj se „svetožalje". Ni slovstvenika, ki bi se ne
pečal s Prešernom; poročal je Pajk iz Prešernove zapuščine"^), pre-
1) SI. Nar. 1872, 61-62. — ') SI. Nar. 1S76, 35. — ') „Do!.;()dki na
balkanskem polotoku", SI. Nar. 1877, 218—220. — •*) „Kaj je važnejša vsebina
Prešernovih poezij", SI. Nar. 1S77, 226; Primož Trubar, dcr Bes;runder der
ncuslov. Literatur. (iym. Prog. Marburg 1877, 1878.
') Na podlagi razprave: „Zur Thcorie der menschlichen Nachahmungen."
P.svchologischc Studie (1880-1887). - ') Nov. 1802. — ') Stari rokopis
Kranjskega mesta. Našel in z opombami izdal v Izvestju mariborske gimnazije
ISTO. 1. — -) Naj se delo razdeli, SI. N. 1868, 8(j. — ') SI. N. 18G4, 103;
Sl.N. 1870, 111—112, naj bi imel občni zbor več moči, SI. N. 1869, 86. Ma-
tica naj izdaje šolske knjige, SI. N. 1870, 101.
Jezikoslovje. 201
ložil je tri Prešernove pesmice na latinski jezik.") Kot večleten
urednik ..Zore" je moral bržkone v stiski radi dobrih sestavkov
pisati o raznovrstnih predmetih; tako nahajamo od njega v letniku
1873. življenjepise Josipa J ungman a, Nikolaja Kopernika,
Aleksandra? op a; v letniku 1874.Fr. Liszta, Pet. Preradovica,
dr. Robiča, mladega slovenskega jurista, ki se je pripravljal
zasesti slovensko stolico za juridična predavanja na graškem
vseučilišču, Jules Ver ne-a (1. 1875.); Pogodina (1. 1876.). Če so
prinašale druge knjige kaj zanimljivega za Slovence, je o tem
poročal v slovenskih listih, n. pr. o poročilu deželnega arhiva za
Štajersko, kije zanimljiv za zgodovino ponemčenjana Štajerskem.'')
Izvestja zemljepisnega društva na Dunaju so mu dala povod za
.spis „0 turških Slovanih"'. "") Sprožila se je misel, naj si Slovenci
osnujejo zgodovinsko društvo; Pajk je bil proti temu in je zahteval,
naj se kranjsko zgodovinsko društvo postavi na narodno pod-
lago.'j Sam pripoveduje v podlistku ..^Slov. Nar.^^^"") (,.Jen forint"),
posvečenem Josipu Cimpermanu, da ga je občevanje s tem od-
ličnim pesnikom privedlo do učenja angleščine.'') Shakespeareja
čitaje v izvirniku je pisal o njegovem Hamletu ^'\ o Beneškem
trgovcu '^), o Lessingovi in Shakespearovi sodbi o Židih.'*) Do-
stojno uvažujoč vrednost narodnega pesništva je napisal 1863. 1.
lepo razpravo o narodni poeziji ''), kjer se predmet razpravlja na
vse strani. To ga je napotilo, da se je sam poskusil v pesništvu
v narodnem duhu n. pr. ,,Mustaf-aga"; „Smrt Hasan bega" (prosto
po Valvasorju). Plod tega delovanja je tudi mala primerna iz-
daja srbskih narodnih pesnij za šolsko rabo."*) Dijak mariborske
gimnazije je slul za temeljitega znalca klasičnih jezikov, pozneje
je prevel nekaj Horacijevih (3d na slovenski jezik '^^"'), in 1883. 1.
slavil Miklošiča v latinski odi.'") Ko je bil profesor na mariborski
gimnaziji, se je poleg znanstvenega in slovstvenega dela tudi jako
živo zanimal za javne zadeve in je bil radi tega postavljen za
*) Zr. 1876, 28; O Pre.šernu, SI. N. 1872, 113. — ') Kr. 1882, 544; V spomin
Prešernu, Zr. 1874, 451. — ^) SI. Nar. 1870, 49; pristavi: Reichelnov spis v
gimn. prog. marib. 1. 1869. naslovljen : .,Marburger Namenbuchlein" kaže na
slovensko pokolenje mnogih mariborskih rodovin. SI. N. 1870, 102. — 'j SI.
X. 1871, 111—117; pristavi: .,0 značaju Slovanov" po Krekovi knjigi: „Ein-
leitung i. d.", Zr. 1874. — '") SI. Nar. 1873, 32. — ") 1893. (Ten forint). —
") Zr. 1874 — ") Zr. 1877. — '*) Ltp. Slov. Mat. 1881. — ") O slovenskih
narodnih pesmih, progr. goriške gimnazije 1863, 8. — ") SI. Glas. 1866 —
") SI. Glas. 1862, Zr. 1871. — ") Kr. 1883. — ") SI. N. 1869, 4-6.
14
202 Zgodovina slov. .slovstva. IV. del.
slovenskega kandidata v mariborski okolici. Bil je marljiv so-
trudnik ,.SIov. Narodu^'- ^ n. pr. ,.Troje listov o slovenskih za-
devah" '"^ „Dualismus" ■^'), „Kriza in državna pomoč" ^^), ,.Neko-
liko besed o zasedanji Bosne" "), ,.Poročila o Rusiji", „0 slo-
vanski trgovini na jugu". V ^.Zorv' 1877. leta je razlagal teorijo
šestomera in je zložil sedem pesmic z naslovom „Daktilus" v
potrditev svojim nazorom, spustivši se s tem v vezani in neve-
zani obliki v razgovor ali boj z Levcem, ki je združen z Levstikom
dal odgovor v svoji knjižici „Pravda in drugo". Svoje jako razno-
vrstne spise je Janko Pajk zbral in izdal, V novejšem času je
Pajk prešel na modroslovno polje. V ,.Slov. klubir na Dunaju
je 1891. 1. čital o predmetu: „Dr. Jožef Mislej, slovenski modro-
slovec"; pisali so ga nekaj časa krivo: Niesley. V zadnjem dvajset-
letju je Pajk spisal mnogo modroslovnih knjig v nemškem jeziku.
Dr. Fran Celestin ■■'^) (1843 — 1895) iz Klenka na Kranjskem,
je napravil 1869. 1. doktorat modroslovja in odpotoval istega leta
kot slovenski stipendijat z Brezovarjem vred v Petrograd. V Moskvi
je naredil izpit iz latinskega grškega in ruskega jezika ter iz ruske
zgodovine in zemljepisja. Služil je dve leti v Vladimiru in se potem
radi milejšega obnebja preselil v Harkov. Zbog nepovoljnih razmer
se je povrnil v Avstrijo, napravil profesorski izpit za avstrijske
gimnazije ter dobil službo v Zagrebu; od 1875. 1. naprej je bil tudi
lektor ruskega jezika na zagrebškem vseučilišču.*) 1890. 1. je radi
bolehnosti na očeh stopil v pokoj in umrl 1895. 1. Profesor J. Macun
mu je dajal hrvatske knjige ter je tudi uredniku ,, Učit. Tovariša'-'-
izročil neko nalogo Celestinovo za porabo, podpisano z imenom
„Neboslav". Na gimnaziji je Celestin prevel šesti spev Ilijade,
ki je izšel v Janežičevem ^^ Glasniku'-^ 1865.1. Z Jurčičem in
") SI. N. 1869. 126; Založnice, 30-31. - ") SI. N. 1873, 689. - ") SI. N. 1878,
lf)6. — ") SI. N. 1871, 18—19.
-) Dasi .se je kritika jako povoljno izrazila o tej knjigi, je vse premalo
znana tako strokovnjakom kakor širšemu občinstvu; razpršila bi preopti-
mistične in prcpesimi.stične nazore o Rusiji, da je bolje znana. Knjiga opi.suje
politične in književne razmere za časa Aleksandra I. in Nikolaja I. in kaže
položaj kmeta pred in po odpravi robstva, linancijclne in sodne reforme,
upravo, pouk in družabno življenje.
') Uvodno predavanje, što ga je imao na hrvatskem vseučilišču Franjo
Josipa I. dne 31. listopada 1878. godine učitelj slaven.skih jezika dr. Fr. Ce-
lestin. U Zagrebu. Tiskarski i litografski zavod C. Albrcchta, 1878 8", 13.
Jezikoslovje. 203
F.Marnomjeizdal mali almanah. \' prva leta njegovega pisateljevanja
spadata noveli ,.Mala Furlanka" ■) in „Gostinij a ".''') Na Dunaju je
spisal komedijo ..Roža" fglej bibliogr. dramatike). Spisana je v
verzih in se naslanja na Moliere-a. Igrala se je jedenkrat, pa se
ni prikupila. Pravec njegovemu pisateljevanju so dale razmere, v
kojih je živel. Odhod v Rusijo mu je dal povod, da je v „Pismih
iz Rusije" z živimi barvami risal svoje dogodke v veliki slovanski
državi.*) Ogledal si je Krakov, Varšavo, živahno gibanje v Petro-
gradu, opisal narodno „guljanje" z dne 6. januarja in pripovedal
konečno. kako se vedejo Rusi o velikih praznikih v cerkvi. Da
ni prišel Celestin kot suhoparen jezikoslovec na Rusko, se raz-
vidi iz tega, da se je začel zanimati za narodno ekonomijo, za
upravne, financijalne in sodne reforme') na Ruskem in v Evropi
sploh; zaradi tega je marljivo proučaval Careva, Draperja, I. Scherra,
Buckleja in vSt. Milla; s paznim očesom je gledal na splošni raz-
vitek ruskega naroda in radostno zabeležil **), tožeč pa pri tem,
da je premalo samostalnih Ijudij. Povdarjal pa je posebno korist
produktivnega dela.'') Ko so za časa rusko-turških bojev stopili
Rusi na plan, opozarjal je na nečuveno požrtovalnost ruskega
naroda za človekoljubne namene, opominjaje, da so slabi uspehi
v početku boja samo ,. čistilen ogenj", ki je na korist Slovanstvu ^)-
Slovanstvo se sme zanašati samo na -se.®) „Ruske radikalne
struje" '") opisujoč nam razklada, kateri ruski pisatelji so najbolj
razširjali radikalizem, in misli, da pri realnem mišljenju ruskega
naroda in pod vplivom dobrohotnih naredeb vladinih radikalizem
nima trdne podlage. Nade, ki jih je stavil na svoje obširno delo
o Ruskem '"'), se niso izpolnile. To in pa dejstvo, da je radi svo-
jega odkritega značaja moral prenašati marsikatero preziranje in
nepriliko, mu je izsililo sarkastične besede:
Prezir in srd mi duša piše, Druhal le beži, beži, kleta,
Da vsa je ogenj hud in svet, Pogrezni v temni se pekel
S krvjo mi roka pesem piše, In tam se muči večna leta.
Besed je gneva broj neštet. Zato, kar sem od te trpel.
Beseda vodi gnev mi vneta,
-) SI. Glas. 3 867. — '} Slov. Glas. 1868. — *) Stritarjev Zvon; posebno lep
je popis Moskve, SI. N. 1871, 3. — ') 81. N. 1872, 115, 120—121, 126, 128,
131-132, 140. — *) SI. N. 1872, 48. - ') Zv. III. - «) SI. N. 1877, 231. —
') SI. N. 1877, 244. — »") Slov. 1887.
") Fr. Goestl v Ljublj. Zv. 1896; Val. Tomic v Viencu 1895, Slovanski
Svet 1895
14"
204 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Vedno se je Celestin rad obračal na celotno stran duševnega
gibanja Slovanov in skušal priti temu in onemu pojavu do dna; to
kaže obširen sestavek „Naše obzorje".") Na Hrvaškem je pre globok
prepad med preprostim narodom in med inteligenco, v Nemcih
ljubi romanticizem dotiko z narodom in v Slovencih ni niti ne-
sreča, da se morajo boriti za vsako malenkost. Kako bodi naše ob-
zorje, naj nas uče Levstik, Jenko, Stritar, Jurčič. S tega splošnega
stališča opazujoč delovanje posamnih slovanskih pisateljev pred-
očil nam je Celestin posamne prav jasno , n. pr. Gogolja '^),
Puškina '''), Lermontova ^*), Aksakova '■'), Belinskega'' "*) i. d. Izmed
Slovencev je postavil lep spomenik Sebastijanu Zepiču '"). napisal
uvod A. Bezenšekovi knjigi: „Svečanost o priliki sedemdesetletnice
Janeza Bleiweisa, occnil Vošnjakov roman ,,Pobratimi" ''*) najob-
širniše pa Josipa Stritarja '"), Prešerna. *°) Ko je prenehal izhajati
,,5'/o2'aw" in nastopil ^^Slovaiiski Svet''\ se ga je tesno oklenil^
ker mu niso ugajala strankarstva na Slovenskem. V tem listu, ki
se po svojem programu ozira vedno na vse Slovane, je objavljal
letne preglede, opisaval ruske razmere, podajal „Drobtinice", raz-
jasnjeval družbeno in gospodarsko razvijanje ruskega naroda.
Spisal je tudi zgodovino ruske književnosti in jo ponujal hrvatski
in slovenski Matici, pa odklonila se je, ker je preučena; v roko-
pisu je ostavil tudi spis „Carstvovanje Aleksandra I." Pesmice je
zlagal v slovenskem in ruskem jeziku, slovenil ruske poezije in
jih mnogo objavil v ^^Slov. Svetu'-'-. Bil je jeden izmed redkih
mož na Slovenskem s svetovno omiko in z vseslovanskim miš-
ljenjem ter mož plemenitega značaja. Vedno naklonjen mladini
je bil na Dunaju član dijaškega društva ^^Slava'^ in soustanovnik
^^Slovenije'-'-, ki ga je 1881. 1. imenovala častnim članom.
Dr. Jožef Pajek (1843. 1.) iz Konjic na Štajerskem, mnogo
let profesor na mariborski gimnaziji, sedaj korar v Mariboru, je
obrnil svojo pozornost na dvojno stran: opisal je nekatere zna-
menite može slovenske in se zanimal za narodno blago. Načrtal
je delovanje I. L. Šmigavca '), Marka Glaserja '), navel nekoliko
drobtinic o St. Vrazu, ob tej priliki popravil nekatere Trstenja-
") Lj. Zvon 1883. — ") Slov. 1884. — '') Slov. 1884. - '••) Slov. 1885. —
") Lj. Zv. 1886. — ") Lj. Zv. 1886. - »') Lj. Zv. 1883. - '«) Lj. Zv. 18^9. —
*') Slov. 1889. — =") Vicnac 1881; ponatisnjen je spis v posebni knjigi.
'j Kr. 1881. — ') Kr. 1882.
i
Jezikoslovje. 205
kove podatke^), nedovršen je njegov spis „Kinetski upori v 16.
stoletju".*) Samostalno je njegovo delo „ Leopold Volkmer".
V začetku, str. 1 — 8, opisuje življenje pesnikovo, str. 8—12 knji-
ievno blago Volkmerjevo uvrščeno po onem redu, v katerem je
nastalo, str. 13—62 Volkmerjeve basni in pesni. Zanimljivi so pred
vsako basnijo uvodi, v nekaterih pisatelj navaja inačice navedenih
basnij v drugih slovstvih. Drugo njegovo važno delo je „Crtice".
Tvarina je uvrščena po abecednem redu in je pobrana nekaj po
slovenskih knjigah in časopisih, nekaj po osebnih poročevalcih,
ki so navedeni po imenu; najvažnejša vira pa sta Krekova
„Einleitung^Einleitung in die slavische Literaturgeschichte"
in Janežičev ,,Slov„5/or. Glasnik'-'-^^. Posamezni predmeti so obdelani v
celih razpravah, n. pr. ,.C„C oper niče" str. 18—18 — 30. Nobena knjiga,
ki se peča z narodnim blagom, nima toliko legend kakor Pajkova
knjiga.
vplivali spisi Trstenjakovi, v katerih se je govorilo o sanskrtščini,
da je uže šestošolec odločil po dovršenih študijah klasične in
slovenske fiiologijefilologije posvetiti se orijentalistiki. Doktorski izpit iz-
vršivši 1883. 1. je na omenjenem polju jel pisateljevati z orisanjem
slavnih jezikoslovcev, (n. pr.JohannesSchmidtJohannes Schmidt '), August Schleicher' ^),
Jurij Caf.)^*) V podlistkih ,,^^Slov.Naroda^^ se nahajajo sestavki, n.pr.
„0b^Ob indoevropskih jezikih" (prevod iz angleščine), „Damajantica
žaluje po soprogu" (prevod epizode: ,,Nala in Damajanti" iz Ma-
habharata),. V ^.^Edinosti'^ (1886) se nahaja kratek posnetek in
ocena realistične indske veseloigre „Ilovnat voziček". „Indske
pravljice in pripovedke" v ^^Kresu'-^^ 1882, 1883 so poleg drugih
vplivov napotile pesnika Aškerca, da se je začel zanimati za ori-
jentalsko slovstvo in modroslovje. Jako ugodna sodba o njegovem
nemškem prevodu indske igre „Parvati's Hochzeit" je privedla
Glaserja do tega, da je poslovenil dve indski gledališčni igri
„Urvaši„Urvašt" ter „Malavika„Mal^vika in Agniwitra", katere pa je prehitro
izdelal, ker jih je hotel predložiti orijentalskemu shodu na
'») Kr. 1883. — •*) vSlSI. Gosp. 1877.
'») VestnikVšstnik (priloga Trstenjak-Pajkovi ^Zori"„Zori«) 1872-1873. — ') Ibid. —
'•) Grazer TagespostTagespošt, Juli 1874.
206'^^^ Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Dunaju 1886. V rokopisu hrani slovenski prevod indske igre
,,Sakuntale„Sakuntale", ki bo vsekako ustrezala bolje. Poleg te stroke se je
Glaser(i laser vedno zanimal za slovenske razmere. V Mariboru službujoč
za'i'iX hišnegahipnega učitelja 1869. 1. je na prošnjo Tomšičevo in Jurčičevo
za .^,,Slov. Narod^''- iz češčine prevajal za podlistek, pisal za ..j^Zoro'\^^
izpodbujaniiipodbujan po Trstenjaku , n. pr. „Poljub-'" *) (Karoline Svetle),^
opisal maloruskega pesnika Taras - Sevčenka, Kazimira Velikega,^
naslikal .,^^Utemeljitev krakovske akademije''" ''),% na prošnjo dr. Tur-
nerja prevel na slovenski jezik angleški spis ruske pisateljice
Olge Novikove ,.Reforme„Reforme carja Aleksandra''".®*) Ker je ^^Slovenska
Matica^'' odklonila njegov spis „Eranski narodi in jeziki", je
objavil spis '') „Kakšne jezikoslovne spise naj objavlja j^.Letopis
Slovenske Matice ?^-''^\ kjer zastopa mnenje, da bodi Letopis zrcalo
tega, kaj vzmogovzmog6 slovenski pisatelji v raznih tudi neslovanskih
slovstvih in jezikoslovjih. Osobno znan z mnogimi slovenskimi
pisatelji je opisal življenje in pisateljevanje Jurija Cafa, Davorina
Trstenjaka "**), Bož. Raiča" «), Sim. Gregorčiča '"«), Frana Cegnarja "),' %
naznanil izhajanje zbornika ,.Archiv„Archiv fiir slav. Philologie" v pod-
listku „Slozf„5/08?. Naroda'-^ ^ Miklošičevo ,,Altslovenische„Altslovenische Grammatik in
Paradigmen" v ,^^Zori''^^ , spisal spomenico političnega društva
,,y^Edinosf'^ zapomnoženje slovenskih tečajev na tržaški gimnaziji. ''^)
Na podlagi beležek, ki si jih je delal spisujoč ..Zgodovino„Zgodovino sloven-
skega slovstva", je objavil obširen sestavek „Zgodovinske črtice&tice
o slovenščini na srednjih šolah na Slovenskem. *^■'') Udeleživši se
1881. 1. shoda orijentalistov v Berolinu je stopil med lužičke
Srbe in o tem poročal v spisu ,.Slovenske„Slovenske Benetke".") 1887. 1.
se mu je na tržaški gimnaziji poveril nauk v slovenščini v vseh
osmih tečajih; istega leta je začel spisavati ,,Zgodovino„Zgodovino sloven-
skega slovstva" in je ukrenil uže takrat dobo 1870— 18951870—1895. 1. kot
najvažnejšo opisati v posebnem oddelku, ki sedaj obseza četrti
del omenjene knjige. Spisal je Glaser tudi nekaj sestavkov v gim-
nazijskih izvestjih.'-'^)
^) Zr. 1873. — ») Kr. 1883. - *) SI. N. 1881, 73-82. — ') Ed. 1884, 13—17.
— -) Ed. 1890, 14-19 — ») Ltp. Slov. Alat 1888 — »°) Ed. 1893, 1—4. —
»O Dom in Svet 1892. — ^0 Ed. 1884, 91; dostavi ^Slovenski juristi za Pri-
") Zr. 1873. - =) Kr. 1883. - ') SI. N. l88t, 78-82. — ') Ed. 1884, 13-17.
—morsko«, ')SI. EdNar. 18901886, 14-1959. -— '»») LtpSI. SlovNar. Mat 1888, 12 — »"20. — ^*) EdKr. 1893, 1-4Ib82. —
") Dom in Svet 1892. — '-) Ed. 1884, 91; dostavi „Slovenski juristi za Pri-
morsko", SI. Nar. 1886, 59. — '') SI. Nar. 1888, 12 — 20 — '-) Kr. Ib82 -
") Odlomek iz Ploetzove slovnice francoskega jezika, Celje 1871. in Kranj
1875. 1 Die Prothese im Griechischen, RomanischcnRomanischen und Englischen, M'eidenauWeidenau
1878. Rgeda I, 143; Trst 1S851885; Ponatis HochzcitHochzeit (glej bibliog), „Altnordi.sch''»Altnordisch«
Trst, 1888. (Grajan od „Leipziger Cientralblatta'*Centralblatta", pohvaljen od „Hamburger^Hamburger
Nachrichten".)
Jezikoslovje. 207
Dr. Franc Simonič por. 1847. 1. v Ivankovcih, župnije
svetinjske v ljutomerskih goricah, 1875. doktor rnodroslovjamodroslovja 'j),
od 1874. v službi deželne knjižnice na Ivanišču (Joanneum) v
Gradcu, od 1877. v dvorni knjižnici na Dunaju, je objavljal po-
ročila strokovnjaških listov o Slovanih"^), označil pomen Fecht-
nerjeveneijeve knjige „Die praktische Philosophie und ihre Bedeutung
fiir die Rechtsstudien"^ ^) ; v spisu „Macocha" *) popisuje prepad
blizu Brna in navaja pravljico o njem. Zelo važne so „Prisege^,Prisege
ljubljanskega mesta'" ''),% ki se nahajajo v c. kr,. vseučiliščni knjižnici
na Dunaju in o katerih je P,. pl. Radics poročal v ^.^Letopisu Slo-
vejtskevenske Matice-''^ 1879. I, pa nepopolno. Ves rokopis po Simoni-
čevem preiskavanju ni iz iste dobed6be niti od iste roke, nego obstoji
iz dveh prisežnih knjig ljubljanskega mesta ter obsega 24 nemških,
17 slovenskih in dve italijanski prisegi; slovenski so prisegali
valpet, prekupec, solomerec, čolnar, gozdarski hlapec id. (Glej
pobliže ,,Prisege„Prisege", Zgodovina slovenskega slovstva 1. 144.) V posebni
knjigi je opisal življenje slovenskega humanista dr. Greg. Jožefa
Plohla. Knjiga je razdeljena tako, da župnik Jakob Meško opi-
'*) Na podlagi razprave „Politische Stellung Leopold des Glorreichen
zum Deutschen Reiche". — *') Kr. 1882 iz ,,Archaeologisch„Archaeologisch-epigraphische Mit-
theilungen aus Oesterreich" in iz „Zeitschrift des Deut.schenDeutschen Alpenvereins".
— '•) Ljublj. Zv. 1888. — "*) Kr. 1881. — ') Ltp. SI. MatAlat. 1884.
208 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Marn, ki mu je vcepil veselje do književne zgodovine, notar
dr. Jernej Zupanec., ki je vsak dan hodil pod Rožnik ter mladega
gimnazijalca zalagal s knjigami, zlasti pa slovenski pisatelji Anton
Umek, Fr. LevstikI^vstik, Jos. Jurčič in dr. Celestin, s katerimi seje
Leveč pobratil uže v četrti šoli. Na gimnaziji je bil Leveč tri leta
domači učitelj Janku Kersniku, katerega je pridobil za literarno
in Jenkove poezije ter Jurčičeve povesti. To je napotilo Pačeta,
da je 1869. 1. še dijak izdal jako dober prevod Prešernovih pesnij
z naslovom ,,Lieder„Lieder des Franz Prešern. Deutsch von A,. Pace.
Laibach. Ign. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Na Dunaju je poslušal
slovensko jezikoslovje pri Miklošiču, zgodovino pri Aschbachu
in Lorenzu ter ob jednem mnogo občeval s Stritarjem, ki je bil
takrat duša slovenskega literarnega kluba (^Celestin, Jurčič, Leveč,
Ogrinec, Suklje, katerim se je na pomlad 1871. 1. pridružil Levstik).
Kot domači učitelj v amerikanski rodbini I.L C. Samson je Leveč
s svojim jako nadarjenim gojencem in z njegovimi roditelji pre-
potoval vso Notranjo Avstrijo, Tirolsko, Salzkammergut, Nemčijo,
in S. Gregorčičem ter imel na gimnaziji celo kopo izbornih
učencev, kakor so n. pr. Simon Rutar, Anton Pagliaruzzi (Krilan),
dr. R. vStrekelj, S. Gregorčič mlajši, Andrej Kragelj. Svoje slov-
stveno delovanje je pričel 1^62. 1., ko je prve svoje pesni priobčil
v „ VenČkir^, ki so ga ljubljanski gimnazijalci poklonili svojemu
odhajajočemu ravnatelju I. Nečasku. Nadaljeval je pesništvo
v Janežičevem ,^Glasnikič\ n. pr. „V dolini" '), „0j planine".^)
Domorodne vsebine so „Na Kumu" ^) itd. Jako nežni in narodni sta
„Cerkvica bela" *), pa ,,Rožmarin" '*), mladeniško živahnost nam riše
v
dr. R. Strekelj, S. Gregorčič mlajši, Andrej Kragelj. Svoje slov-
stveno delovanje je pričel 1862. 1., ko je prve svoje pesni priobčil
v „ Venčku^\ ki so ga ljubljanski gimnazijalci poklonili svojemu
odhajajočemu ravnatelju L Nečasku. Nadaljeval je pesništvo
v Janežičevem ^^Glasniku^^ n. pr. „V dolini"^), „0j planine".^)
Domorodne vsebine so „Na Kumu^ ^) itd. Jako nežni in narodni sta
„Cerkvica bela" *), pa „Rožmarin" % mladeniško živahnost nam riše
') 81. Glas. 181)4. - '^ Ibid; dostavi: „Okamnjcni lovec", SI. Glas. 18(i2.
— ') SI. Glas. 18(56; „Na straži'-, „P()nočni je/cdeci", ibid. — ") SI. (ilas. 18(;4.
') SI. Glas. 1864. - •-*) Ibid; dostavi: „Okamnjeni lovec«, SI. Glas. 1862.
— ■'') SI. (i las. Ib68
— ') SI. Glas. 1866; „Na straži", „Ponočni jezdeci", ibid! — *) SI. Glas. 1864.
— ') SI. Glas. 1868
Jezikoslovje. 209
,,Študentovskazdravica.*j Pesem ,,0j planine" je uglasbena že dvakrat.
Za Stritarjev „Zvon'^ je pisal v vezani in nevezani besedi; zlasti je
„Studentovska zdravica.*) Pesem „0j planine" je uglasbena že dvakrat.
za ,.Zvon' pisal pregled o novih slovenskih in hrvatskih knjigah in
Za Stritarjev ^Zvon^^ je pisal v vezani in nevezani besedi; zlasti je
Z2i y^Zvon^ pisal pregled o novih slovenskih in hrvatskih knjigah in
naših društvih ter književnih zavodih. To delo je začel v Gorici,
1872.1. ter označil v predavanjih Vodnika in Prešerna.') O stoletnici
Staničevega rojst .' a 1872. 1. je napisal o tem znamenitem možu obširen
listek v ,,5'očr'„5o^/", ki je prišel v posebni knjigi na svetlo. Zlasti lepo je
v
Slovencem naslikal Vodnika, Prešerna, Čopa in Simona Jenka v
Stritarjevem ^.Zvonil-'-^Zvonu^ 1879. 1., ki je imel tudi slike prvih treh. O
Knaflu je pisal dvakrat ,,Dva„Dva blaga Kranjca" (Knafl in Zupančič) **") in
„Nesrečen^Nesrečen, pa blag mož"."*) V ^^Slov.Večernicah'-'-^^ (zv. 35, 1. 1880.) je
opisal življenje in delovanje Janeza Blei\veisaBleiweisa; životopis se naslanja
na podatke ki jih je dobil od Blei\veisaBleiweisa samega. To je prvi popolni
Bleiweisov življenjepis. Iskreno prijateljstvo ga je vezalo z Jur-
čičem.'"**) Ko si je ustanovil svoj list ^.^Ljubljanski Zvon^\ ki ga
je urejal deset let, nahajamo v vsakem letniku po več življenje-
pisov, n. pr. Josip Hašnik "), Josip Novak '-), Ivan Šolar '^j. Doktor
v
Štefan Koče var '*i, Dr. Jernej Levičnik '•'), Ivan Macun '*"), Janez
Bonač "), Dr. Zlatoust Pogačar "), Jurij Vole'"), Karol Rudež^"j,
pisov, n. pr. Josip Hašnik ''), Josip Novak '^), Ivan SoIar *'), Doktor
v
Štefan Koče var **), Dr. Jernej Levičnik '**), Ivan Macun *''), Janez
Bonač''), Dr. Zlatoust Pogačar »'), Jurij Vole'*), Karol Rudež'^),
Leopold Gorenjec Podgoriški.^*) Njegova spisa „Naši umrli 1878. 1."
in „Umrli narodnjaki 1879. 1." "**) kažeta sploh, koliko znanstveno
delujočih Slovencev leže primeroma rano v hladni grob. Kakor
Stritar sejese je tudi Leveč rad pečal z našim pesnikom prvakom; važni
so „Prilogi k Prešernovemu životopisu" ^^*'). ,,Na„Na Prešernove smrti
dan" ^*) izreka željo po kritičnem življenjepisu Prešernovem; v
spomin 251etnice Prešernove smrti je iz ..Naprej a"^^Napreja!-^ 1863.1. ponatisnil
Levstikov spis ,,Na„Na Prešernovem domu"''.^*'*) Tudi o Vodniku je
iz arhiva „Slov.nSlov, Matice'-^' objavil zanimive „Listine in pisma iz
Vodnikovega življenja".^*") V ^^y,Slov. Narodu^'- je mnogo let pisal
nekrologe slovenskim pisateljem, n. pr. Petru Kozlerju (1879),
*•) Ibid. — ') SI. Nar 1872, 144. — '■) SI. Nar. 1873, 299. — '•) SI. N. 1874, 4;
1. 1878. je opisal Blei\veisaBleiweisa, SI. Nar. 1878, 265 — 266; pristavi: Peter Kozler,
SI. N. 1879, 92-94; Dav. Trstenjak, SI. N. 1878. — '"»») SI N. 1881, 101-104;
Lj. Zv. 1888. - "») Lj. Zv. 188.31883. -— '■") Ib. — '']"j Ib. — »") Ib. — "»*) Ib. —
"'•) Ib. -— ")>0 Lj. Zv. 1884. — '•»") Ib. — >'") Lj. Zv. 1885. — ^) Ib. — "'•) Lj.
Zvon 1886. — ") SI. Nar. 1879, 2, in SI. N. 1880. Tu pod črto še omenimo
življenjepisaživ^enjepisa „Šenoa",% SI. N. -1881 in dr. Kaznačič, Lj. Zv. 1883. — ''") Ljublj
Zv. 1888. — -^") SI. N. 1871, 12. — ") SI. N. 1874, 31; do.stavidostavi SI. N. 1880
66—67. — '*•) Lj. Zv. 1889, tu pristavimo njegov spis o Vodnikovih pe-smahpesmah
^PremagajjPremaga" in „Mirov»Mirov god" in Vodnikov napis iz leta 1814, Lj. Zv. 18851886.
210
210 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Jo-sipu Ogrincu (1879.), Josipu Jurčiču (1881.), opisal Trstenjakovo
Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Josipu Ogrincu (1879.), Josipu Jurčiču (1881.), opisal Trstenjakovo
delovanje ob štiridesetletnici njegovega pisateljevanja (1878) in
RleiweisoviBleiweisovi sedemdesetletnici (1878). S podpisom ,. Vladimir"„Vladimir« je v
^^Koledarju družbedrušbe svetega Mohorja'-'' 1876. 1. označil škofa
M. Ravnikarja, 1877. 1. M. Čopa. Naznanjal in ocenjal je teme-
ljito knjige, važne za Slovence ali za Slovane sploh.'^'") Vrlo
zanimljiv je podlistek ,,Martin„Martin Luter v slovenski narodni prav-
ljiciIjici".^'*'') (Martin Luter = Primož Truber). Grajal je Leveč, da se
na naših srednjih šolah preveč ozir jemlje na staro slovenščino
inm da učitelji novo slovenščino preveč potiskajo v kotk6t. Leveč pa
ni samo pisal posameznih sestavkov, nego izdajal je samostalna
dela in prirejal izdaje naših odličnih pisateljev; tu sem stavljamo
„Pravdo o slovenskem šestomeru". Koliko je v tem spisu Lev-
čevega, koliko Levstikovega, je razloženo v Levčevi izdaji Lev-
stikovih ^y^Zbranih spisov''''. Izdal je dva zvezka Erjavčevih
^n Zbranih spisov'-''" s pisateljevim življenjepisom 1889. 1. (gl. Erjavec);
pet zvezkov Levstikovih spisov 1891 — 1895. (glej Levstik).
V nemškem jeziku spisana sestavka v izvestju ljubljanske realke
posebnosti Trubarjevega jezika v evangeliju svetega Matevža, v
drugem opisuje napade Turkov na Kranjsko in Istro; oba spisa
je pohvalila znanstvena kritika. V znani knjigi ,,^^Die osterr.-iing,ung.
Monarchie in IVortJVort iindund Bild'''BiW je opisal razpravo „Zur
Geschichte Krains". Ko je bil suplent na goriški realki, je
urejal dve leti ,,6'očo^^Sočo" in včasih napisal do malega ves list
sam. Po Jurčičevi smrti se je popolnoma odtegnil delovanju
v političnih listih. Težko je zasledovati njegove spise po
„Torbici" v Einspielerjevem ^^Slovencu'-''"^ v ^^Edinostr''Edinosti" in „^„5/o0-
ve7tskemvenskem Narodu'''',"^ ker je pisatelj čestokrat menjal svoja imena;
pseudonimi „Paulus-'" ..Jaropolk„Jaropolk", „Svetlin",.Svetlin'', „Anton Kos„AntonKos", „Strelec^Strelec",
„Sšš„Ššš.", ,,Vladimir„Vladimir", ,.('arniolusjjCarniolus", „Solus" in dr. so Levčevi. Njegov
zlog je preprost in prikupljiv, razpravljanje je jasno; njegovo
duševno obzorje obsega vse slovstveno delovanje Slovencev;
mu pa posrečile njegove književno-zgodovinske razprave in črtice.
'^) Th. Elze, Die Universitat Tubingen und — die Studierenden aus Krain, v
SI. N. 1878, 1—2; tu se razlaga, zakaj se je prva knjiga slovenska natisnila
v Tibingah ; dostavi „Paul Wiener", Lj. Zv. 1883. „Novi vspisi Miklošičevi",
Lj. Zv. 1883. - ") SI. N. 1874, 26.
") Th. Elze, Dic Univcrsitat Tiibingen und — die Studicrendcn aus Krain, v
SI. N. 1878, 1 — 2; tu se razlaga, zakaj se je prva knjiga slovenska natisnila
v Tibingah ; dostavi ,Paul Wicner", Lj. Zv. 1888. ^Novi spisi Miklošičevi",
J J. Zv. 1883. - ") .SI N. 1874, 2(i.
Jezikoslovje. 211
Jezikoslovje. 211
Gregor Jereb (1846 — 1893 11846—1893). Med one slovenske trpine,
čijih pravcata slika je bil pesnik J. Cimperman, se po vsej pravici
sme šteti tudi G. Jereb. Porojen na Gorenjskem, je po dokončanih
ki so živeli v Trstu. Osobito se je zanimal za duševni razvitek
slovenskih pisateljev, ki jih je poznal sam, opisal je n. pr.
Fran. Josipa Remca.') Deloma po ZvabovihŽvabovih zbirkah je naslikal
Franula Wei ssenthurna^Weissenthurna*), jako na obširno pa Knobla^')
kot pesnika in skladatelja cerkvenih pesnij. Bržkone je Franul
WeissenthurnWeissenthum na slovenski jezik preložil tista borzna oznanila, ki
jih je Jereb objavil v ..Edinosti" }'-^.'') Prevel je Jereb Glaserjev
spis ,.Der siebente Orientalisten-Congress und die osterreichischen
.Slaven".^*) Opisal je tudi Godino - Verdeljskega v ..Ljubljanskejn^^Ljubljanskem
Zvonu'\"^,
Julij pl.pL Kleinmayer (1847) iz Višnje gore na Kranjskem,
je učiteljeval na pripravnici v Kopru, v Gorici in naposled zopet
v Kopru. Pisal je v različne časnike, n. pr. ,.0„0 starosti kralje-
dvorskega rokopisa" '*), ,.Koroško„Koroško za časa srednjega veka" -),\
..^Meščanstvo na Koroškem v srednjem veku" ^'), opisoval narodne
predmete, n.pr.,. Lipa„Lipa, domače drevo" *), objavljal narodne pesmice.'^)
Z veliko pijeteto je naslikal M. Majerja"®), Miroslava Vilharja ''),
dr. Bleiweisa "^), Jurija Grabrijana, A. Hribarja"®), Einspielerja '"**),
Siegfrieda Kapperja "' *) omenil stoletnico Gutsmanove slovenske
slovnice.") Ko je 1874. in 1879. 1. izdal dve mali brošurici o
slovenskih pisateljih, je 1881. leta opisal slovensko slovstvo. Za
tako delo pa ni imel dovolj sredstev; zaslovela je njegova knjiga
po Levstikovi oceni v ^.Ljublj,,Ljiiblj. Zvonu"^^ 1881., v kateri se pa ne
more odobravati oblika. V podrobnosti se ne moremo spuščati.
Njegov zlog je nepravilen. Sodeloval je v Stritarjevem ..^^Zvonu"^^j
v „Soči-\nSoči'^ „ Edinosti" .,nEdinosti^^ v ..^^Slovenskem Nar:\,^''^ v ,.^^Večernicah'-\
.^DriišhiDružbi sv. Mohorjd-\Mohorja'^ v ,.^,Besedniku^'\ bil odbornik raznih na-
») Ed. 1893, Lj. Zv. 1893; Lj. Zv. 1880. - ') Lj. Zv. 1892. — ') Lj.
Zv. 1893. — *) Ed. 1 88 K*— ') Ed. 1884.
') SI. N. 1877, 22 — ') SI. N. 1877, 33-34. - ') Zv. 1879. — *) Kr.
') Ed1881. 1893,— Lj.*) Zv.v 1893;Edinosti Ljin ZvSlovanu (gl. 1880Matija Majar). — -•) LjS. Zv. 18921871. — ') Lj.Triester
Zv. 1893.Zeitung — ■■") Ed. 1881:. - •} Ed. 1887. — ^**) EdSI. 18841887. — ") SI. Nar. 1879,
170. — ") SI. N. 1877, 45 -56.
') SI. N. 1877, 22 — =) SI. N. 1877, 33-34. - ') Zv. 1879. — ") Kr.
1881. — ■■•) v Edinosti in Slovanu (gl. Matija Majar). — ') S. 1871. — ") Triester
Zeftung — *) Ed. 1881. - ') Ed. 1887. — "») 81. 1887. — '') SI. Nar. 1879,
170. - '•-) .SI. N. 1877, 4.5 -56.
1898. 1. na jesen je šel v pokoj.
Franc HiibadHubad (1849) iz Vodic na Kranjskem, najprvo pro-
fesor na deželni gimnaziji v Ptuju 1875. L, pozneje premeščen na
drugo gimnazijo v Gradcu, nekaj časa ministerstvu prideljen, od
1894. leta ravnatelj učit. pripravnice v Ljubljani. Značilna črtačjta
njegovega pisateljevanja je narodopisna stran z ozirom na slo-
vanske narode, n. pr. ,,Običaji slovanski" '), „Crtice o starožit-
v
nostih slovanskih" -), v katerih se na drobno opisuje „božja"sodba";
vanske narode, n. pr. „Običaji slovanski" *), „Crtice o starožit-
nostih slovanskih" ^), v katerih se na drobno opisuje „božja"sodba";
„Zidanje novega doma" v Ltp. Mat. Slov. 1. 1881; te navade je po-
jasnil tudi Nemcem.^*) V tem zmislu se vjema njegovo pisateljevanje
z Navratilom. Zasledoval pa je ostanke Slovanov tudi v drugih
deželah, n. pr. ,,Slovanske„Slovanske naselbine na Italijanskem" *), „Slovenci
na Saksonskem".'") Po velikih nemških samostojnih delih je opisal
Petra Pavla Vergerija v ■j.^^Ltp. Alat.Mat, Slov."" 1880. Kakor je Krek,
učitelj Hubadov, v slavistiki zasledoval povest o Polifemu pri
raznih narodih, tako je tudi Hubad dokazal, da se nemški pesni
o Hildebrandu nahajajo enačice tudi v slovanskih slovstvih."*)
(Ausland, 1881.) Naznanjal je knjige neslovanskih učenjakov, ki
so pisali o Slovanih, n. pr. „Le Montenegro co n tempo contempo-
rain" par G. Tralley. Pariš 1876. ''jJ, Biedermanovo razpravo o
srbskih naselbinah na Štajerskem.*'*) Zlasti obširno in temeljito je
naznanil v j^^LJubLjub. Zvonu^'-^ 1. 1887. Krekovo knjigo „Einleitung".
(Hubadovi spisi za mladino se omenjajo drugod.)
v
Andrej Fekonja (1851) iz Nego ve na Štajerskem, je kapla-
Andrej Fekonja (1851) iz Negove na Štajerskem, je kapla-
noval po raznih župnijah, nekaj časa tudi v Starem trgu pri Slovenjem
'>) Ltp. Mat. SI. 187.S^, 1—20. — -') Ltp M. 81SI. 1879, 48, pristavi : RcgcnRegen-
raubcrrauber bcibel den SudslavenSiidslaven „Globus''" 1878; Gottesgerichte bei den Siidslaven
„Globus'' XXX\^Globus" XXXV. B. - '*) Glob. L.: Slavische Gebrauche beim Hausbau.
Seznanjal je Nemce z literarnimi zavodi slovanskimi, n. pr Siid.slavischeSiidslavische Aka-
demie dcrder A\'issen.schaftenWissenscliaften, Magazin f Lit. des Auslandes 1878 p. 782; Matica
SlovenskavSlovenska, 18^()18S0; v istem letniku: Matica srbska; \\'indischeWindische Sagen und
Marchen; PrešernPrešem ein slov. Dichter. — ••*) Kr. 1884, 213 — '') Lj. Zv. 1883,
543643; število Slovanov 410; Slovani v Andaluziji v•v nekem Ltp. MatAlat. Slov.
- •) Kr. 1882. — '^) SI. N. 1877, 2. -— ") Lj. Zv. 1883, 407; Slov. literaturnaliteratuma
zgodovina, SI. Nar. 1881, 27—33. Pristavi: Kerbholz und KnotcnstrickKnotenstrick „>ieuc„Neue
illustriorteillustrierte Zeitung-" 1880. Der griinegrune Georg, „Leip. illustriertcillustrierte Zcitung"Zeitung* 1881. —
Šifra F. H. v. Ltp. Mat. 81SI. in Lj. Zv. je Hubadova.
Jezikoslovje. 213
Jezikoslo\'je. 213
Gradcu za časa Trstenjakove smrti. Najbolj priljubljena tvarina je
Fekonji ilirska dobad6ba; v tem zmislu je popisal ^Stanka Vraza v
^.KresiL"Kresu^^ 1884, 103: Stanko Vraz, slovenski rodoljub '), Stanko
Vraz, zbiratelj slovenskih narodnih pesmij \*), Stanko Vraz, Je-
zičnik , XXIV \'*), „Kako in zakaj je Stanko Vraz postal Ilir ?
y^.Ljub. Zvon!'''^ 1887. Zlasti obširen in lep je spis „Dr»Dr. Ljud. Gaj
in ilirska ideja" v ^^Kresu'^ 1. 1881., 36—657. „Dva lista iz knjige
jugoslovanske" *) opisuje vzajemno slovstveno delovanje Slovencev
in Hrvatov za časa protestantovske in ilirske dobed6be. Ne samostalen,
nego po LjubicuLjubiču (Ogledalo id.) je posnet spis „Kajkavski pisa-
telji^) in njih spisi^'"; jako koristen pa je v tem, ker se naglasa,
da so Kajkavci most med Slovenci in Hrvati. Istotako se ozira
na južne brate v spisih „Vila Slovenska" **), črtice o hrvatskem
pesništvu v Dalmaciji v XV. — XVIILXVIII. stoletju, v katerem prav za
prav samo ponavlja svoje misli, izražene v ,^Zori'^„Z(9r/" 1. 1873. Druga
stran njegovega pisateljevanja je življenjepisje; sem spada „Josi-
pina TurnogradskaTumogradska" '), Dragoila JarnevicevaJarnevičeva "*), Alojzij Perger** ®),
Konzul in Dalmatin'*"), Marka Pohlin^*') in Anton Slomšek ^^") (s
sliko). Njegovi življenjepisi imajo uvode, v katerih je primernoprimemo
opisano delovanje prednikov dotičnega pisatelja. Kolikor toliko v to
stroko spada njegov jubilejni spis ,,0„0 početkih slovenske književ-
nosti" ''"), sestavljen v tristoletni spomin Trubarjeve delavnosti, s
popolno objektivnostjo. Najodličnejša njegova vrlina pa so ocene,
n. pr. Marnov Jezičnik "'*) (let. XXI — XXIII), dr. Simoničev živ-
ljenjepis Plohelna'*"^), knjige družbedrušbe sv. Mohor j, aMohorja ^\% Lapajne-
tova „Politična in kulturna zgodovina štajerskih
Slovencev*'^), Macunova „Knjiž. zgodovina" "***); njegove ocene
>^) Kr. 1885, 471, 519. — '*) Kr. 1884, 522, 619. —- ') Slov. 1887, 41. -
'•*) SI. 1885, .315—364. Pristavi: „Slovenci v književni uzajemnosti s Hrvati.
Beseda o petdesetletnici preporoda književnostiknjiževnOvSti jugoslovanske", Lj. Zv. 188,51885,
5.55555, 608. - •'•^) Kr. 188o1885, 572, 620. Pristavi: .,0„0 stoletnici slovaške književ-
nosti"*, Lj. Zv. 1887, 469. — '•) Lj. Zv. 1888, 26—190; pristavi: Dalmacija,
cvet književnosti hrvatske XVI— XVin. stoletja, Zr 1873, 201-261. — ') Lj.
Zv. 1884, 345. - "«) Zr. 1877, 332, 365. — »•) Kr. 1884, 51, 103; Trubar, župnik
v Loki a ne v Logi, Lj. Zv. 1884, 18. — ^''>°) Slov. 1886, 145, 61. — ''") Slov.
1886, 81, 98. - >=") SI 1885, 163, 79; Pavel Šafai^ikŠafafik, SI. 1886, 178, 93. —
") Lj. Zv. 1886, 42-41842—418. Pristavi: Duhovniki slovenski pisatelji, Lj. Zv.
1887 (k petdesetletnici Trstenjakovi). — '■•**) SI. 1886, 39, .55; 1887, 41. — !•'^«) Lj.
Zv. 1888. — 1»^•) SI. 1886, 73. — ") Kr. 1885, 218; pristavi: Književno delo
slovensko 1. 1878 v SI. N. 1879, 160. — '*") Lj. Zv. 1884.
214 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
SO jakoJako poučne ; dasi se trudi pisati mirno , mu vendar uide
včasih kaka gorka, tako da je v ^.Slov„5/or. iVarNar.^'"- I1. 1886, štev. 85
napisal ,.,Faust ali FiiustleinFaustlein gospodu nasprotniku moje ocene,
Marnovega Jezičnika."'"^®) Na jako zanimljiv način je naznanil knjige
„Listi in Evangelia" 1.1860^"), ,,Branje in Evangelium" ^'),
„Listi inEvangelia" 1.1860*'^), „Branje in Evangelium"*'),
razjasnil izvor in postanek nekaterih Orožnovih pesnijo- 1, opisal
razjasnil izvor in postanek nekaterih Orožno vih pesnij**), opisal
latinsko-nemško šolo v Slovencih.'*) Manj se mu je posrečil zgo-
latinsko-nemško šolo v Slovencih.^^) Manj se mu je posrečil zgo-
dovinski spis „0 početkih kristjanstva na Slovenski zemlji".'*)
dovinski spis „0 početkih kristjanstva na Slovenski zemlji".^*)
Bil je čislan sotrudnik ,. Slovana-', ,, Slovanskega Sveta'' in
Hil je čislan sotrudnik ^^Slovana!-^ ^ ^^Slovanskega Sveta"" in
marljivo sedaj pomaga Lampetu v ..Dom in Svetir. — Marljivi
marljivo sedaj pomaga Lampetu v ^^Dom in Svetu^^. — Marljivi
pisatelj je stopil letos kot župnik v Bučah v pokoj.
LovkoLovro Žvab (1852 — 1888) iz Dutovelj na goriškem Krasu,
je pohajal najpoprej gimnazijo v Gorici in potem realko v Trstu,
katere pa ni dovršil, nego je vstopil za praktikanta pri davčnem
leta se je vrnil v rojstni kraj, odkoder je 1882. 1. šel za zaseb-
nega učitelja jezikov v Trst, kjer je po Dolenčevi smrti 1887. 1.
prevzel uredništvo ^»Edinosti''-^^ ter svoj posel spretno opravljal
do smrti. V Gorici je nanj vplival dr. Lavrič, v Ljubljani Levstik?
ki ga je navdušil za slovstvene starine in bibliografijo slovensko,
pritrgal od ust, da bi si mogel nakupiti zaželenih knjig; marsi-
kateri zanimljivi, redki ali nepoznani knjigi je prišel na sled in
jo opisal. Opisal je Z. V. Popoviča '^) tako obširno, da ga je ured-
ništvo pred koncem prirezalo; naslikal Fra Gregorio Alasica de
Sommaripa^*), Ivana Zbogarja^), Ivana Dolinarja*), napisal črtico
o Trubarju"'^), ki pa ni obveljala**®); tudi ime Vraz je skušal raz-
jasniti.') Stalno vrednost imata njegovi prilogi k slovenski biblio-
grafiji ''),^\ redki spisi "®), CuriositaCuriositk Triestina '"^®), knjižne redkosti
1»
") SI. N. 1886, 85. — -") Lj. Zv. 1886, 700. — ■') 570. — ") Lj. Zv. 1889, 139.
") Lj. Zv. 1885, 735. — -*) Ltp. SI. Mat. 1884. Pristavi: „Narodno jedin.stvo'-,
SI. 1885, 168, 86; Uplemenitev Teharčanov, Lj. Zv. 188-5, 164: Iz slovanskega
bajcslovja, SI. N. 1879, 288—292.
33
') Lj. Zv. 1885, 573; .SI. N. 1888, 204; Ed. 1888, 70-72; Lj. Zv. 1881.
— ') Lj. Zv. 1883. — ') Lj. Zv. 1887. - -) Lj. Zv. 1886. - *) Lj. Zv. 1885.
— •) A. Fekonja, Lj. Zv. 1884. — ') Kr. 1884. — ") Lj. Zv. 1883. — ') Lj.
•) SI. N. 1886, 85. — '«) Lj. Zv. 18831886, 700. -— '»^ 570. — ") Lj. Zv. 18851889, 139.
') Lj. Zv. 1885, 735. — '^) Ltp. SI. Mat. 1884. Pristavi: „Narodno jedinstvo",
SI. 1885, 168, 86; Uplemenitev Teharčanov, Lj. Zv. 1885, 164 : Iz slovanskega
bajeslovja, SI. N. 1879, 288—292.
*) Lj. Zv. 1885, 573; SI. N. 1888, 204; Ed. 1888, 70-72; Lj. Zv. 1881.
— ') Lj. Zv. 1883. — ») Lj. Zv. 1887. — *) Lj. Zv. 1886. — «) Lj. Zv. 1885.
— •) A. Fekonja, Lj. Zv. 1884. — ') Kr. 1884. — «) Lj. Zv. 1883. — ») Lj.
Zv. 1883. — »«) Lj. Zv. 1885.
Jezikoslovje. 215
slovenske*'), slovenski rokopis iz 1799.1.'^), droben spisek Tru-
slovenske"), slovenski rokopis iz 1799.1.'*), droben spisek Tru-
barjev"), Tomanovo pismo prijatelju (dr. Roblnu v Trstu).'*) V
tržaški čitalnici je 1. 1886. govoril o Slavjanskem društvu v Trstu. ' ^)
\'V ..y^Kresu'-'-^^ 1882. je objavil pripovest ,.Topolovo„Topolovo rebro". Urejanje
..Edinosti''-j^EdinosH^ mu je pohabilo njegove slabe telesne moči; pisal je
dobro premišljene in učene uvodne članke, ki pa niso navduševali
prostega naroda:; zastopal je jako odločno svoja načela. V pisavi
je pazil bolj na slovniško pravilnost nego na lep uglajen zlog.
IvajiIvan Scheinig (1851) iz Borovelj na Koroškem, od 1877. 1.
profesor za grški in latinski jezik na celovški gimnaziji, si je
pridobil velike zasluge za raziskavanje koroškega slovenskega
n:irečjantirečja in za nabiranje narodnih pesnij. Med najboljše spise o
slovenskih narečjih se šteje njegov ,,Obraz„Obraz rožanskega narečja na
Koroškem.';*) Poleg tega je obrnil pozornost na slovstveno delo-
vanje koroških Slovencev in temeljito opisal najpoprej zapuščino
Urbana Jarnika ^Jamika *), potem pa njegovo znanstveno delovanje'' ^) in
ugledni položaj, ki ga je zavzemal naš rojak med nemškimi
pisatelji na Koroškem. Dalje časa se je bavil z nabiranjem narod-
nega blaga in potem najpoprej napisal lepo razpravo o slovenskih
koroških narodnih pesnih *j), potem pa jih izdal v posebni knjigi.
Josipyosip BenTzoviČ '■■•'BenkoviČ^) (1869) iz Kamnika, sedaj špiritual v
Alojzijevišču v Ljubljani, je šestošolec začel pisati v ,. Vrtec"^^Vrteč^ v
vezani in nevezani besedi; v pesništvu mu je bilo rodovitno leto
1889. n. pr. ,.Bitka„Bitka pri Lepantu", „Zadnja»Zadnja cvetlica" id. V ^.^Kole-
dar jiLdarju Mohorjeve driišbedrušbe^'" 1894-. 1. se nahaja „S]avospev„Slavospev svete
Stolice". V nevezani besedi je podajal v istem listu (1886 — 1889)
pripovedne spise in obraze iz narave, n. pr. ,,Danica„Danica", ,,Sova„Sova",
,»Ne muči živali" id.; 1890. 1. je začel sodelovati v ^Dom„Z?ow in Svetu'-'^'
s povestmi n. pr. ,,Sestra„Sestra Vincencija", ..Gostačeva„Gostačeva hči" in potem
jodalpodal mnogo temeljitih življenjepisov, n. pr. Josip Ogrinec (1890.
in 1891.), Jurij Japelj (1894), Flor. Hrovat, Janez Parapat, Jožef
") Lj. Zv. 1886, passim. - "»') Ibid. —- ''") Ibid. — »") Ibid. — »'") SI. 1886.
»>) Kr. 1882. - ■') Kr. 1883. — '») Kr. 1884. — ■•*) Kr. 1885.
^*) Ob SOletnici škofovanja Leona XIII., dnednč 19. februarja 1893. 1.L, se
'je med Ijubljan.skimiljubljanskimi bogo.slovcibogoslovci ustanovila „Academia»Academia Oper osorum'-'Operosorum";
to leto pa je tudi 200letnica .Academiae„Academiae Operosorum", ki se je 1693 I1.
ustanovila v Ljubljani. Ta akademija je namerjala člene navajati k znan-
stvenemu pisateljevanju. Vsako leto so se družbeniki sešli po jedenkrat in
216 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Podmilšak (1895), v isto stroko spada spis ,,^Slovenski koledarji
in koledarnikikoledamiki". Ko je bil kapiteljski vikarij v Novem mestu,
je urejal ..j^Dolenjske Novice-^^. V ^Slovencu"''' je 1890. leta na-
stopil kot jako plodovit in bister pisatelj na zgodovinskem polju.
,Xistki„Listki" v ..Slovencic^^Slovencu^^ razpravljajo srednjeveške božje sodbe (1890),
„Sv. Primož in Felicijan v Slovencih"'' (1891), ..Imena„Imena papežev po
prerokovanju škofa sv. Malahije" (1893). Tudi na političnem polju
je bil delaven s peresom, kajti štirinajst člankov naslovljenih „0d
kod — kako — kam?" (1891) in ,,Poglejmo„Poglejmo nazaj, da pridemo
naprej" (1894) je prišlo iz njegovega peresa. — Sodeloval je pod
raznimi pseudonimi tudi v ..^^Pomladnih Glasih'^ v ..Slovencu-^^Slovencu'\
v ..Dol„Z>o/. Novicah'!-^ in v knjigah ..^^Mohorjeve družbe"drušbe''. Za svoja
mlada leta razpolaga z obširnim znanjem, se odlikuje po lepem
zlogu in narodnem jeziku.
France LekšeLekSe fl862(1862) por. v Pustempolju v župniji Rečica
na vStajerskemŠtajerskem, je študiral na gimnazijah na Ptuju, v Celju, v Varaž-
dinu in na Reki; bogoslovje pa v Mariboru; kapelansko službo je
opravljal na raznih mestih in je sedaj od 1897. 1. župnik v Lučah
ki je je dal avstrijskim škofom dnednč 3. marcija 1891 : Quapr()pterQuapropter apte et
salubriter fuerit, si suae propriaeque ephemerides, veluti pro aris focisque
propugnantes^, unicuique sint regioni eo modo institutae, ut nulla in re a
judicio episcopi absccdantabscedant, sed recte studio seque cum ejus conveniant
prudentia ctet voluntate. — Člani so bili : Dr. Aleš Ušeničnik, dr. Opeka,.^
Anton -Medved, Josip Vole, Fran Finžgar, Alojzij Stroj, sedaj urednik ~,j^Du-
hovnegakovnega Pastirja''"^ ^ Ivan BarleBarlč, Josip Rozman, sedaj tajnik .,„ družbe sv. Mo-
horja"., Ivan Štrukelj., Anton Hribar, Viktor Steska, Josip Benkovič, ki je
društvu napravil pravila. Pisali so v časnike: „Rimski^Pimski katolik--.,^ ..Dom^ ^Dotn in
Svet"., ^^ Vrte cffVrtec^^''., „Slovenec^Slovenec-' in v knjige „Drušbej,DruŠbe sv. Mohorja--.^, Razdelili so
si predmete; z modroslovjem se peča dr ršeničnikUšeničnik, z zgodovino Benkovič
in Steska, s homiletiko in z otroškimi spisi Stroj, s povestmi in ukovitimiuko vitimi
spisi Štrukelj, Finžgar, BarleBarlč, Rozman, boritelj za narodne pravice na Ko-
roškem, kot urednik „Mira",^y drugi zgoraj imenovani se pečajo s pe.sništvompesništvom.
Ta akademija se sme imenovati nekak uvod k „ »Leonovi družbi"** in se je
tudi razšla 1896. 1 , ko sevSe je u.stanovilaustanovila ^Leonova„Leonova družba".
Jezikoslovje. 217
o našem pravorečji^' '), kjer uči, naj se / izgovarja kakor v ;
.Škrabec je v ^.Cvetjir'' VIII spis imenoval ,,korenito razpravo"
o našem pravorečji" '), kjer uči, naj se / izgovarja kakor v ;
in dr. Oblak jo je pohvalil v ^.Archivir XII. Ta uspeh mu je dal
Škrabec je v ^Cvetju^ VIII spis imenoval ^korenito razpravo"
in dr. Oblak jo je pohvalil v ^^Archivu^^ XII. Ta uspeh mu je dal
pogum, da je pisateljeval dalje, in opažal govorico preprostega
ljudstva v tistih krajih, kjer je služboval. V nastopnih letnikih
^.Dom„Z>ow in Sveta'-'-^^ nahajamo spise : ,,Xekaj„Nekaj porabnih mislij o slo-
venščini v govoru in pismu" ''*), ..Naš„Naš jezik in naša književnost" ^),
..Imena„Imena rodbine in svaščine"*); zadnja razprava je najpopolnejši
spis o tej tvarini v slovenščini, prva dva pa dokazujeta temeljito
znanje slovenskega jezika. Pa ne samo jezikovno stran je obde-
loval Lekše, nego opisal je življenje in slovstveno delovanje
dr. Gašperja Rojka'^), dr. Križana"**). 1894.1. se je udeležil shoda
krščanskih starinoslovcev v Spletu in potem potoval skozi Herce-
govino, Bosno v Beligrad; 1895. 1. se je udeležil razstave v Pragi
in jo popisal v ..^^Slovenskem Gospodarju-'-Gospodar ju^^\ ta spis se je porabil
tudi za .. ^^Učiteljskega Tovariša-"- ''^. Tudi učiteljska lista ,, ^^Vrtec'-'-^^
in ..^^Popotnik"-^ imata 1890. 1. spise od Lekšeta. Lahko trdimo, da
spada Lekše med naše odličnejše mlade jezikoslovce.
III.
i — vv@j'§j^fl/' — '
IIL
Prirodoslovje in narodno gospodarstvo.
Nobena dežela v našem cesarstvu ni tako bogata na raznih
pojavih prirode kakor naša slovenska zemlja ; na jugu meji na
morje, v zapadu in nekaj na severni strani jo dičijo prirodne lepote
planinskega sveta, na vzhodu so ji na diko vinorodne gorice na
.Štajerskem in Dolenjskem, med planinami in goricami se razpro-
v
Štajerskem in Dolenjskem, med planinami in goricami se razpro-
stirajo rodovitne planjave. Pesniki so opevali naše reke, deročo
Muro in Sočo, bistro Savo in mogočno Dravo, tujci prihajajo ob-
Vodnika počenši do Gregorčiča bi lahko našteli navdušene izraze
o lepoti naše zemlje, ki prinaša raznovrstne pridelke, podaje premog,
železo, srebro i. dr. Ni torej čudo., da se je lepo število slovenskih
'*) Dom in Sv. 1888. — -') Dom in Sv. 1890, 1891. - '») Dom in SvvSv. 1892.
— •*^) Dom in Sv. 1893. — '-) Dom in Sv. 1893. — •=) Dom in Sv. 1894.
15\'^
218 Zgodovina ^1()\ slov. .slovstvaslovsU'^. IV. del.
pisateljev oklenilo te lepe vede, saj je uže pesnik Vodnik bil tudi
navdušen prirodoslovec.
Pridružili smo prirodoslovju tudi narodno {.gospodarstvo,
ker sta si te dve stroki v ozki zvezi; navedeni so pa tukaj samo
odličnejši zastopniki te stroke, ker smo prepričani, da bi bilo po-
trebno, naj bi vešč strokovnjak o primerni priliki obdelal to stran
našega stremljenja v posebni knjigi. Mali narod stoji pod vplivom
mogočnih sosedov in se ne more lahkoJahko razvijati, posebno v go-
spodarskem obziru ne po prirojenih svojstvih, vendar bi bila obširna
in temeljita slika jako zanimljiva in poučna.
^a)
Simon Robič'"-^) (1824 — 18971824—1897) iz Kranjske Gore na Go-
renjskem, je kapelanoval v Metliki, v Loškem potoku, v Dobu, v
v
Preddvoru, v Borovnici, v St. Juriju pri Kranju, od 1874. leta je
bil upravnik na Senturški gori. Zanimal se je za prirodoslovje
in imel velike zbirke ; največjo je prodal deželnemu muzeju za
1500 gld., katere je določil za dijaške ustanove. Bil je srečen in
zadovoljen na Senturški gori , ker je ljubil prirodo črez vse.
Pisal je v ,,^^Novice'-^\ n. pr. „Kratkc»Kratke popotne črtice polžarja^'" '),
označil Suhadoločkovo dolino kot znamenito gledegledč raznih vrst
polžev '), popisal nekatere griče in jarke v vznožju Senturške gore
v
v geološkem in paleontološkem oziru''), pisal o strupenih kačah *),
o kranjskih mahovih. ''j Bil je Robič svobodnega mišljenja, dobrega
polžev \ popisal nekatere griče in jarke v vznožju Senturške gore
v geološkem in paleontološkem oziru^), pisal o strupenih kačah*),
o kranjskih mahovih.^) Bil je Robič svobodnega mišljenja, dobrega
srca in vesele narave.
Dr. Simon ŠiibicŠubic (1830) porojen v BrodehBrodčh v Poljanski do-
lini na Kranjskem, je 1844. 1. prišel na gimnazijo v Celju, 1850. 1,.
na gimnazijo v Ljubljani in je tam delal zrelostni izpit, ki se
je istega leta vršil prvokrat; potem se je na dunajskem vseuči-
'=••«^) Dom in .Svet 1897.
') Nov. 1882. — ') Nov. 18.S2. - ') Ibid — *) Dom in .^vet 18S8, 1889.
— ') Izvcstja muz. dru.štva III. (1S93.)
') Nov. 1882. — ") Nov. 1882. - *) Ibid. — *) Dom in Svet 1888, 1889.
— *) Izvestja muz. društva III. (1893.)
Prirodoslovje in narodno gospodarstvo. 219
Prirodoslovje in narodno goapodarstvo- 219
gimnazijskega razreda v Celju moral preživitiprežtviti sam in je mnogo
bede prebil na Dunaju v dijaških letih. Slavna zdravnika ŠkodaSkoda in
Oppolzer sta mu svetovala odločno, naj zapusti Dunaj in si drugod
poišče službe. Zatorej se je 1864. 1. preselil v Gradec in tam od
1864. do 1884,. leta služil na obrtni akademiji; med tem je bil
1859. 1. imenovan za ,,extraordinaria-„extraordinaria'^ matematike in fizike na
graškem vseučilišču, pa — brez plače. Pod StremaverjemStremayerjem so ga
na Dunaju razglasili za slovanskega agitatorja. 1874,. 1. se je v
Zagrebu ustanovilo vseučilišče, in ŠubicuSubicu so ponudili profesuro
matematike in fizike, a on jo je odklonil po nasvetu Erjavčevem.
Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti ga je z BleiweisomB1eiweisom
vred imenovala dopisujočim članom. Dopisaval je v ,,7„i?arf", dokler
je sprejemal slovenske sestavke ; ko je pa zahteval hrvatski
prevod, je prenehal dopisovati. Mnogo je SubicŠubic pisal v nemškem
jeziku.,') Jako važne in poučne spise je Subic objavil v ^^Ljub-
ljanskem ZvoniiZvonu^'\, n. pr. ..Občni„Občni potopi starih in novih dnij (na
Sundeških otokih)" '*), ,, .Ogenj sv,. ElmaElraa-' ^j), „ Kriva„Kriva vera o usodnih
dneh" *'), „Nebeški in podzemeljski ogenj" '')j, „Pogubni„Fogubni malik sveta" "')
i. dr. Svojo novo teorijo gorkote, katero je razlagal v spodaj
imenovanih nemških zbornikih, je razlagal tudi v „/?a^w"„Iiadu'' jugo-
slovanske akademije. vSubicSubic je velecenjen sotrudnik ^Mom,.Do?n in
sveta'''Sfeta". Trideset let se je trudil z nabiranjem tvarine za najob-
šimejši spis ..Titansko„Titansko napadovanje Olimpa", ki ima biti ,,Kosmus„Kosmus
človeškega duha": „Na onem svetu zbrani rajnki očaki, prvaki
vseh ljudstev in vseh vekov od prve lučice prosvete v Egiptu,
Indiji, Kitaju i. dr. do naših dnij, pretresajo med seboj v dialogih
vprašanja večnih resnic, vsak po značaju svojega veka in svojega
ljudstva,." Rokopis se nahaja v uredništvu ^^Ljiihlj„Ljublj. Zvona''^^.
Gosp. Viktor Bežek je pisal avtorju: „Kar se tiče zrelosti in
jedrovitosti dela, bi jaz Vaš rokopis najrajše primerjal s poznej-
šimi Platonovimi najzrelejšimi spisi, kakor ,Politeia'. A kaj, ko mi
borni Slovenci za to nimamo niti občinstva. To delo je preorjaško
za ,Ze'ow'^von^; tako, kakor je, bi moralo biti pisano v kakem sve-
tovnem jeziku in založiti bi ga morala kaka akademija ali kak
mecenat."
') Njegovi spisi, natisnjeni v „.Sitzungsberichte„Sitzungsberichte der k. k. AkademieAkaderaie der
^^'issenschaftenWissenschaften in ^^"ien••\\'ien'' in v „Poggendorfs"' Annalen" se pečajo z novo
mehaničnomehanifino teorijo gorkote. — -') LjI.j. Zv. 188318B3. — 'j*) Ib. 1891. — ■••) Ib. 1892. —
*•) Ib. 1892. - 6") Ib. 1893\mi.
15-
220 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Matej Vodušek porojen 1839. 1. pri Novi Štifti blizu Ptuja^,
prišel je 1869. 1. za profesorja v Kranj, 1872. 1. v Gorico, 1877.1.
v Ljubljano, kjer službuje še sedaj na višji gimnaziji. Opisal je
Popoviča in za Rožkov latinsko-slovenski slovar izdelal črki F"
in L. Bolj priljubljena tvarina pa mu je zvezdoznanstvo ; opisal
je prehajanje Venere mimo solnca dnedn6 6. dec. 1882. 1,., označil
Platonovo leto, objavil svoje mnenje o določevanju časa poldnev-
nika (meridiana) in zemljepisne širjave po solnčnih opazovanjih.
nemški knjigi.
Dr. J^ošefJošef Križan'-"^) por. 1841,. 1. v župniji sv. Križa na
Murskem polju, je pohajal latinske šole v VaraždiniiVaraždinu, učil se
na graškem vseučilišču matematike, fizike in modroslovja; ugodno
sta vplivala nanj učitelja Mach in Nahlo\vskyNahlowsky. Jedno leto je bil
suplent v Požegi, 1868. 1. je prišel v Varaždin, kjer službuje še
sedaj. 1893., 1. se je v Varaždinu slovesno praznovala petindvajset-
letnica njegovega tamošnjega službovanja. Marljiv sotrudnik je bil
Pajkovi ,,ZbW„Z(9ri" in ,,AVe.sw"^^Kresu^^. V prvem listu se nahajajo ti-le spisi:
„Vreme-' '"*) „0 naši zemlji", „Spanje", ..Mesec„Mesec", ,.Merkurij„Merkurij", ^*)
,. Jupiter„Jupiter", „Hitrost zvoka"'^, „Zvezde repatice",') „Tycho de Brache",
,,Solnce„Solnce", ,,Saturn„Satum", „Uran", „Neptun", ,,Hitrost„Hitrost svetlobe",*) ,, Vza„Vza-
jemno delovanje naravnih močij", ,,Zmota„Zmota očij pri vidu",'^) „Gle-
danje z obema očima", „Elektrika vzbujena z dotikanjem"."®) V
„jK>^^Kresu'''5«" je navedel zgodovino mnenj o postanku potresov."') Da
bi Slovenci opustili predsodke in vraže gotove vrste, je po zakonih
fizike, spektralne analize in astronomije razložil ..^Severni„Sevemi sij"."*)
V dušeslovno stroko spadajo spisi: „Nečustveni svet", „Razvoj
predstave duše človečje." "®) Obširneje je o dušeslovju pisal v mari-
borskem učiteljskem listu ..^^Popotnik'"^^ . Vse te sestavke je potem
združil v knjigo „Logika" 1887. Glede na terminologijo imajo pre-
magati težave tisti pisatelji, ki orjejo ledino; samo pisatelj ni vselej
dosleden, n. pr. rabi izraz: ,,analitiški„analitiški" in ..sintetični„sintetični" pojmi, potem
„razstavni" in „sestavni"; tudi rabi pisatelj izraz ,,osnov„osnov, i" namesto
-) Dom in Sv. 1894; Hrvatski Učitelj 1893, 21.
>) Zr. 1872. — ') Zr. 1875. — ') Zr. 1876. — *) Zr. 1877. — ^) Vest. 1874.
— *) Vest. 1875; dostavi „Elektrika vzbujena po atmosferičnih procesih", ibid.
-) Dom in Sv. ISiU; Hrvatski Učitelj 1893, 21.
— ') ZrKr. 1872.1S81; —pristavi ^)„Žarenje neba", ZrKr. 18751884. —- '•) ZrLtp. 187(5SI. — ■■) ZrMat. 18771874. — *) Vest. 1874.
•) Vest. 1873; pristavi „Povstanek godbe in njeno delovanje na ljudi in živali.
Kr. 1881.
— •) Vest. 1875; dostavi „Elektrika vzbujena po atmosferičnih procesih", ibid.
— ') Kr. ISSl; pristavi ^Žarenjc neba", Kr. 1884. - •) Ltp. SI. Mat. 1874. —
*) Vest. 187.3; pristavi .,Povstanek godbe in njeno delovanje na ljudi in živali.
Kr. 18S1.
Prirodoslovje in narodno gospodarstvo. 221
„osnova, e", ,.,biten, a, o" nam. „bistven^bistven, a, o". Opisal je tudi pisa-
teljevanje dveh vSlovencevSlovencev, ki sta živela v Hrvatih, Luke Zime
in Francelja'"*^). Podpiral je slovenske mladeniče, učeče se na
Hrvatskem, oživil v Varaždinu čitalnično društvo ..^Dvorano"^^ in
pevsko društvo ,. ^^Vila",^\ uvel predavanje in se priljubil tako, da
so ga izbrali za poslanca občine Varaždina. Tudi v hrvatskem
slovstvu je marljivo delal, v ,^.Viencu"\ ^^Napretku^' Vieiicu", ..Napretkw\ in v gim-
nazijskih izvestjih objavivši mnogo sestavkov.
v
Vincencij Borstner (1843) od sv. Miklavža na Štajerskem,
profesor na ljubljanski veliki gimnaziji, opisuje v ..^^Kresu"^^ 1881.
spektralno analizo kot pripomoček astronomiji, razjasnjuje tele-
grafska vremenska poročila (1882), naznanja in ocenja C-elestinovoCelestinovo
,,^Geometrijo za nižje gimnazije" (1883).
Dr. Makso Samec (1844 — 1889) iz Arclina blizu Vojnika
na Štajerskem; sekundarij v deželni bolnici v Ljubljani, se je 1871. 1.
v
na Štajerskem; sekundarij v deželni bolnici v Ljubljani, se ie 1871. 1.
nastanil za praktičnega zdravnika v Kamniku, potem za zdravnika
pri železnici v Trstu 1873. 1. in 1877. 1. zopet v Kamniku, ka-
teremu je tudi županil. Visokošolec je poslovenil ruski roman
,, Dim„Dim", pozneje ,. Pomladanske valove". Zapusti všivsi lepo-
slovno polje, se je obrnil k prirodoslovju, opisal gluhoneme s
sodnijskega stališča, podal črtice ob vplivu podnebja na človeški
organizem. Večji in s slikami razjasnjen spis je o spektralni analizi.
Jakob CehularČehular (1845) iz Slatine na Štajerskem, profesor
od 1872. 1 ; službuje na goriški gimnaziji; spisal je ,, Fiziko„Fiziko" 1882.
Jezik je lep in pravilen ; v razvrstitvi kemične tvarine bi se bil
pisatelj moral bolj ravnati po dotičnih pedagogičnih načelih; slo-
Josip Celestina (1845) iz Zagorja na Kranjskem, profesor
od 1876. 1., službuje v Ljubljani je po Močniku 1882. 1. ,,„ Arit-
metiko", 1883. 1. ,.„Geometrijo Geo me trij o "'^ priredil za nižjo gimnazijo.
Prelagatelj se ni pretesno držal izvirnika; slovenskim izrazom je
pridejan vsakokrat tudi nemški ali latinski, kar se mora odobravati.
izvirno delo.
'") Kr. 1885.
10
) Kr. 1885.
222 Zgodovina vslov. slovstva. IV. del.
222 Zgodovina slov. .slovstva. IV. del.
Viljem Ogrinec (1845 — 1883) okrajni sodnik metliški, je
bil vsestransko izobražen mož in je za ..^^Novice"^'' mnogo sestavkov
spisal iz zvezdoznanstva, n. pr. ,,Nekaj„Nekaj o luči", „0 utrinkih"«, „0
solncu".'\ Posebno pikro je spisana kritika o astronomskih izrazih
v Je.senkoviJesenkovi ,,jjZemI Zemljepisnijepisni začetnici"; v prijetni besedi je
sestavil poučno delo: ^Nekatere„Nekatere opombe in popravke" k Dragotina
ŠavpeilaSavperla spisu ,,^Potovanje po nebu". (Nov. 1865.) „5'/oe;^.Slov. Matici'-''
je poslovenil „Astronomijo^Astronomijo" v Schodlerjevi „Knjigi prirode". —
Beseda mu teče gladko, zlog je jasen.
dekliški meščanski šoli, 1875. 1. na enakem zavodu v Leopoldovem
predmestju na Dunaju, kjer je na vseučilišču obiskoval predavanja
o prirodoslovju in matematiki, in napravil iz njih izpit 1881. L1.;
tudi iz brzopisja je napravil izpit. Morda vsiedvsled trdega boja za živ-
ljenje, vsled trpljenja, prestanega v bosenski okupaciji, mu je
zdravje začelo pešati, da je umrl v domačem kraju 15. maja 1882. L
Začel je pisateljevati za Stritarjev .,„^Zvon^'£?on" slike iz priljubljene
mu gorenjske strani, n. pr. „Bratovlja peč", čije nauk se glasi
,,Spoštujte„Spoštujte stare ljudi; šiba božja je dolga, vsacega lahko zadene".
Blažunova mati je pripovedovala v povesti „Za starim gradom"
o kruti grajščakinji. Večina njegovih kratkih in prijetnih povesti
pa se vrši v preprostem narodu, v kmetih, s katerimi je Samostal
rad občeval, in za katere je mnogo storil v svojem rojstvenem
kraju, n. pr. ,,Na slemenu"; ,,Črtica iz življenja na kmetih", slika
v
kraju, n. pr. „Na slemenu"; „Crtica iz življenja na kmetih", slika
starega kmeta, ki je bil vesel, če je mogel govoriti s Trojanovim
gospodom, ki je rad nabiral cvetlice. Enaka slika je „Starec
samotar na novega leta dan"; spretno je popisal ,,Planšarico„Planšarico in
pastirja", „Predicc„Predice na Gorenjskem", „Rudokopa-\ ",,Podgorko „Podgorko".
Prijetno se čita sestavek „Na planinah" v Stritarjevem „^^Zvonu'-£?onw"
1879. 1. Spis „Baba na Poljanah" (str. 309) razlaga po narodni
pravljici okamenino v pečini nad Kočno na potu iz JavornikaJavomika
PrirododovjePrirodoslovje in narodno gospodarstvo. 223
v Bled. Iz prirodoslovja je popisal ,, Lisici in jazbeca ^^j'", posebno
obširno pa ,,Strupene„Strupenc kače^'". Mnogo svobodnega časa jeJe preživel
v triglavskem pogorju, ki je je poznal natančno; poznal je mišljenje
tamošnjega prebivalstva in je opisaval verno ; prijetno se čitajo
njegovi popisi in slike, samo omeniti bi bilo, da so nekateri
izrazi preveč stereotipni. Bil je vesten učitelj,^ spoštovan tovariš
in plemenit značaj.
Luka Lavtar (1846) profesor od 1873,. L1., službuje na pri-
pravnici v Mariboru, je spisal za učiteljišča ,,Občno„Občno aritmetiko".
Tvarina je primernoprimemo razdeljena, jezik lep in razumljiv; knjiga se
more rabiti tudi na gimnazijah.
Franc Hauptman (1847) od Sv., Križa nad Kamnico na
Štajerskem, učitelj na ženski pripravnici v Gradcu, marljiv so-
trudniktnidnik ..^Popotnika''-^ . Ko ponatis iz tega lista (IV. teč.) je izšla
„Fizika-^" 1884. Pisatelj govori o načinu, kako se naj poučuje pri-
rodopis v prostonarodnih šolah; napotki so jako porabni
Andrej Senekovič (1848) iz SčavniceŠčavnice na Štajerskem, pro-
fesor na veliki realki v Ljubljani 1874 — ^18851874—1885; ravnatelj v Novem
mestu do 1890., 1.,, odslej ravnatelj na veliki gimnaziji v Ljubljani,
(kjer je tudi občinski svetnik), je pisal črtice iz dunajske električne
razstave in ocenil Celestinovo „ G e o m e t r i j o Geometrijo". Samostalno delo
je njegova „ Fizika*'„Fizika" 1883. Sestavljena je knjiga z malimi izje-
mami po uradnih instrukcijahinsfrukcijah za avstrijske realke. Podobe so
razven jedne vse pravilne; izrazi ugajajo po ogromni večini. Ravno
tako je spisal tri izborneizbome učne knjige ..,,Osnovni nauki iz fizike"
za meščanske šole.
Dr. Ignacij KlenienčičKlemenčič (18531 853) iz Trebnjega na Dolenjskem,
je 1879. 1. v Gradcu napravil doktorat in se istotam habilitoval za
privatnega docenta za matematiko in fiziko; postal je 1888. 1., v
Gradcu izvanredni in 1895. 1I. redni profesor v Inomostu. Svoje
nemške spise je objavljal v zbornikih dunajske akademije in po
drugih znanstvenih časnikih., Klemenčič je satrudniksotrudnik ^.^Ljubljan„LjubIjan-
skega Zvona'''^.
Ivan SiibicŠubic (1856) iz Poljan na Gorenjskem, ravnatelj obrtnih
strokovnih šol, razklada v obširnem spisu „Rastlinske bolezni"
(Lj., Zv., 1887), da prihajajo te bolezni iz mehaničnega poškodovanja
ali iz škodljivega vpliva neorganske narave ali pa od rastlin in
224 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
živali. Njegove prve sestavke ,,Zlato„Zlato" in ,,Palme'„Palme" nahajamo v
Stritarjevem ,.^Zvonu^'^ 1877., in 1878. ,,.0 dragih kamenih in biscrjihbiserjih"'.
(Več. 1885.)
Ferdinand Seidl (1856) iz Novega mesta, učitelj na goriški
lealkirealki, je primerjal v posebnem spisu toplinske razmere zagrebške
in ljubljanske. Pisatelj, ki v Slovencih prvi raziskuje meteorologijo,
navaja najpoprej Lambert-Besselovo ,.Formulo o osnovni motenja
oproščeni toplini'", in podaja na podlagi tridesetletnega (sicer ne
vsega lastnega) opazovanja v Zagrebu in Ljubljani stalne jednačbe
in izračunjene formule, kako se toplina po Kranjskem in Dolnjem
Štajerskem preminja z nadmorsko višino. — Temeljita sta njegova
spisa: ..,,Osnovna toplina v Ljubljani''" in ..O„0 menjavi topline v
Ljubljani." (Lj. Zv. 1886.)
h)
Slovenci so po svoji ogromni večini kmetskikmetški narod ; zato
so se slovenski rodoljubi koj v začetku preporoda našega naroda
brigali za njegovo vzgojo v tej stroki; to nam dokazujejo Blei-
wcisoveweisove „iVb27/c^,Nomce'-". Mi Slovenci sicer nimamo narodnega in boga-
tega plemstva: Cojzi, Trpinči in Rudeži so redko sejani, ali vendar
so se v yNovicah'^„iV(027/caA" oglasili Gustav grof Auersperg '^), Anton grof
*^) Gustav grof Auersperg: ,,Ž\ijplo„Žveplo pomoč zoper ^njilobognjilobo kmetijskih
pridelkov" (N. 1879). Baron BibrajcBibra']Q spisal nekaj opazek o reji bek (N. 1886.)
Anton grof Barbo k članku: „Kako zeleno krmo ohraniti?" (N. 1890.)
M. BrešnikBreBnik^ učitelj : „Uokazi„Dokazi velikega dobička, ako pridelujemo krompir tudi
iz .semenavsemena" (N. lS7;-i1873): povedal je, kako dosedanje železne vage s kembeljnom
predelati za domačo rabo po novi vagi (N. 1875). Ljudevit Dimic^ c. kr. nad-
gozdar, zdaj dvorni svetniksvčtnik, je spi.salvSpisal ob.širniobširni potni pouk o Krasu in pogo-
zdovanju Kra.saKrasa (Nov. 1871), „Kako se odvrne .škoda, ki jo sneg dela drevju"
(N. 188(31886). Med svilorejcisvilorcjci .se je oglasil tudi Anton Hrovatin^ duh. pomočnik
pri Novem sv. Antonu v Trstu in razložil, kako se prideluje Delprino zdravo
semevseme (N. \>^121S72). Ivan Hribar, zastopnik banke SlavijevSlavije, je podal življenjepis
Janeza Dzierzona s sliko (N. 18SU1880). Mat. Ilovar,Hov ar ^ kmet v Paradišču, premi.šljujepremišljuje
o žalostnem stanju kmetijstva (N. 188U1880). Dr. M. Godec,^ pomorski zdravnik,
pojasnjuje „Ozebo .sadnega drevjadre\'ja". Gašpar Krišnik objavlja „Narodne^Narodne prav-
ljice o umnem gospodarstvu" (N. 1880). Anton OgulinOgidin v Novem mestu razlaga,
kako je ravnati nograde po toči oškodovane (,N. 1873), „Preiskave^Preiskave novega vina"
(N. 1M751875). 1877. 1. se obrača do deželnih in državnih poslancev, da bi se ustav-
ljali zarubljenju pretečemu vsled dolgov (N. 187:?1872). Jos Lenarčič: „Pridclujmo„Pridelujmo
oves" (\N. 1887). „StreŠna„vStrešna lepnica" (Dachpappc) 155. „Perutninstvo (N. 188!)1889).
Jan. K.pl. PihelštajnskiPiheUtajnski: „ Vpliv svetlobe na rastlinstvo" (N. 1880) ni iz-
viren, nego posnet po dr. G. HcycrjiiHeycrju. ..,, Važnost vode za rastlinsko življenje"
(N." 1880).
Matija Rant na Kranjskem; med kmeti samimi so se oglasili pisa-
telji n. pr. Matija Ilovar v Paradišču in Miha Bizjak v Framu
blizu Maribora , od cesarja odlikovan kot izboren sadjerejec ;
dr,. Pavel TurnerTumer (Ahasverus I.L) je danske in norveške kmete našim
stavil v vzgled.
se odlikujejo:
Rihard DolenecDolence, vodja kmetijske šole na Slapu, Ernest
Kramar, bivši popotni učitelj in vodja kmetijske šole v Gorici;
Gustav Pire, urednik treh gospodarskih listov; Franjo Kuralt,
poprej učitelj kmetijstva v Gorici, sedaj tajnik gospodarskega
društva v Zagrebu, Fran Povše,PovSe^ mnogoletni urednik ,, Gospod aj'j^Gospodar-
skega lista''^' v Gorici in vodja slovenske kmetijske šole v Gorici,
Viktor Rohrmann pa Franjo Solmayer.Šolmayer,
Tem strokovnjakom se pridružujejo v novejšem času dr. Josip
VošnjakVoSnjak s svojimi temeljitimi spisi ,,0b agrarnem vprašanji"*'
(..y^Letp. Mat. Slov."' 1884) in ,.,Socijalni problem in kmetski stan"^'
fLetp(Letp. Mat. Slov.'' 1885).
Tudi juristi niso izostali: dr. Janko Sernec, odvetnik v
Mariboru, je gospodinjam spisal primerno knjigo in v .^.^Ljubljan-
skem Zvonu'' 1886 opominjal k večji zmernosti.
JanezJanes Mesar (1832 — ^1895) iz Jesenic na Gorenjskem,
1855. 1. kapelan v Bohinjski Bistrici, 1861. 1. župnik na Bohinjski
Beli, 1863. 1. na Bistrici. V Bohinjski dolini se je ž njegovim pri-
mlekarstvo; njegova zasluga je, da so se v Bohinjskih planinah
začele snovati sirarske zadruge. Mesar je bil marljiv načelnik po-
družnice C. kr. kmetijske družbe v Bohinju.'*) Pisal je o zboljšanju
planinskega gospodarstva'*), naslikal gospodarske razmere na ne-
katerih kranjskih planinah/.^)
'») Nov. 1887. —- =') Nov. 187.51875. — '^) Ib.
226 Zgodovina >lovslov. >lu\>.tvaslovstva. IV. del.
Lovro' Mencinger (Golski), župnik na Golem, porojen
1835. 1. v Bohinjski Bistrici, priporoča v toplo pisanem sestavku:
„Prijateljem sadjarstva za novo leto*'" '*), kmetijske podružnice in
šolske vrte *^); opisal je „Prikazen na Golem" ^*) (barvano podobo
v meglah).
Dr.yosip Josip VošnjakVodnjak je po vzgledu B!eiweisovemBleiweisovem svojo po-
zornost obrnil na gmotno stanje slovenskega naroda in Slovencem
Čehe postavil v vzgled, n. pr. „Učimo se od CehoslovanovČehoslovanov" '*) in
povdarjal, da morajo Slovenci najprej postati neodvisni od tujcev;
zaradi tega je 1874,. 1. priporočal „Zadruge z neomejenim poro-
štvom"'. Ker so na Češkem te hranilnice uspevale jako ugodno,
v
štvom". Ker so na Češkem te hranilnice uspevale jako ugodno,
se je napotil v Prago poučit se o njih upravi in je omeniP), da se
brez posebne težave vodijo taki zavodi in da pride na GeškemČeškem
na 25.000, na Moravskem na 9000 oseb jedna posojilnica, dočim
posluje na Kranjskem samo jedna. Z veseljem je naznanil nekoliko
let potem, da je posojilnicam znižan davek. ■^"*) Za naše narodno
gospodarstvo je najvažnejši kmetski stan. Napisal je v koledarjih
..^Družbe sv. Mohorja" od 1872. do 1890. 1. poučnih spisov za ljud-
stvo, n. pr. „Posojilnice na pomoč kmetskemu ljudstvu", „Hranil-
nice in posojilnice na kmetih", ..Proti„Proti žganju", „0 koleri", „Prva
pomoč v smrtnih nevarnostih", ,,0„0 gospodarskih šolah". Kako
močno ta stran zanima mnogoletnega bojevnika na polju politične
delavnosti, se razvidi iz tega, da se je sedaj v pokoju v rojstnem
kraju popolnem posvetil narodnemu gospodarstvu, o katerem je
tudi obširno razpravljal v ...^^Letopisih AlaticeMatice Slovenske^'''- v letih
1884.— 1!1888.
Matija Rant (1844) od Sv. Lenarta na Kranjskem, nad-
učitelj na Dobrovi na Kranjskem, marljivo obdeluje gospodarsko,
prirodoslovsko in pesniško polje, prvo stroko s posebnim ozirom
na krajevne razmere; glasilo so mu .^..^Novice''".,^^\ kmetski stan v
dobrem gmotnem položaju mu je glavni steber vsem drugim sta-
novom'), obrtnijo v trnovsko-vremski dolini priporoča tudi žen-
') Nov. 1H711871. — =) Nov. 1871. — ') Nov. 1&7S1878; to prikazen je popisal
tudi .Šolmayeršolmayer, Nov. 1877.
'*) SI. Nar. jf)868, 40; pristavi: .,Tri;ovina^Trgovina z grozdjem na HuskoRusko." —
') .sivSl. Nar. 1872, 5:553. — '^) ^Enketa o propadanju kmetijstva na Kranjskem-'",
SIvSl. 1884.
•') Nov. I87i)1879, llo115; N. 1881, 1884, i8851885.
Prirodoslovje in narodno i,'Ospodarstvogospodarstvo. 227
skam za zimski čas^), obširno in temeljito opisuje živinorejo v
trnovsko-vremski dolinici; umnim gospodarjem podaje desetero
skam za zimski čas*), obširno in temeljito opisuje živinorejo v
pravil*): Notranjcem priporoča sadjerejo '), s katero se je osobito
tmovsko-vremski dolini*); umnim gospodarjem podaje desetero
rad pečal, kajti večkrat je učil v ,^Novicah''\ da je treba pra-
pravil *): Notranjcem priporoča sadjerejo '*), s katero se je osobito
vilno saditi in snažiti sadno drevje in spomladi**) za to potrebno
rad pečal, kajti večkrat je učil v ^^Novicah-^ da je treba pra-
vilno saditi in snažiti sadno drevje in spomladi") za to potrebno
ukreniti. Ker pa imajo rastline in osobito drevje mnogo sovraž-
nikov v živalstvu, jeJQ klical zoper ogrce ,.Na„Na vojsko, na vojsko''" ')
in opisal nekatere sadnemu drevju škodljive mrčese''"). O tem
predmetu je posebej izdal ..Opis„Opis"'. Ljubljana 1883. Ta knjižica je
nastala iz izkušenj, ki si jih je pridobil marljivi pisatelj v večletnem
boju s škodljivimi mrčesi. Opisal je posebej velikega ponočnega
pavlina (dasgrosse Nachtpfauenauge)"), češnjevega jedrčarja (Kirsch-
kernriisselkemriissel-Kafer)'"®), vrbarja ali lesnega črva (Weidenbohrer) "' ^) in
podal kratke poteze iz splošnega življenja metuljev in gosenic.'^)
Slovesne prilike so mu dale povod, da je izpregovoril važ-
v
nejšo besedo; v spomin poroke Rudolfa s Štefanijo je nagovarjal
Vipavce, naj se trdno oklenejo uprav v ta namen osnovanega
.^Vipavskega sadjerejskega društva"'^ *^) „se„sč združenimi močmi
za splošni napredek nam in našim naslednikom"'' kliče 1883. 1. v
spomin 600 letnice.'**) Odločno zahteva Rant, da naj ljudske šole
skrbčskrbe za umno gospodarstv^ogospodarstvo.'**'^) Da bi pa tudi preprosti kmet razumel
napredek v kmetijstvukmetijstiru, navaja v spisu ,,Pri„Pri sosedu" starikave in
napredne kmete razgovarjajoče se o kmetskih zadevah.
Rihard Dolenec (1849) iz Podbrdja v StŠt. Vidu v Vipavski
dolini, je 1873. 1. postal vodja dež. in vinorejske šole v Vipavi. Poprej
je dovršil kmetijske študije v Altenburgu in pohajal sadjerejsko šolo
v KlosterneuburguKlostemeuburgu. Ponujeno mu službo na Tirolskem je odbil in
šel na Kranjsko. f'Xov(Nov. 1873, 135.) V ..Novicah'-' 1869 je razložil
razvitek čebeloreje od prvega početka do najnovejših časov in je
v sestavku ..Naprej„Naprej, čbeloreja slovenska" '^) priporočal sedem točk
v prospeh te stroke. Odgovoril je na vprašanje iz Štajerskega,
kako je zboljšati slabo zrno, da je je treba pasteurizirati ■^), pri-
'*) Nov. 1881, 60. — =^) Nov. 1881, 100—132. - "') Nov. 1882, 217. — •'^) N. 1887,
36. — *•) N. 8, 437 ... 73:; pristavi : -»Nekaj o ajdi in njenem pridelovanji"^,
N. 1882, 24. -— ')O N. 1871875.5.' — *") N. 1879, 177-249. — '^} Nov. 1881. — '»") Ibid.
— ") Ibid. — ^•") Nov. 1882. —- ") Nov. 1881. — ^') Nov. 1883. — '')O Nov. 1880.
'*)Nov. 1871; pristavi: „Kako murve obrezovati ?" N. 187 11871, 188; „Skoči„vSkoči-
doljski panj^«,N. 1891., 304. — ') N. 1872, 92 . . . 193.
228 Zgodovina slov. slovstva. I\'IV. del.
poročal sadno drevje saditi ob krajih cesarskih in srenjskih cest ^),
izpregovoril ,.Prijazno besedo vipavskim kmetcn-alceni" *) in raz-
poročal sadno drevje saditi ob krajih cesarskih in srenjskih cest '),
ložil po nemškem sadjerejcu dr. Lukasu izumljene sadne sušilnice ').
izpregovoril „Prijazno besedo vipavskim kmetovalcem"*) in raz-
Ker je ..Gospodarska priloga'^ ^^Slovenskega Gospodarja'-
ložil po nemškem sadjerejcu dr. Lukasu izumljene sadne sušilnice %
Ker je ^^Gospodarska priloga^' ^^Slovenskega Gospodarja''
krivo razumela nauk o obrezovanju trt, je on to reč pojasnil po
pravilih slapinske šole.") DolenceDolenec priporoča kranjskim vinograd-
nikom rudečega španjola, modro portugalko in črnega bur-
gundca '^) in navaja praktična vinograjska orodja ''^); v obširnem
sestavku ,.Studije„Studije o povzdigi kranjskega sadjarstva" "®) zahteva,
naj se goji v pravi meri in po pravem načrtu. DolenceDolenec je izumil
sušilnico, čije načrt se razjasnjuje v ^.^Novicah''-^ 1884, 316; de-
želnim in državnim poslancem je priporočal domače pristno vino
braniti proti fabrikantom.'"^®) Po francoskih izkušnjah, je rekel, je
bakreni vitriol dobro sredstvo proti peronospori 'M^^), pa je tudi
koristno, z žveplom zakajevati vino *'"^); omenil je izkušnje z
ameriškimi trtami v Bizelju na vStajerskem '^), razlagal je, katere
v
ameriške trte sadimo '*), in razjasnil požlahnitev zelenečih ame-
riških trt,'"') Spisal je tudi nekaj knjig iz svoje stroke; te so na-
ameriškimi trtami v Bizelju na Štajerskem'^), razlagal je, katere
ameriške trte sadimo"), in razjasnil požlahnitev zelenečih ame-
riških trt.*^) Spisal je tudi nekaj knjig iz svoje stroke; te so na-
vedene v bibliografiji.
v
Gustav Pire (1859) iz Škofje Loke, je pisal spomine iz
potovanja po velikih posestvih na Ruskem, Češkem in vSleziji
Grustav Pire (1859) iz Škofje Loke, je pisal spomine iz
(Nov. 1880). Premala gospodarska omika, slabo denarno stanje in
v v
potovanja po velikih posestvih na Ruskem. Češkem in Sleziji
(Nov. 1880). Premala gospodarska omika, sIoto denarno stanje in
premalo trdne volje so mu tri glavne ovire v napredku sloven-
skega kmetijstva (Nov. 1880); množina poljskih pridelkov je od-
visna od množine redilnih snovij v zemlji (Nov. 1880). Kdo je res
ud C. kr. kmetijske družbe na Kranjskem? Vsak, kdor ljubi lepo
kranjsko deželo in slovensko ljudstvo (Nov. 1887). ,.0„0 amerikanski
sadni sušilnici in koruzni uši" (Nov. 1886). V ..Novicah'^^NovicaK-^ (1884) je
temeljito opisal živinorejo na Kranjskem. Izdal je Pire ,.Mle„Mle-
karstvo" 1884. Knjiga je pisana poljudno pa vendar temeljito in
namerava našemu narodu odpreti nove vire dohodkov; večjidel
je ponatis iz ..Novičnih„Novičnih" sestavkov pisateljevih (1884). — Pire je
kot tajnik kranjske kmetijske družbe tudi urednik gospodarskega
lista ..Kmetovalec-'-.
lista ^^Kmetovalee^^
') N. 1H72, 2.o9 . . . 805. — ") N. l.STi), 218-3U4. — 'v N. lS7i», 831 .. . 866;
dostavi : ,.Klic našim deželnim in državnim poslancem iz Vipavske doline'',
N. 18SI, 19. — «) N. 1880, 99. — ') Nov. 1884. - ") Nov. 18s4, 89, 100. —
") Nov. 1884, 187 . . . 237. — '") Nov. 1885. - ") Nov. 1886, 9. — '^ Nov. 1886,
290. — ") Nov. 1889. — ") Nov. 1890, 106. — ''•) Nov. 1890, 202.
') N. 1872, 259 . . . 305. — "•) N. 1879, 248-304. — ') N. 1879, 331 . . . 366;
Prirodoslovje in narodno gospodarstvo. 229
dostavi : j^Klic našim deželnim in državnim poslancem iz Vipavske doline'^,
N. 1881, 19. — «) N. 1880, 99. — ') Nov. 1884. — «) Nov. 18S4, 89, 100. —
») Nov. 1884, 187 .. . 237. — ^") Nov. 1885. - '') Nov. 1886, 9. — ^^) Nov. 1886,
290. — *') Nov. 1889. — '') Nov. 1890, 106. — »•) Nov. 1890, 202.
Franjo Kuralt { 1 849 ) iz Mengša na Kranjskem, je višjo gimna-
Prirodoslovje in narodno gaspodarstvo. 229
Franjo Kuralt ( 1 849) iz Mengša na Kranjskem, je višjo gimna-
zijo dovršil v Varaždinu, gospodarsko akademijo v Starem gradu
(Ungarisch-Altenburg) (1870 — 1871). Presluživši nekaj let kakor go-
Zagrebu in v Slivnici blizu Maribora je 1874. 1. postal učitelj gospo-
darstva na slovenskem oddelku deželne kmetijske šole v Gorici,
in 1878. 1. tajnik ..^^Hrvatsko-slavenskega gospodarskega društva
IIu Zagrebu'^''. Po okupaciji Bosne je na željo vojvode Wurten-
berga prepotoval Bosno in ministerstvu poslal obširno spomenico
o ondišnjih gospodarskih odnošajih. Povabljen od bolgarske vlade,
da ustanovi v Citliku blizu Ruščuka gospodarsko šolo, se sicer ni
v
da ustanovi v Cifliku blizu Ruščuka gospodarsko šolo, se sicer ni
odzval pozivu, a prepotoval je Bolgarsko, da se seznani s tamošnjimi
gospodarskimi odnošaji. Slovstveno je začel delovati Kuralt 1871. 1.L,
ko je bil slušatelj na akademiji, in je v „Novice'''j^Novice^^ pisal članke o gospo-
darstvu; istotam je objavil tudi potopisne črtice o Bosni; v Gorici je bil
urednik ^^Gospodarskega lista''.^^ V tem času je „DriičbanDrušba sv. AIoMo-
liorja'"hor/a^ iz njegovega peresa podala slovenskim kmetom jako spretno
urejeno knjigo o sadjarstvu. Preselivši se med Hrvate je tam na-
daljeval pisateljevanje o svoji stroki. Hrvatom spisana knjiga
..Vinogradarstvo''„Vinogradarstvo" je 1886. 1. prišla na svitlo v Novem vSaduSadu.
1889. 1. se je Kuralt napotil na Francosko, da se prepriča na licu
mesta, kako Francozi opravljajo svoje vinograde. Njegovo tiskano
poročilo o tem potovanju se je razdelilo med kmete in je mnogo
pripomoglo k temu, da so se poprijel!poprijeli kmetje amerikanskih trt.
Kuraltov delokrog in vpliv na razvitek vinogradarstva na Hrvat-
skem povzdiguje tudi koledar, ki ga je 1893. 1. začela izdajati
tiskarna KugliKugll i Deutsch, osobito pa dvojica časnikov, koja urejuje
uže od 1878. 1., namreč ,.,„ Gospodarski listUst''- in ,.^^Seoski Gospodar" \^';
oba izhajata v 14.000 izvodih.
bil izvoljen državnim poslancem. 1875. 1. je ministerstvo Povšetu
naložilo, naj preišče goveja plemena v Istri, na Goriškem in na Go-
renjskem, in povepovč, katera plemena so prilična za posamezne kraje.')
Poročal je o shodu vinorejcev in o razstavi vin na Dunaju^*); svilo-
'») Nov. 1871, 367-384; prim. Nov. 1881, 73. — ^'j Nov. 1879, 345—417345-417
.,Kako„Kako na Goriškem sušijo svinjsko meso". Nov. 1878,. 26.
1
230 Zgodovina slov. slovstva. I\'. del.
rejcem na Kranjskem priporoča, naj se ustanovi sredstvo za pro-
dajo kokonov.') 1876. 1. je imel v Metliki govor o cepljenju trt*),
_\;\^^ Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
1877. 1. je opisal razstavo goveje živine v Celovcu •'); kmetijske družbe
je nagovarjal, naj si izprosijo izdatne podpore "j, povdarja, da kmet
ne sme več gospodariti po starem '); nasvetoval je najboljšo od
roda do roda stanovitno živino ''j, po vzgledu na Tirolskem in
iciv.vin na Kranjskem priporoča, naj se ustanovi sredstvo za pro-
Švicarskem je priporočal mlekarske zadruge.") Na podlagi vestnih
sLuo kokonov/M IS76. 1. je imel v Metliki govor o cepljenju trt*),
statističnih podatkov je narisal natančno sliko o živinoreji na
l SV :. !. je i>pis;il razstavo goveje živine v Celovcu ^); kmetijske družbe
Kranjskem, vso živino je cenil na trinajst milijonov goldinarjev.
!c na^iivn arjal, naj si izprosijo izdatne podpore *), povdarja, da kmet
Urejal je več let ^^Gospodarski lisf^ v Gorici (glej ,,Časniki
ne sme voc gospodariti po starem '); nasvetoval je najboljšo od
iv\la Ji^ roda stanovitno živino **), po vzgledu na Tirolskem in
S\ ioai*skom je priporočal mlekarske zadruge.®) Na podlagi vestnih
Niatisti<>nih podatkov je narisal natančno sliko o živinoreji na
Kiaujskom, vso živino je cenil na trinajst milijonov goldinarjev.
I ivial je več let ^^Gospodarski list'' v Gorici (glej „Casniki
in časnikarstvo") ter izdal nekaj porabnih knjig za kmete. (Glej
biblii^^ralijo.)
bibliografijo. )
v
Dr. Er7iestErnest Kramar (1854) iz Škofje Loke, predstojnik
kmetijskokmotijsko-kemičnega poskuse vališčaposkuševališča v Ljubljani, priporoča idrijsko
rudo\\\\\> (^Nov. 80) za gnojilo našemu polju in razklada redilno vrednost
planinskega sena. (Nov. 81.j) Ta spis je bil objavljen tudi v du-
najskem nemškem listu ^Mesterr,,Oesterr. landw. Wochcnhlatt"Wochenblatf^ in uči,
kako je treba oskrbovati govejo živino. Njegovo večje delo je:
„Kmetijsko..Kmetijsko berilo". Pisatelj je zajemal iz Bleiweisove ,.Zivinoreje„Živinoreje",
izi/ Kuraltove ,,vSadjereje„Sadjereje", iz Erjavčevih „Skodljivih živalij", iz
PovšetovegaPoviijetovega „Umnega Kmetovalca" in drugih strokovnih knjig.
RokopisNokopis je pregledal deželni nadzornik A,. Klodič vitez Sabla-
dolskidi»lski, gledegledč jezika pa Erjavec. Tvarina je razdeljena tako spretno,
da knjiga učiteljem rabi za vodilo in učilo.
Viljem Rohrman (1862) iz Novega mesta, učitelj na kme-
tijski šoli na Slapu sedaj na Grmu, je v obširnem sestavku ..Ob„0b-
delujmo umno naša polja" M^) zahteval, da je treba orati globlje in
zemlji dati počitek ; prvo točko je obdelaval marljivi sodelavec
.^.NovičMovi&'- Matija Rant; njegovim nazorom pa je ugovarjal Rohrman.^*)
Povedal je tudi svoje mnenje o odvodenju zemljišč, o kmetijskem
knjigovodstvu"^), o živinski paši v ravninah *) in priporočal govedo
švicarskega plemena. On navaja tudi rastline '), katere provzročajo
plodovitost ali rodnost zemlje. Napisal je tudi več samostalnih
del (glej bibliografijo), ki so dobro došla slovenskim gospodarjem.
'») Nov. 1875, 217. — "») Nov. 1877. - ■•'^) Nov. 1877. — •) Nov. 1880, 86. —-
'^) Nov. 1880, 131, 171 ; dostavi: „Šota spo.sobnasposobna za nastiljo in gnojitev*'^.,
Nov. 1880, 187, 196. — »") Nov. 1880, 384. — »') Nov. 1880, 242.
') Nov. 1884. — ') Nov. 188418S4. — ') Nov. 1885. — •*) Nov. 1886. — ';*j Ljublj.
Zv.Z 1v. 8001890.
231
Prirodoslovje in narodno gospodarstvo. 231
Franc SolmajerŠolmajer piše o razorih za odtekanje vode na
njivah 'j), o zložbi zemljišč- '), o uravnavi zemljiškega davka '^j) ,
podaje kmetijske črtice iz Rumunije *'), toži v dopisu iz Slatine
na Rumunskem '^), da so Rumunci zaprti in nestrpni proti tujim
strokovnjakom, popisuje zanimivo gozdove "'), lov in ribarstvo v
rumunskih transilvanskih Alpah ; v posebni knjižici je poročal o
dunajski razstavi 1873. 1. Ker SolmajerŠolmajer ni bil zmožen slovenskega
književnega jezika, so vsi njegovi slovenski spisi prevodi.
Franjo Padar razpravlja v sestavku „0 gozdnem var-
stvust\-u" ^j): 1. skrb za gozdne meje; 2. za seč in semenišče; 3. za
gozdna pota:; 4., za trebljenje posekanih krajev; 5. za les. Izraža
misel, da ne samo visoki davki, nego neprimerno uravnana živino-
reja in poljedelstvo provzročujejo propadanje kmetskega stanu.-')
Franjo Padar je kot oskrbnik državnih sadišč v Postojni 1873., 1.,
v tamošnji nedeljski in ljudski šoli razlagal po štiri ure na teden
gospodarske in kmetijske predmete. Na ta način je kranjski deželi
povrnil stroške ^*), ki ga je bila poslala na šneperško šolo. Padar
v sestavku „Gozdna policija" *') hvali vlado, da je namestila gozdne
nadzornike.
Frančišek Jančar seje?&\?: (1820^18891820—1889) porodil pri Kuharovih
v OrešnjevcihCrešnjevcih in je prostonarodno šolo pohajal najpoprej pri
Sv. Petru, potem pa v bližnji Radgoni, kjer se je vrlo zanj zanimal
njegov bližnji rojak Peter Danjko. Ta je nagovarjal stariše, da so
bistrega fantka dali v latinske šole; 1841. ,1. na jesen je vstopil v
bogoslovje v Gradcu. Tam se je za njegovega časa toliko Slo-
vencev pripravljalo za duhovski stan, da so čestokrat preglavico
bergu ob Rabi, pri sv. Štefanu v Rožni dolini; šele čez osem let
je prišel na Slovensko k sv. Lovrencu v Puščavi, potem k Sve-
tinjam blizu Ljutomera in 1850. 1. v rojstno župnijo sv. Petra., Radi
odločnega narodnega mišljenja so ga tožili nasprotniki, in moral
je iti zopet med Nemce v Arvež (ArnfelsAmfels). Tamošnji župnik, vrli
Slovenec Frančišek Vršič, je dosegel s svojim vplivom, da so ga
■) Nov. 1871. - ') Ib. - •) Nov. 1874. - ') Nov. 1878, 1881. —
') Nov. 1883. — *) Nov. 1881.
') Nov. 1871, 75 . . . 362. - ') Nov, 1872. - ') Nov. 1873. — ■•) Nov. 1872.
•j Nov. 1871. — ==) Ib. — ') Nov. 1874. — *) Nov. 1878, 1881. —
') Nov. 1883. — "■) Nov. 1881.
') Nov. 187], 75 . . . 252. — ^) Nov. 1872. — ') Nov. 1873. — -*) Nov. 1872.
premestili v Ormož, potem k Sv. Miklavžu, kjer je vladika Slomšek
izpoznal njegove odlične duševne zmožnosti in ga zagotovil svoje
naklonjenosti. A Slomšek je kmalu potem umrl:; vestni in nadarjeni
duhovnik pa je delal trikrat župniški izpit ; za.stonjzastonj je prosil
za župnijo Benediško in Negovsko, ker je bil na glasu za pan-
slavista ; užaljen je stopil 1873. 1. v pokoj in je na svojem po-
sestvu v Zbigovcih neumorno delal ko naroden gospodar in naroden
buditelj. 1^0 stariših je podedoval lep vinograd v Crešnjevcih,
v
buditelj. Po stariših je podedoval lep vinograd v Crešnjevcih,
katerega je obdeloval tako uzorno, da mu je leto za letom donašal
večjih dohodkov. S svojimi prihranki si je v bližnjih Zbigovcih
kupil obširno posestvo , da so ga uvrstili med veleposestnike.
Povsod, kjerkoli je služil, učil je kmete umnega gospodarstva;
minolo je štirideset let, odkar je služboval pri vSvetinjahSvetinjah, a sedaj
še pripovedujejo Svetinjčani, kako jih je učil o nedeljah popoldne,
kako je treba ravnati z gnojem, kako je saditi drevje in trte. Pri
Sv. Benediktu ga je podpiral spretni in izkušeni veleposestnik na
Drvarji Dominik Colnik, po domače Jakopič, takrat najslavnejši
v
mož v Slovenskih Goricah (imenovali so ga kralja Slov. Goric), Za
ča.sa Jančarjevega službovanja si je Colnik postavil gradiču podobno
Drvarji Dominik Golnik, po domače Jakopič, takrat najslavnejši
mož v Slovenskih Goricah (imenovali so ga kralja Slov. Goric). Za
v
časa Jančarjevega službovanja si je Golnik postavil gradiču podobno
hišo, 1864. 1. Nekateri narodni prijatelji so brezmejno gostoljubnost
v
Golnikovo zlorabili v toliki meri, da je poprej imoviti mož umrl
pod tujo streho. SadjcrejoSadjerejo sta oba rodoljuba povzdignila na tako
višino, da bodo še poznejši rodovi uživali sad njunega truda. Jančar
je bil marljiv pisatelj; pisal je o raznih predmetih v ,.^Zg. Da7iico'\Danico^ ^
v ,^SIov^Slov. Prijatelja'-^'' in v ^^Slovenca^'" v Gelovcu, v ..^^ Slovenski
Narod''-^^ in v ^^SIozkSlov. GospodarjaGos-podarja''-.^ Sporočil je 100 gld., da bo
njegova hiša na vedno naročena na „Slov.,^Slov, Gospodarja'^ ali kak
drug jednak li.stlist. Pisal je tudi v ..^^ Drobtinice'-'-^ (1862) in .^^Slov.
Večernice^'-' (1866). ^^DriiSbiDruzbi sv., MohorjaMohor j a''- iai^ spisal 1866. ter 1869.
dve jako porabni knjigi za kmete. ((UejGlej bibliogratijobibliografijo.) Njegovi 1865. 1.
v .^.^Novicah^'-' objavljeni spisi o umni vinoreji so se ponati.sniliponatisnili v
posebno knjigo; spisal je tudi ..Umnega„Umnega sadjerejca", ki je izšel v
,^SlovySlov. Gospodarju^'-.', Dasi v pokoju živeč ni več pisal toliko
radi velikih gospodarstvenih skrbij, pa je občanom v občinskih
in go.spodarskihgospodarskih stvareh modro svetoval in uspešno pomagal; po-
gosto je mladeniče in može zbiral okolo sebe jih navduševal
za materinščino ter jih učil umnega gospodarstva in politike.
Postal je občin.skiobčinski odbornik, blagajnik in tajnik ter načelnik kraj-
nega šolskega sveta pri Sv. Petru. Dokler je živel on., ni imel
PrirodoslovjePlirodoslovje in narodno gospodarstvo. 233
zloglasni „orehovski prerok" veljave. Ko je Jančar legel k več-
narodni stvari. Svoja posestva je sporočil sorodnikom; z glavnico
2200 gld. je ustanovil v dijaškem semenišču mesto za jednega
dijaka iz sorodstva ali iz ŠentpeterskeSentpetcrske župnije, in je mnogo spo-
ročil tudi za cerkvene potrebščine. Njegovo geslo je bilo: „Vse
naj bode Bogu na čast in ljubemu narodu na korist."'" *)
IV.
Modroslovje.
Spisal ^os. BenkovičBenkooič.
SplošuiSplošni pregled.
Omikani narodi imajo o modroslovju celo slovstvo, znamenita
dela o posamnih modroslovnih vedah, kakor so n. pr,. logika,
psihologija, noetika, metafizikametatizika, etika, estetika itd. Kako slovčslov^
slavni modroslovci : Aristotel , Platon, Sokrat, Justin, Avguštin,
Anzelm, Tomaž Akvinski, Kartezij, Leibniz, Kant i. dr.!
Ob neznatnem slovenskem narodu so šli vsi modroslovni
toki v preteklih ddbahdfibah neopaženi mimo. Do najnovejših let Slo-
venci strogo modroslovne vede v svojem jeziku skoro nismo po-
znali. Sicer se je že v 17. in 18. stoletju predavalo modroslovje
tudi slovenskim modroslovcem in bogoslovcem v semeniščih, a le
v latinskem in nekoliko tudi v nemškem jeziku. Kar se je o tem
pisalo, je bilo narodu neumljivo, nepristopno. ')
Kolikor imamo Slovenci mcdroslovnega slovstva, je vse tako
novo, da smemo reči o njem, da je komaj tiskarski stroj zapustilo.
Šele pred malo leti so nam nekateri učenjaki določili posamne
modroslovne pojme in izraze ter spopolnili ^,.Znanstveno termi-
nologij onologijo'^\, katero je ^^Matica„Matica Slovenska'-'"- 1880. 1!. v posebni knjigi
poklonila svojim članom.
") Podatke o tem vzornem rodoljubu in narodnem gospodarju imam
od i. g, M. Slekovca, župnika pri Sv. Marku pod Ptujem.
') David Verbec je pisal ,De I.ogica, libri 11°, „I)c temperament is" etc.
— Josip Prešeren; „Idea Sapicntis". — J. Sig. Popovii: ,Untcrsuchung vom
•"O Podatke o tem vzornem rodoljubu in narodnem gospodarju imam
Meere" etc. ^Jezuit A. Ambsche!; „Dissertatio de centro gravitatis", „Disser-
od č. g. M. Slekovca, župnika pri Sv. Marku pod Ptujem.
tatio de molu' etc.
') David Verbec je pisal „De Logica, libri II", „De temperamentis" etc.
— Josip Prešeren: „Idea Sapientis". — J. Sig. Popovič: „Untersuchung vom
Meere" etc. —Jezuit A. Ambschel: „Dissertatio de centro gravitatis", „Disser-
tatio de motu" etc.
16
Ker je modroslovje v najtesnejši zvezi z bogoslovjem, zato
so se tudi v slovenskem narodu s to vedo bavili največ duhovniki,-
ki so poleg bogoslovnih napisali nekaj modroslovnih del. A modro-
slovcev, kakoršnih imajo nekateri narodi, ki so s svojimi dušev-
nimamo.
Glavni zastopniki modroslovja so: dr. Frančišek Lampe,
d rdr. A n t o n M a h n i čAnton Mahnič, dr. Ivan Krek, d rdr. J o s i p P a a' 1 i cJosip aPavlica
in dr. Aleš Ušeničnik. Med svetnimi modroslovnimi književ-
niki, ako ne upoštevamo nekaj estetičnih razprav, moramo ime-
novati prof. dr. L Križana, ki je v ^^Zori„Zi9ri""^, v j^Vestniku"^Vestnikir'- in
^^PopotnikičPopotniku"'- objavil več spisov o modroslovju in 1887. leta dal
na svetlo v posebni knjigi y^.Logiko'''' ^, ponatisk iz ^.^Popotnika'-'-^ .
Pisatelji.
in modroslovja. Ko je bil par let podvodja v ljubljanskem seme-
nišču, je za dr. Cebaškom postal ravnotam profesor dogmatike
(1885). Prav tedaj kmalu po smrti kanonika dr,. Gogale je prevzel
vodstvo novoustanovljenemu deškemu zavodu Marijanišču, katerega
v učnem in v gmotnem oziru oskrbuje še sedaj. Lampe je jeden
slovje, modroslovje, zgodovino, leposlovje, pesništvo itd. V vsem
tem se je že poskusil, a glavni predmet mu je vendar-le modro-
slovje z bogoslovjem. Pisateljeval je že kot dijak v AlojzijeviščuAlojzijevišči^
v domač list ^Momače^Domače Vaje''^^. Za ..^Letopis Slov., Matice'-^' 1877. 1.
je spisal „0 starem rimskem malikoslovju sploh" s podpisom
v
F. L. Črnogorski. V semenišču je kot bogoslovec med tovariši
ustanovil 1881. 1. bogoslovsko pisateljsko ..Cirilsko„CiW&Ao društvo'-'-, ^^ki
deluje še sedaj. Vsak teden po jedno uro se shajajo cirilski člani
k sejam, kjer ta ali oni čita svoj spis, in čitanju sledi ocena.
Mnogo teh izdelkov so objavili ..Glasi'-\„G/a5/", ..^^Drobtinice'-^\ ..Vrtec'-''.,jVrtec^y
..j^Dom in Svet'Svef\ ^.Zgod^^god. Danica^'-.\ ..^^Slovenec''-,^^ knjige ..^^DruSbe
sv. Mohorja'-'-^^ itd,. — Leta 1891,. je tedanji načelnik cirilskih sej,
V i k t o r S t e s k a ViktorSteska, dal nadalna svetlo prvi zvezek ..^^Pomladnih Glasov'-'-.^,
zbornik poučno-zabavnih spisov posvečen slovenski mladini. Poslej
so ljubljanski bogoslovci vsako leto za piruhe poklanjali slovenski
deci te plodove ..Cirilskega„Cirilskega društva'''.^\ Ocena vseh letnikov se
je glasila zelo ugodno. Prva leta svojega pisateljevanja je bil
dr. Lampe zelo marljiv sotrudnik ^„Zgod,Zgod. Danice'-'-.^^, Leta 1882. in
1883. je pod zaglavjem „Vevnica" razpravljal o omiki, o učenosti
in učenjakih, o duhovskem stanu itd. Leta 1884. je priobčil devet
poglavij o „Modroslovju". Kritične in kulturno-zgodovinske članke
je pisal tudi za ^.^Slovenca"'-'- in za druge liste. Ko se je dr. Jeglič
preselil v Serajevo, prevzel je dr. Lampe uredništvo ^^Glasov
katol.katoL driišhe'''.druSbe^^ katere je pa 1887. 1. prekrstil v j^.Drobtinice'-'"^;
okoli njih je vsako leto zbral nekaj pisateljev. Sam je sodeloval
z različnimi spisi, n. pr. 1884. 1. ..Delo„Delo Metodovo"; 1885. 1. ,,Ciri]„Ciril
in Metod vzornika pisateljem", „Xaša„Naša trobojnica", ,,Pomočv„Pomoč v skuš-
njavah" :; 1886. leta ,.Resni„Resni dno dnovivi", „0b začetku sv. leta" itd. —
jjDrobtinice^.Drobtinice''- so prinesle izpod njegovega peresa životopise 1889. 1.
..Župnik„Župnik Ivan Belec" in ,,Ljudevit„Ljudevit Perona"; 1893. leta „Sv. Oče
Leon XIIIXin."; 1892. 1. pa „Besedo o prvem slovenskem katoliškem
shodu". Marljivo je sodeloval tudi v knjigah ^.Družbe^Drušbe sv. Mo-
horja''^\ n. pr. 1883. 1. ,,Trojni„Trojni strup za našena^e ljudstvo"; 1884. leta
„Dr. J. Kriz. Pogačar"; 1888. 1. ,,Dr„Dr. Jan. Gogala". Odbor ..Driišbe^^Drušbe
švsv. Mohorja'-^ ga je naprosil, naj spiše Mohorjanom .^.Zgodbe
sv. pisma'^. V to svrho je 1891. 1. potoval v Palestino, da si je
osebno ogledal sv. deželo in Egipt. Potovanje je opisal nekoliko
v ^.Dom in Svetu'^^ obširneje pa v knjigi ..^^Jeruzalemski Romar'-'- ^\
katero je izdala družba 1892. in 1893. leta Leto dnij pozneje je
začelo izhajati v založbi ..^^Mohorjeve driišbe'-'-drušbe^^ njegovo največje
in krasno delo ..^^Zgodbe sv. fisma'pisma^\ o katerem več na drugem
mestu. Leta 1887. — 1889. je pisal ^^ApologetičneApologetiČne razgovore''^\
katere je prinašal ..^^Duhovni Pastir^''- v posebni prilogi. Prvi del
razpravlja o človeku, drugi del pa odgovarja na vprašanje: „Ali
je Bog?"
^»Tukaj ne govorim o vsakdanjih nazorih"; — pra\apravi v predgovoru, —
„v,v mislih imam najvišje nazore, ki jih ima človeštvo. Naš um želi zvedeti,
kaj je svet, kaj je človek, odkod je in kam gre ? Odgovor na taka vprašanja
mora biti resničen, ker ta vprašanja so najvišja pa tudi najvažnejša. Ž njimi
se je pečal v vseh časih človeški um, s takim delovanjem je iskal resnico.."
L. 1890. je v isti obliki pisal ,^^ Obrambne govore''- ^: 1. Slo-
venskemu narodu, 2. Slovenski duhovščini, 3. Slovenskim rodo-
16-
■ 1
6. Mir in sprava.
„A[isli„Misli teh govorov so se rodile v onem času, ko smo Slovenci — ni
•šeše dolgo tega — imeli hude notranje boje. Namen teh govorov je, da bi .se
obzorje razjasnilo in da bi se vzbudila na vseh straneh močna želja po miru.
Pač treba vedeti, kako moremo skleniti mir in na kakšni podlagi utrdimo
narodu stalno edinost . . . Dobro bi bilo napraviti tu pa tam na deželi shode:
tu bi .se domenili o takih rečeh, katere delajo veliko razburjenost, zlasti vsled
ostre pi.savepisave časopisov ... V obče naj bi časniki delali odločno, naravnost,
vendar zmerno. Smešno, vendar kvarljivok varljivo je, ako se v časopisih razpravljajo
na široko in pretirano take malenko.stnemalenkostne, za.sebnezasebne, ničvredne stvari, da bi jih
v navadnem pogovoru nihče ne omenjal Sestavljalca teh govorov bi
obliki ta nam pomore do sloge in do večje narodove sreče."
Leta 1888. je osnoval nov leposloven list „Doni„Dofn in Svet''-^.
Po vsebini in obliki zelo neznatni listič je naraščal leto za letom
v vsakem oziru. Kmalu je začel prinašati tudi ilustracije, s katerimi
si je pridobil zlasti mnogo zaslug in prijatelje\\prijateljev. Odlikuje se po
životopisih in portretih slovenskih in sploh slovanskih pisateljev
ter drugih slavnih mož. Tudi popisi in slike raznih slovenskih in
tujih krajev mu dajo posebno ceno. Urednik sam je napisal za
svoj list mnogo modroslovnih in drugih znanstvenih razprav,
potopisov in životopisov slovečih možm6ž ter 1890. 1. nadaljevanje
J,. Ogrinčeve povesti ,,Enaki„Enaki in različni poti". Važnejši urednikovi
spisi v ,^^Dom in Svetu^^ so: 1888. 1. „Lepota in nravnost"; 1889. 1.
„Vede v sedanjem času", „Šola„Sola in življenje"; 1890. 1. .,Schopen„Schopen-
hauer"; 1891. 1. „Pogovori", „Slava Avstriji!", „Avstrijska vojska
na Laškem 1866. leta"; 1892. 1. „Naš jezik in naša književnost";
1892. in 1893. 1. „Na Jutro vemJutrovem" ; 1893. 1. „Učitelj in vzornik v
vedi in umetnosti", „0 tiskanih slikah"; 1894. 1. „Potovanje križem
jutrove dežele", ,,Maieju„Mateju Cigaletu v spomin"; 1897.1. ,.Cvetje„Cvetje s
polja modroslovskega" itd. Dr. Fr. Lampe, odbornik in podpred-
sednik ^^Matice Slovenske'-^^^ je tudi njen dejanski sotrudnik. V tem
književnem zavodu .skoro on jedin zastopa modroslovje. Leta 1886.
je v Letopisu objavil študijo ,.Spomin„Spomin"; 1887. 1. je izšel v posebni
knjigi ,,Vvod„Vvod v modroslovje" ; 1889. in 1890. 1. pa „Dušeslovje".
Druga modroslovna dela bodo še sledila: logika, noetika, meta-
fizika, etika, estetika.
i
Modroslovje. 237
V predgovoruprei^ovoru svojega „VvodaBVvoda" pišepiSe med drugim: „Moj namen je bil:
umevno učiti, in ne :; razkladati kak pristransk modrosloven nauk. Stališče
tega delca je občeab£e-modroslovno modrosla\'no: na to nepristransko, visoko stališče postavil
bi rad tudi cenjenega čitateljačitatclja . . . Povsod sem se skušal ogibati jednostranostijednoslranosti,
predsodkov in nenavadnih nazorovrazorov : med dvema skrajnima nazoroma je srednja
pot najboljša. Modroslovje je nekoliko več^'eč, kakor delo samo jednega moža
in najsibode kdor koli. Zato sem mnogokrat stopil na stališče kulturnega
zgodovinarja, ki opazuje in ocenjuje vse duševne proizvodeproi/.vode narodov jednakojcdnako,
bodisi umetnostne, bodisi vednostne. Prav zato, ker sem želel podati občinstvu
rabno knjigo, ni natlačena s strogo znanstvenim blagom, kakor so knjigeki^ige, kiId
se pečajo s posameznimi deli modi^oslovjamodroslovja."
A'sebinaVsebina tega, ,,napredujočim„ napreduj oči m Slovencem''" namenjenega, sto-
indevetdesetiodevetdeset strani obsežnega dela je : pojem, predmet, metoda,
zgodovina modroslovja, modroslovje v vedah in v življenju ter
kratek pouk, kako se je treba modroslovja učiti.
V predgovoru k .,Dušeslovju" pravi med drugim: „Naloga, Naloga moja je bila,
da podam Slovencem knjigokiyigo, ki bi bila v sredi med strokovnjaškimstroko vnjaškim in med
poljudnim delom; le taka ustreza večini Matičarjev . . . Težavnih dušeslovnih
preiskovanj, s kakoršnimi se lahko bavijo pisatelji velikih narodov, nisem
smel nakopičiti v knjigi; saj šele začenjamo. — Vendar lahko rečem, da ima
ta knjiga tudi v primeri z drugimi knjigami i.steiste vrste znanstven pomen. Iz-
veden dušeslovec se bode prepričal, da sem hodil po trdni, pa tudi kolikor
toliko novi poti, da sem hotel duševnemu delovanju seči do dna in je raz-
To Lampetovo delo je temelj modroslovni književnosti v
Slovencih. Zasnovano je srečno. Snov je dobro izbrana in izvrstno
obdelana:; jezik je modroslovski dovršen in lahko umljiv. Le ne-
katere pojme je neukim čitateljem premalo pojasnil. Opira se na
Aristotela in na krščanske modroslovce ter zavrača nauke proti-
samostojen plod obilega truda. Odlikuje se od mnogih dušeslovnih
knjig v tem, da druži v sebi stara neovržna načela z vednostnimi
pridobitvami nove dobed6be. —^ Vsi Lampetovi spisi se odlikujejo po
lahkem in zato prikupljivem slogu in po pravilnem jeziku. GledeGled^
na vsebino je pa seveda ločiti med takimi spiski, katere je spisal
za dnevne potrebe o dnevnih vprašanjih, in med takimi spisi,
katere piše na čisto znanstveneinznanstvenem ali umetnostnem stališču. Velike
zasluge si je pridobil dr. Fr. Lampe, ker je z ^.Dom in Svetom!'''"-
za modroslovje.
Dr. Anton Mahnič.^MahniV) Porodil se je v Kobdilju na Goriškem
14. septembra 1850. 1. Po izvrstno dovršenih gimnazijskih in bogo-
slovnih študijah je bil 30. avgusta 1874. 1. posvečen v mašnika ter
nišču pokazal svojo živahnost, povzetnost in jeklenost. Zastavil
je pero in z nekaterimi tovariši-gojenci ustanovil v zavodu domač
listič „ Vrt\Fr/", za katerega je sam največ napisal. Bavil se je zlasti
z bogoslovjem, modroslovjem in z zgodovino. vStoječStoječ na čelu ma-
lemu semenišču je navajal gojence tudi k pisateljevanju. Najprej
je pisal razne latinske članke v goriški škofijski list ,,FoIhim^^Foliunt
Periodicum'-\^^ ki so se odlikovali po posebni jedrnatosti in ognje-
vitosti. Na slovenskem književnem polju se je prikazal dopolnivši
trideseto leto svoje starosti. V ,.,^^Kresu"'' je 1881. 1. objavil kratek
spis „Kako je Kobencelj na Dunaj sir nosil?" Ko je 1881. 1. pesnik
Simon Gregorčič poklonil slovenskemu narodu prvi zvezek
svojih „Poezij", ocenil ga je dr. Mahnič v listku .^^Slovenčevem^ .
Dočim so se vse druge kritike glasile zelo ugodno, je dr. Mahnič
našel v raznih pesmih n. pr. „Cloveka nikar !'', „Nevihti" itd.
v
našel v raznih pesmih n. pr. »Človeka nikar!", „Nevihti" itd.
mnoge protikrščanske misli. Izvajal je iz njih take ideje in sklepe,
kakoršnih katoliški duhovnik - pesnik ni mogel namenoma učiti. S
to kritiko je obrnil dr. Mahnič pozornost vsega slovenskega raz-
umništva na svojo osebo. Zadel je na odpor skoro v vseh slo-
venskih glasilih. Pesnik sam mu je odgovoril v vezani besedi
1882. 1. v „Ze'o;zw",^^Zvonu^^^ kjer je dodal nekak komentar svojim poezijam.
V ^.^Slovencič'-Slovencu^^ samem je goriški profesor Hi 1 arijHilarij Zorn objavil
'^) Jvatoliškiy,Katoliški ObzornikObeornik" 1897.1., str. 11 —11— 21. Dr. J. Pavlica: „Duhov„Duliov-
ncmunemu očetu slovoslov6 in naročilo.''" — UomDom in Svet 1898, 183 — 184183—184. — Koledar
družbe sv. Mohorja za 1899. I1., 37 — 3837—38.
svojo oceno, s katero je Gregorčiča branil pred Mahničem. Ta
literarni boj se še dolgo ni polegel. Mahnič si je nakopal s tem
srd večine slovenskega razumništva. ZŽ njim so soglašali le ne-
kateri goriški in kranjski duhovniki,. — Kmalu potem je začel
^y^Slovenec'^ prinašati njegov zgodovinski roman „Zadnji samotar",
čegar dejanje se vrši v jožefinski dobid6bi. V njem pojasnuje, kako
se je v slovenski narod zanesel protikatoliški duh. Sledila je
nekaka študija v obliki pisem ..Indija„Indija Komandija", v kateri je z
bridko ironijo bičal hibe sedanjih naših političnih odnošajev. Novo
pozornost so vzbudili nanj ^.Slovencem'-'^SlovenČevi'^ listki 1884. 1., ko je pod
zaglavjem ..Dvanajst„Dvanajst večerov" razpravljal v obliki pogo-
vorov o raznih modroslovnih vprašanjih, n. pr. o skepticizmu, o
lepoti, o umetnosti, o vzgoji, o svetožalju, o Prešernu in Stritarju
večerov. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem".
»Povod, „Povod tem pogovorom — piše pisatelj, — je dalo potovanje v Rim,
ki je lepim umetnijam prvo svetišče na zemlji. Današnji vek se naglo in raz-
lično razvija. Zato treba omikancu ustvariti si lastno, neodvisno stališče.
Skepticizem izpodjeda temelj krepkemu duševnemu napredku, lenobno.stlenobnost v
resnem mišljenju dela nas vedno nesposobnejše o življenju in njegovih pri-
kaznih prav soditi. .Skepticizem je poguben, nenaraven; človek je ustvarjen,
da spozna resnico. Tudi omikanemu Slovencu je treba stalnih, jasnih načel,
ker naše slovstvo se je v poslednjem času zelo razvilo, a njegovi proizvodi
boj o najvišjih načelih, od katerih je konečno odvisen ves duševni razvoj
človeštva. Le kdor hoče slep biti, more ta boj in njegovo važnost prezirati.
AfojMoj namen torej in želja je, da s to knjigo . vsaj nekoliko pripomorem v
pojasnjenje onih načelnih vprašanj, ki so posebno v leposlovju odločilna.
Ako najde ta knjiga pri Slovencih prijazen odmev, mi bo to v spodbudo,
pričeto delo nadaljevati ter počasi u.stanovitiustanoviti nekako slovstveno - kritično
biblioteko — resnici v obrambo."*
Po teh spisih je postalo Mahničevo ime eno najbolj popu-
larnih med Slovenci, a le po odločnem hudem odporu proti onim
načelom, katera je utemeljeval in razvijal. Silen časnikarski hrup
je nastal, ko je 1888. 1. začel izdajati svoj znanstven list ^^Rimski
Katolik!'^. Kot sotrudniki so pristopili duhovniki: dr. Josip Pavlica^,
dr. Ivan Jurič, Ignacij Kralj, Anton Črv, Ivan Kokošar,
dr. Frančišek Sedej, jezuit dr. Josip Lassbacher, dr. Aleš
Ušeničnik, dr. Andrej Pavlica, Josip G r i 1 a n e c , Alfonz
v
dr. Ivan Jurič, Ignacij Kralj, Anton Crv, Ivan Kokošar,
dr. Frančišek S e de j , jezuit dr. Josip L a s s b a c h e r, dr. Aleš
Ušeničnik, dr. Andrej Pavlica, Josip Grilanec, Alfonz
240 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Le V i čn i k (r. 1869), o. Angelj Mlejnik (r. 1865), o. Ecehiel
1
Jurinič, o. Severin Fabiani (rojen 1866), M. Mihael je v,
3
240 Zgodovina slov. slovstva. IV. deL
L e V i č n i k (r. 1869), o. Angelj M 1 e j n i k (r. 1865), o. Ecehiel
J urini č, o. Severin Fabiani (rojen 1866), M. Mihaeljev,
T. Simonov, Ivan Zimski, Vaziljev, Borodinov,
M. S e i g e r s C h m i e d Seigerschmied, C i r i 1 j e v iCiriljevi. dr. — Največ in najbolj
temeljitih člankov je napisal dr. Mahnič sam. Smelo trdim, da
toliko po obsegu in vsebini znamenitega v tako kratkem času ni
napisalonapisiilo mnogo slovenskih pisateljev. Lotil se je vseh aktuelnih
javnih vprašanj, ki so se ali iz tujine zanesla med Slovence, ali
pa se v Slovencih samih razvila. Pisal je tako jasno, odločno,
je razvijal tako določno, da smem reči : ob vsakem njegovem
stavku se je občinstvo cepilo v dva nasprotna si tabora. Raz-
pravljal je razna socialna, narodna, cerkveno -politična ali strogo
politična, estetična in druga modroslovna vprašanja. Jako strogo
je ocenil Stritarja, Trdino, Aškerca, dr. J. Vošnjaka, dr. J. Tavčarja,
znanega češkega rodoljuba Jana Lego. Ostro je poprijemal J. Schei-
nigga ocenjujoč njegovo „Zbirko narodnih pesmi koroških Slo-
vencev" 1889. 1. Dr. Mahnič je v ^JUmskem^Rimskem Katoliku'-'Katolikv!-^ polemi-
ziral z vsemi soddbnimisodčbnimi slovenskimi časniki, ki so zastopali in
širili svobodomiselna načela. Zoper ^^Zvoii'-'-Zvon!^ je n. pr. naperil članke:
1889. 1. „Ljubljanski Zvon in slovenska duhovščina", 1890. 1. „Zvo-
novim leposlovcem še nekaj", „Naši realisti pa realizem" itd.
Glavno ost je obrnil zoper političen dnevnik ,^^Slovenski Narod'\^^
n. pr. 1889. 1. „Z liberalci — nikake zveze;zwqzq'^ k večemu kompromis!"
„Politika uspeha in nasledkov pa Slovenci"; 1890.1. „Smejo-li
tudi duhovni politikovati ?" „Katoliški škofje pa politika", „Na-
rodno prvašlvoprvaštvo", ,,Kaloliški„Katoliški duhoven pa volitve", „Politična zrelost";
1891. 1. „Evangelij^Evangelij miru in sprave ali najnovejša stranka na Slo-
venskem", „Škofje„Skofje pred sodiščem javnega mnenja" itd. — Hud
boj je bil zoper ^.^Edinost'^ in ,,^^Sočo'\^^^ n. pr. 1891. 1. ,.Ljudski„Ljudski
poslanci, — pa ljudska in božja volja" i. dr. V učiteljskem glasilu
,,^^Popotniku''^ se je oglasil dr. Romih zoper Mahničeve nazore
o vzgoji in politiki ; Mahnič mu je odgovoril v ostrih replikah.
Ko je povodom znane afereafSre v Podragi ^.Slovanski Svet-'-Svef^ delal
za odpad v razkol, oglasil se je Mahnič 1889. 1. z razpravo „Raz-
kolniška propaganda Slovanskega Sveta" itd. Celo vrsto razprav
je napisal o slovenskem dijaštvu, zlasti zoper tedanje dijaškodij%|ko
Modroslovje. 241
glasilo ,,Fesna„Vesna''-^; n. pr. 1893.1. „Sumljiva znamenja v slovenskih
akademiškihakademtških in dijaških krogih", „Vesna, nje okrožje in nje
ozadje", ,.Dijaško„Dijaško gibanje na Slovenskem"; 1894. 1. „Naš list pa
slovensko dijaštvo"; 1895. 1. ,,Nekaj„Nekaj o verskih nazorih naših aka-
demiških radikalcev" itd. ^^y,Rimskemu Katoliku'^'- je 1891. 1. dodal
posebno dijaško prilogo, kjer je objavljal boljše dijaške pisateljske
poskuse, n., pr. „Kdo je značajen?" „Kakšno mora biti pravo pri-
jateljstvo?" „Katera je prava ljubezen do domovine?" ,,Moč„Moč člo-
veškega govora", ,,Zakaj„Zakaj so stari Rimljani zmagali svet" itd. itd.
A dijaška priloga je kmalu prenehala izhajati, ker je šolska oblast
^.Rimski Katolik'-'-^ dijakom prepovedala naročati in citati. Aka-
demikom je dr. Mahnič razpisaval nagrade za najboljše modro-
slovne razprave o predmetih, katere je sam določil. Tudi te spise
je prinesel ,^Rimski„Rimski Katolik'-/katolik" v prilogi, n. pr. „Izvestnost člo-
veškega spoznanja" (dr. A. Ušeničnik), „Kako važnost ima Kantov
nauk o sintetičnih sodbah a priori za naše spoznavanje" (dr. A.
iz naravnega reda" itd. — Ta kratki opis Mahničevega slovstvenega
delovanja nam priča o njegovi izredni nadarjenosti, živahnosti in
neustrašenosti, s katero je hotel vplivati na razvoj soddbnihsodčbnih slo-
venskih javnih razmer. Ni še prišel čas, da bi mirna in trezna
sodba o dr. Mahničevem delovanju našla tudi miren in trezen
predbaciva, vršiči v očitanju, da je on zasejal prepir med Slovence,
ker je narodnost proglasil kot poganstvo. Kdor hoče izvedeti, kaj
se mu je vse očitalo, čitaČita naj sovražne mu časnike istih let aliaH
pa rdeče ovitke ^.Rimskega Katolika'"^ na katerih je ponatiskaval
nekatera očitanja! — Kdor pozna razvoj slovenskega narodnega
življenja v zadnjih petdesetih letihietih, priznati mora, da prepira v naš
narod□arod ni zatrosiizatrosil dr. Mahnič. Slovenski narod, ali pravzaprav
le njega prvaki so bili razcepljeni v dva odločno si nasprotna
tabora že tedaj, ko slovenska javnost o Mahniču ničniČ ni vedela.
Kako sejese je razvijalo in reševalo naše narodno vprašanje od 1848. 1.,
zlasti pa od 1868. 1. dalje, o tem obširneje tu pisati ni umestno.
Kaj pa je značil oni Ijuti vihar za načela, ki je v letih 1872 — 1875
■-1
242 Zgodovina slo\^ slovstva. IV. del.
242 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
^.Slovenca'-'-^Slove^ca^^ v življenje? Načelno je bil ta razpor isti, kakoršnega
je našel dr. Mahnič, ko je tudi on stopil na slovensko pisateljsko
„bojno,,bojno" polje. Razlika je bila le ta, da tedaj oni pojmi, ki so se
v javnosti največkrat ponavljali, ni.soniso še bili dovolj pojasnjeni in
določeni. Za par let se je ta prepir polegel, ker so prišli zopet
Nemci na krmilo. A svojih načel ni popustila niti ena niti druga
slovenska stranka. Dr. Mahnič pa je vsemu političnemu proti-
cerkvenemu gibanju na Slovenskem vkljub glasno in odločno
zaklical : „Do tukaj in ne dalje !"' Seveda je tako samozavestna
beseda doslej skoro nepoznanega moža morala zbuditi pozornost
in pri nasprotnikih tudi odpor. Priznati moramo, da prvi korak
To je bilo krivo, da se poslej njegovim spisom in delom ni pri-
sojal pravi pomen, in so njegovi nasprotniki menili, da ga z golim
zasmehovanjem onemogočijo pri občinstvu. Poznejši njegovi spisi^,
zlasti „Dvanajst večerov" in še bolj ^^Rimski Katolik''^ so mu
pridobivali vedno več somišljenikov zlasti med duhovščino. O tem
pričajo mnoge zaupnice, katere je prejemal za časa najhujših na-
krepkejšo moralno oporo in zaslombo. Ko so koncem 1887. leta
škofje goriške metropolije izdali celo skupen pastirski list zoper
svobodomiselno slovensko časnikarstvo, imenoma zoper ^.Slo„57o-
venski Narod''\^^ tedaj je bila kriza prav za prav že rešena, raz-
mere do cela jasne. Nekaj mesecev po tem dogodku se je oglasil
^^RiniskiRitnski Katolik^''^ s prvo številko. — Najlepši sad njegovih trudov
je bil prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani 1892. 1. Temelj
shodu pa je vložil Mahnič s svojim glasilom, in shod sam je
skušal položiti temelj vsemu poznejšemu versko -narodnemu gi-
banju in delu na Slovenskem. Mahničevo ,.treskanje„treskanje", ako hočemo
tako nazvati njegovo vztrajno in odločno delo, je pregnalo megle
in oblake s slovenskega duševnega obzorja, da je postalo v ne-
šteti med prve slovenske pisatelje, ne le po množini njegovih del,
temveč tudi po obsežnosti in jedrnatosti spisov. Osem letnikov
^Mimskega.Rimskega Katolika^'' je do malega sam napolnil. In skoro vsa
njegova dela ohranijo trajno vrednost. Ideje, katere je razširjal in
utemeljeval, so krščanske ideje; zato bodo v Slovencih našle vedno
nasprotnikov ; a ti so ga sodili največ, ne da bi čitali njegove
spise in premotrili njegova dela. Je-li mogla potem biti ocena ne-
pristranska ? Mahničevo pero je bilo večkrat skrajno ostro in celo
izzivajoče, a do strasti osebne mržnje se ni ponižalo nikoli.') Le
žal, da se pa z nasprotne strani ni znala vselej ločiti oseba od
načel. Teden dni pred imenovanjem za krškega škofa je dr. Mahnič
po mnogem trudu oživotvoril slovensko ,^^Leonovo drušbo''',dru&ho^\ ki
ima smoter gojiti vede in znanosti med slovenskimi razumniki,
in to na podlagi katoliške vere. Leta 1896. dnédnč 19. novembra,
se je vršil prvi občni zbor v Ljubljani. Ker je dr. Mahnič kot
novoimenovan škof prenehal izdajati ^Rimskiy,Riinski Katolik''- ,^\ ustano-
vila je ^j^Leonova družba'''drušba^^ novo glasilo: ^^KatoliškiKatoUški Obzornik'"'' -^.
Urednik mu je dr. Aleš Ušeničnik, ki je objednem društveni tajnik.
Dr., Aleš Ušeničnik se je porodil v Poljanah na Gorenjskem
3. julija 1868. L1. Dovršivši gimnazijske študije je bil poslan v Rim
v „Collegium Germanicum", kjer je v sedmih letih zvršil modro-
slovne in bogoslovne študije. Služil je potem jedno leto kot kapelan
Ob jednem poučuje kot suplent namesto dr. Iv. Kreka modroslovje
v bogoslovnem semenišču. Ušeničnik je zastavil svoje spretno pero
kot dijak v Alojzijevišču. V domač list .,.Doinače^^DomaČe Vaje''''^^ je na-
pisal mnogonmogo znanstvenih sestavkov in pesmi. Poslovenil je tudi
„Batrohomijomahijo" in spisal izvirno igro „Germanik". Nekaj
'*) „Vrhbosna" 1891. L, str. 84 je priznala zasluge dr. Mahniča za povzdigo
verskega mišljenja na Slovenskem. O njegovi ostri obliki pa pravi: „Mi bi
jedinoj edino to željeli, da ne bi hametom pobijao svoje protivnikeproti vnike, da ne bi pisao
in špiritu Eliae, nego da bi mu perom upravljao krotki i pomirljivi duh
sv. Franje ŠaleškegaSaleškoga."
244 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.deL
pesmi je objavil v ^^Slovanii'-'- (1886) in v ^^Ljubljanskem Zvonu'*
(Cvetin, Leksej, L-j). Pozneje se je oglasil v ^.Dom in Svetu-' pod
pesmi je objavil v ^^Slovanu^^ (1886) in v ^^Ljubljanskem Zvonu'
psevdonimom A. C. Slavin do 1895. 1. Krasne so njegove ,,Rimske
'^Cvetin, Leksej, L-j). Pozneje se je oglasil v ^^Dom in Svetu^ pod
elegije" v distihih. Zložil je tudi dokaj sonetov, n. pr. 1892. in 1893.1.
psevdonimom A. C. Slavin do 1895. 1. Krasne so njegove ^Rimske
Nekaj jih je posvetil svojima rojakoma umetnikoma Janezu in
elegije" v distibih. Zložil je tudi dokaj sonetov, n. pr. 1892. in 1893.1.
Juriju Subicu. Povrnivši se 1895. 1. iz Rima v domovino je pre-
Nekaj jib je posvetil svojima rojakoma umetnikoma Janezu in
nehal pesnikovati. Poslej le sem ter tje zloži kako priložnostno
Juriju Subicu. Povrni vši se 1895. 1. iz Rima v domovino je pre-
pesem. ..Dom in Svet'' 1891. 1. je prine.sel njegovo modroslovno
nebal pesnikovati. Poslej le sem ter tje zloži kako priložnostno
razpravo „Tvar in lik". Priloga ^.Rimskega Katolika'^ je prinesla
pesem. ^^Dotn in Svef^ 1891. 1. je prinesel njegovo modroslovno
razpravo „Tvar in lik". Priloga ^^Rimskega Katolika^ je prinesla
izpod njegovega peresa „Izvestnost človeškega spoznanja". V listu
samem je 1895. in 1896. 1. objavil nekaj jako ostrih člankov, n. pr
„Avstrija,,Avstrija — ali je res katoliška?" „Deset božjih zapovedi v politiki
in v slovstvu", „Liberalne fraze", „0 škofovski oblasti ,contra
murmurantes'", „Kristus in socijalna demokracija*^', „Zakaj Avstrija
ni katoliška?", „Dva pojava na polju bogoslovja in modroslovja",
„, Učiteljski Tovariš' nekdaj in sedaj". Poslej je Ušeničnik marljiv
sotrudnik ^.KatoL^Katol, Obzornika'-'-Ohzornika^^ in .^^Slovenca'-'-^.
Dr. Josip Pavlica (rojen 1861 v Rifenberku), špiritual v
goriškem bogoslovnem semenišču, je bil dr. Mahni čuMahniču pri ureje-
vanju y^Rimskega Katolika'-'^^ takorekoč desna roka. Napisal je za
njegov list mnogo temeljitih razprav zlasti o socijalizmu, o pravo-
slavni cerkvi, o vzgoji itd., n. pr. 1890. 1. „Socijalistični skrajni
nazori o žen.stvuženstvu", ,,Liberalizem„Liberalizem pripravlja pot socijalizmu — v
šoli", ,,Jezuitska„Jezuitska odgoja", ,,Izhodna„Izhodna in zapadna cerkev; 1893. leta
„Rim bodi narodom sveto mesto", „Zavomica duhovne sile";
1895. 1. „ Volilna pravica" itd.
Njegov brat dr., Andrej Pavlica (roj. 1866), je pisal 1891. 1.
„Kako važnost ima Kantov nauk o sintetičnih sodbah a priori za
naše spoznavanje"; 1894. 1. „0 nagoti v lepi umetnosti".
Ignacij Kralj (1865—18951865 — 1895) je pisal največ o ruskem narodu
in sploh o slovanskih cerkveno-političnih razmerah. Znamenita je
njegova razprava „0 romanu sploh" in ocena J. Jurčičevih del
(1892). Umrl je sredi dela v najlepših letih. Veliko je pisal tudi
v .^^Primorski List-'.Lisf\
Dr., Ivan Jurič je umrl 1894. 1. kot bogoslovec v nemškem
zavodu rimskem. Spi.siSpisi, katere je objavil že v zorni mladosti, ko
je še šolo pohajal, pričajo o njegovi nenavadni nadarjenosti. Prvi
I245
^lodroslovje. 245
letnik ..^Rimskega Katolika''-^ je prinesel njegovo razpravo „Naše
spoznanje v čutnem svetu in atomizem"; 1890. 1. ,,Goethejev„Goethejev ,Faust'
in Dantejeva ,Divina^ivina Commedia'"; 1891.1. ..Novodobna„Novod6bna veda —
pa Aristotel in Tomaž Akvinski", „Liubezen v Petrarkovih rimah
z ozirom na slovenskega lirika prvaka"; 1892 — 18931892—1893. 1. „Učenost„Udenost
pa modro^^tmodrost — ali česa nam je najbolj treba ?•'" V ^Zori^Zorv' 1894. 1.
„Forum„Fonim Romanum'-.
Jezuit o. Josip Lassbacher., štajerski Slovenec (1853 — 18941853—1894),
je zastavil uprav svoje pero, ko ga je pokosila smrt. Drugi letnik
..^Rimskega Katolika''^ je prinesel njegovo prvo in zadnje delo
„Pojasnjenje socijalnegasocijainega vprašanja s posebnim ozirom na Slo-
vence'\". On je pravzaprav prvi sprožil misel o slovenskem kato-
liškem shodu.
Josip Grilanec (roj. 1866) je razmotrival vprašanji ^Kaj„Kaj je
lepo?", ,,Kaj„Kaj je smešno?"' itd.
Frančiškan o. EcehielEcekiel Jurinič (roj. 1871) je 1895 — 18961895—1896. 1.
ocenjeval „iz novejšega hrvatskega slovstva" : PreradovičaPreradoviČa, Martiča,
SenoaŠenoa, Mazuranica.Mazuranida, BotičaBotiČa, Bogoviča in SandorjaŠandorja Gjalskega.
O. Sez'erinSeverin Fabiani je spisal nekaj krajših člankov o soci-
jalizmu in pod zaglavjemzagiavjem ,,Casopis^Časopis" je opisaval nekatera dnevna
vprašanja. — O. Angelj Mlejnik jeMlejnikje pisal ,.Apologetične„Apologetične razgovore".
Važnejši spisi v raznih letnikih ^Rimskega„Ritnskega Katolika'''' so
še dr. Fr. Sedeja študiji o ,.Renanu„Renanu in Straussu", — VasiljevaVasitjeva
študija „0 zlogu kot umetnosti" in Val. Kraglja „Razmišljavanja
o verski šoli"' in poročilo o husitskem gibanju na Češkem.
Krogu slovenskih modroslovnih pisateljev se pridružuje tudi
dr. Ivan Svetina (roj. 1851 na Breznici), profesor verouka in nekaj
let tudi modroslovja na ljubljanski gimnaziji. V ^.Dom,„Dotn in Svetu'''"'
1890. 1. je objavil modroslovno razpravo „Čutno„Cutno predstavljanje pa
mišljenje in zakoni mišljenja"; 1888. 1. „Pisma vojaškega kapelana"
iz bosanske okupacije. „Kres^Kres'-'' pa je prinesel 1882., 1. njegov navod
„Kako se umetno led dela?"''
1^ ■*r^v^7^SSW^
V.
Bogoslovje-
B ogoslo vje.
Spisal jf^osyos. Benkovič.,
Razvoj cerkveno-političnihpolitičnib razmer. '^)
Vse slovensko slovstvo do 19. stoletja ni obsegalo skoro ničskoronič
drugega nego nekaj molitvenikov in nekaj drugih poslovenjenih
asceličnihascetičnih knjig, zlasti biblij, preprostemu narodu v porabo. Strogo
znanstvenih slovenskih bogoslovnih del iz one dobed6be sploh nimamo.
Bogoslovna semenišča so bila še jako primitivno urejena.
Slovenski bogoslovci so se izobraževali največ na Laškem in med
Nemci. Na SlovenskemSlovenskčm so bile neznatne bogoslovnice, n. pr. v
Gornjem Gradu, v Ljubljani in v nekaterih večjih samostanih,.
L'čniUčni jezik v vseh teh zavodih je bil izključno le latinski. Do cela
naravno je torej, da so bogoslovni pisatelji, rodom .Slovenci, pisali
svoja učena dela največ v latinskem, nekaj pa tudi v nemškem
in laškem jeziku.'*^)
Koncem 18. stoletja so bila ustanovljena bogoslovna seme-
političnih razmerah.
Bogoslovno slovstvo vseh narodov je v vsaki dobid6bi odsvit
sočasnih cerkveno-političnih odnošajev. Isto velja tudi o slovenskih
bogoslovnih spisih zlasti najnovejše dobed6be, odkar se je narod po-
litično probudil in nastopil na svetovno pozorišče z drugimi narodi
vred. Zato tega slovstva ne moremo prav umeti in soditi, ako se
Strogi janzeniško-jožefinski duh, ki je koncem 18. in v prvi
polovici 19. stoletja držal katoliško cerkev v okovih, je onemo-
gočil vsak samostojen razvoj in napredek bogoslovnih študij,.
'*) To poglavje je nekoliko obširnejše, ker je dr. (^laserjevGlaserjev ^Zgodovinski
pregled" te d6bedčbe (str. 1 — 8) uprav v pogledu na domače notranje razmere
prepovršen in nejasen. Op. pis.
''i") Marko Pohlin jih navaja v „Bibliotheca Canioliaej^Bibliotheca Camoliae^, n. pr. Martin
BautschcrBautscher, Robert Kuralt, KdmundEdmund Smrekar, Feliks Poeck, Fidelis ŽerovccŽerovec,
Friderik Jelenčič, Anton Lazari, Janez Tropper, Oton Spruk, Benedikt Vogrin
i. dr. Bili so največ redovniki.
Bogoslovje. 247
Profesorji sami, vzgojeni v tem duhu, so se držali poučujoč stare
Leto 1848. je prineslo avstrijskim narodom prve darove svo-
bode. Po konkordatu, ki se je sklenil med papežem in cesarjem
1855. L1., je jela tudi cerkev prostejše dihati in se gibati. S tem so
se javne razmere v Avstriji bistveno izpremenile i v narodnem
i v verskem pogledu.
ŽeZe 1849. leta so se posvetovali avstrijski škofje o reformi
bogoslovnih študij, a tedanji nemimi časi niso dali kaj določenega
doseči. Tekom let se je o tem še mnogo razpravljalo in pisalo.
Med drugimi je tudi slovenski rojak dr. Frančišek Stanonik, pro-
fesor dogmatike na graškem vseučilišču, 1873. 1. objavil temeljito
delo .,.Zur Reform der theologischen Studien in Oesterreich", v
katerem izvaja svoje misli na podlagi, kakor so jo določili avstrijski
škofje 1849. leta. Kaka splošna preosnova bogoslovnih študij se
vendar ni izvršila ; pač pa se je v vseh semeniščih učni črtež
tekom let zelo izpremenil, in zlasti je narodni jezik dosegel večjo
veljavo. V Ljubljani je že Matevž Ravnikar kot semeniški vodja
zasebne slovenske, oziroma slovanske knjižnice ter bralna društva.
Semtertje so izdavali v domačem krogu tudi kak znanstveno-
zabaven listič. LavantinskiI-^vantinski in krški bogoslovci so poslovenili celo
par knjig za ljudstvo. Tako je bila narodna zavest v teh krogih
že davno probujena, ko se je za časa konkordata in pozneje dal
vsem bogoslovnim študijam pristno- -katoliški, cerkven pravec, ki
se je od prejšnjega, po vladnem vplivu pohabljenega, precej raz-
likoval in odlikoval
se je storil s tem, da se je jelo gojiti tudi krščansko modroslovje
na temelju sv. Tomaža Akvinskega, zlasti po okrožnici papeža
Leona XIILKIIL (ddo. 4. avgusta 1879), ki razpravlja o tem predmetu.
--«■ -■- -i.inrm^.
248 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
24$ Zgodo\nna slov. slovstva. IV. del.
napredovala.
Tako se je torej šele v najnovejšem času na »Slovenskem
izvršil odločen preobrat v bogoslovnih vedah, ko se je cerkev
končno precej otresla vladnega vpliva na svojo notranjo upravo.
ščina toliko v cerkvenem pogledu osamosvojila, da je bila vsaj
nekoliko pripravljena na preobrat, ki se je zvršil v cerkveno-
pravnipra\Tii politiki po padcu konkordata. Predaleč bi nas peljalo, ako
bi na tem mestu razmotrivali obširno tedanje avstrijske odnošaje
in razloge, ki so privedli tudi nam Slovencem do cela novo dobod6bo.
Po dolgem, hudem napadanju je padel konkordat 20. marca
ideje mogle v njem se vkoreniniti, posvetne narodne inteligencije
pa dotlej tudi sploh še nismo imeli. A tekom zadnjih dvajset let
(1848 — 1868) se je i v tem pogledu precej izpremcniloizpremenilo.
DreDnč 19. marca 1868 se je sešla gosposka zbornica na Dunaju,
ki je po dvadnevni debati vrgla konkordat. Kak vtisk je to naredilo
na obe nasprotni si stranki v Avstriji, je dovolj znano. ^^Laibacher
Zeitimg''-Zeitung^^ je pozvala svoje somišljenike v Ljubljani, naj v znak
veselja v soboto 28. marca razsvetlč svoje hiše. A od 980 hiš jih
je bilo razsvetljenih le 64. Nekdo, ki ni bil niti „ultramontanec",
niti nfevdaleo", se je izjavil o tej razsvetljavi, katero so y,Novice'^
Bogoslovje. 249
nazvale ^komedijo", tako-le:
niti ,,fevdalec"', se je izjavil o tej razsvetljavi, katero so ^^Novice'-'-
nazvale „komedijo"', tako-le:
„Nein, nein! Wir beleuchten nicht,
Wir sehen unser Elend ohne Licht !" ')
Pet dnij pozneje, 2. aprila, je zagledala v Mariboru prva
številka ..Slovenskegay,Slovenshega Naroda-'-^ beli dan. To je bil, ako izvza-
memo malenkostne ..^Celjske Novine'-'-"^ 1848. 1., prvi slovenski list,
ki se je oklenil svobodomiselnega, Slovencem novega toka in se
ga oklepal dosledno vsa leta. Sprva je bil njegov nastop šeŠe krotak
in zmeren ; a čimoim več zaslombe je dobival, tem odločneje je na-
stopal, tem določneje kazal tudi svojo barvo. Stara narodna stranka,
ki je imela v duhovščini svoje jedro, se je jela nad tem novo-
tarjenjem izpodtikati. Odpor je bil sprva le rahel, a postajal je
čim dalje močnejši. Štajerski duhovnik dr. Jos. Suc je 1868. leta
objavilobjavi! brošurico „Konkordat, cerkev in šola". 8. novembra i. 1.
je govoril v mariborski čitalnici o vprašanju: „Gre li svoboda nad
narodnost?" '')
Leta 1869. se je ustanovila v Ljubljani .,.,KatoliŠka^KatolUka družbadruSba
zasa Kranjsko"^''. PriRi ustanovnem shodu 13. junija 1869 je govoril
dr. Janez Kulavic : „Zakaj sem kristijan ?" „Katoliška^Katoliška družba" je
bila poslej par desetletij središče stare narodne stranke.
V javnosti sta zastopala nje načela tedaj poglavitna kranjska
časnika ^.Novice''-„iVopicc" in ^.Danica'"'' ^. Sprva sta imela polemiko le proti
kranjskim nemškim „liberalcem^liberalcem", kmalu pa tudi z domačimi slo-
venskimi.^')
Leto 1869. je bilo leto slovenskih narodnih „taborov". Vršili
') Nov. 1868, 113. — -*) Nov. 1868, 384, kjerIger je ta govor objavljen. —
') TedajTed^ so se tudi na slovenska tla zaneslananesla imena, oziroma psovke: kleri-
kalec, ultramontanecuttramontanec, fevdalec, mračnjak, nazadnjak ; — liberalec, prosto-
mišljak, ustavoverec, konkordatoborec, naprednjak itd. ^Danica" je prinesla
celo izraz ^konkordatobombardonocigomigovcigkonkordatobombardonocigomigovci".
17
o-
250 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Sicer sta se stranki v kritičnih trcnotkih okoli 1880. 1. pri raznih
^i>() Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Sicer sta se stranki v kritičnih trenotkih okoli 1880. 1. pri raznih
volitvah zopet združili zoper skupnega narodnega sovražnika, da
je bil poražen, a ta sprava je bila le navidezna, ker ni imela
Kakor je dr. Vinko Klun kot narodni poslanec že pred 1870. 1.
igral jako dvomljivo, v narodnem in verskem pogledu žalostno
ulogoiilogo, tako je kmalu za njim dr. Jakob Razlag kot deželni po-
slanec postopal zelo sumljivo. Pridružilo se mu je nekaj mlajših
tovarišev, n. pr. dr. Val. Zarnik, dr. Jos. Vošnjak itd., ki so zavrgli
se je ta nova stranka izneverila starim narodnim tradicijam, da
v cerkveno-političnih vprašanjih, ki uže od pamtiveka tako živo
posegajo v razvoj slovenskega naroda, soglaša popolno z nemškoliemško,
oziroma z nemškutarsko stranko. Ista krivična očitanja, katera so
letela na slovensko duhovščino 1869. leta iz ljubljanskega „7aj^Tag-
blattahlattal'-'-^ zlasti povodom vižmarskega tabora, ponavljal je že par
let pozneje .^..^Slovenski Narod''-^^. ^)
Odkar se je .„Slov,,Slov. Narod'''-^ 1872. 1. preselil v Ljubljano, se
je razpor še poostril. Na 8. občnem zboru .^.Matice Slovenske'''^
26. septembra 1872 je dr. Janez Bleiweis javno konštatiral, da sta
poslej na Slovenskem dve narodni stranki.^)
Ko so se 1873. leta vršile volitve v državni zbor, nastal je
zopet Ijut prepir med obema narodnima strankama. Razdvojeni pa
so bili že tudi štajerski in primorski Slovenci. Ker ^N^oznce^'Novice"'
niso bile več kos .,.,Slov„Slov. NaroduJVarodu'''-.,^ začel je 14. oktobra 1873
izhajati »Slovenec".'^ Glavni urednik mu je bil duhovnik Karol
Klun. Nemške „majcve„majeve postave", ki so zadale katoliški cerkvi
hud udarec, našle so tudi med slovenskimi somišljeniki primeren
odmev 1874. in 1875. 1.
se narodne zmage vrstile druga za drugo.
■) N. pr. Nov. 1869, 189; 1870. 211, 220, itd.
-) Ltp. Mat. Slov. 1872-1873, 36—40.
') N. pr. Nov. 1869, 189; 1870, 211, 220, itd.
^ Ltp. Mat. Slov. 1872-1873, 36—40.
Bogoslovje. 251
A komaj so narodnjaki porazili nemške sovražnike, buknil
Najsijajnejši uspeh njegovega truda in boja je bil prvi slo-
venski katoliški shod 1892. leta z geslom: „Vse za vero, dom,
cesarja !•'"
Splošni pregled bogoslovnega slovstva.,
Preosnova bogoslovnih študij je v najnovejši dobidObi dala povod,
da smo tudi Slovenci dobili nekaj strokovnih spisov te vrste v
svojem domačem jeziku. Zastopane so že skoro vse bogoslovne
vede : dogmatika (apologetika)., morala, homiletika, eksegeza, bi-
blijska arheologija, pastorala, cerkvena umetnost in zgodovina itd.
Kot prvo večje delo te vrste smemo smatrati knjigo ^^Zlati Vek'-\Vefc^j
ki je izšla 1863. 1. v spomin tisočletnice sv. Cirila in Metoda in
štiristoletnice ustanovljenja ljubljanske škofije.
slovenskim duhovnikom lavantinski knez in škof dr. Mihael
Napotnik, ko je 1898. leta poklical v življenje do cela nov
strokovni list .,.j^ Voditelj v bogoslovnih vedah''^. Ta zbornik bo
poslej središče vsem bogoslovno-znanstvenim pismenim plodovom
slovenske duhovščine.
izrecno katoliški značaj. Zasnovala so se tudi nova književna ali
sploh kulturna podjetja ki imajo namen pospeševati in gojiti ne le
narodno, temveč tudi 'katoliško zavest. Zato ima skoro vse bogo-
slovno slovstvo te dobed6be tudi v Slovencih določno apologetično
smer. Najbolj seje množilo bogoslovno in posebej nabožno slovstvo
po raznih družbah in bratovščinah, ki so v drugi polovici devet-
najstega stoletja zlasti v Avstriji iz nova jele cveteti.
DružbaDruSba sv. Mohorja^ ustanovljena 1852. 1., se je 1860. 1.
kot cerkvena bratovščina pcstavilapostavila na strogo cerkvena tla ter
poslej v dosego svojega smotra vsako leto poklanja svojim članom
po eno ali po dve bogoslovni, oziroma nabožni knjigi.
13*
'"'^'^"'^^"^'^
252 Zgodovina slo\^ slovstva. IV. del.
Katoliška družba za Kranjsko (ustanovljena 1869. 1.), ki si
252 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Katoliška družba za Kranjsko (ustanovljena 1869. L), ki si
je postavila kot nalogo buditi in gojiti katoliško mišljenje in živ-
ljenje, je že 1870. 1. sklenila v to svrho dajati na svetlo primerne
Zupan in dr. Anton Jarc sta priredila par večjih prevodov iz nem-
ščine po škofu Zwergerju in sličnih tujih ascetih. Redno glasilo
katoliške družbe pa so bili „G/a>si"^^Glasi'^, ki so tekom desetih let
(1877 — 1886) nara.stlinarastli na dvajset zvezkov. Poslej so jih namestovale
oživljene ^^Drobtinice'-'- ^.
Prvi strogo ascetični list je bil (1880. 1.) ^^Cvetje izis vertov
sv. FrančiškaFrančiSka^^\ glasilo tretjerednikov. Tudi katoliško tiskovno
društvo v Mariboru je izdalo nekaj nabožno-poučnih brošuric.
Razen novih molitvenikov, med katerimi nam je omeniti
raznih ,,^^Šmarnic'^,^ so stare priljubljene masne knjige v poprav-
ljeni obliki tudi v novejši dobid6bi doživele mnogo novih natiskov.
Žal, da imamo v tej stroki mnogo premalo izvirnih del, in da tudi
prevodi v slovniškem pogledu niso povoljni.
Dogmatika in morala (apologetika).
V 18. stoletju sovSO nekateri slovenski duhovniki, n. pr. Tropper,
Kuralt, Spruk, spisali nekaj strogo znanstvenih del o dogmatiki
in morali, a v latinskem jeziku. Kritične cerkvene razmere v prvi
')O Nov. 1869, 69, 95, 262.
Ker je pa prerod katoliške misli v nasprotnem taboru po-
ostril odpor, zato nosi večinaveČina slovstva iz dogmatike in morale
apologetičen značaj. Slovenska zemlja ni bila še nikoli merodajno
pozorišče večjih verskih bojev; zato se o prepornihprepomih verskih vpra-
šanjih pri nas ni mnogo pisalo. Kar se je sploh v tem pogledu
storilo, je le medel odsvit verskega gibanja v širnem katoliškem
svetu.
..^Zgodnja Danica'"''-^ je v raznih letnikih objavila to in ono
iz dogmatike, morale, cerkvenega prava in drugih bogoslovnih ved,
a v zelo preprosti obliki, da jedaje bilo berilo umljivoumijivo ljudstvu. Razen
tega so nekateri cerkveni govorniki obravnavali v svojih govorih
dogmatiško tvarino. Tudi posamne brošuri cebrošurice so zlasti od 1868. 1.
dalje tolmačile ljudstvu nekatera dogmatična vprašanja. A kake
celotne, temeljite dogmatike v slovenskem jeziku doslej še nismo
prejeli. O morali je pisal doslej le župnik Fr. Kosec. — Glavni
zastopniki dogmatike na Sloven<^kemSlovenskem so :; dr. Andrej Cebašek,
dr. Josip Ulaga, dr. Josip SucŠuc, dr. Anton Jeglič, dr. Frančišek Lampe,
dr. Lav. Gregorec in dr. Anton MahničMahniČ.
Dr. Andrej ČehašekČebaUk (1820—1899).') Rojen 14. nov. 1820 v
Smledniku, je bil od 1852. do 1885. 1. profesor dogmatike in osem let
tudi vodja v ljubljanskem bogoslovnem semenišču. Postal je stolni
umrl kot stolni dekan. Jako navdušen in živahen mož si je pri-
dobil mnoge zasluge za reformo bogoslovnih študij in zlasti za
probujo katoliške ideje med Slovenci., Največ po njegovem naporu
se je 1868. leta ustanovila v Ljubljani ^^KatoliškaKatoli&ka dručbadru&ba sa
Kranjsko'-JCra^sko", katero je sprva vodil grof Wurmbrand, a dr. CebašekČebašek
ji je bil tajnik. Bil je do svoje smrti eden najbolj delavnih in
najbolj spretnih sotrudnikov ^.Zgodnje„Zgodnje Danice'-^, kjer je objavil
veliko svojih jedrnatih govorov, katere je govoril v katoliški
družbi, n. pr. o papeževi nezmotljivosti, o ljudski šoli, o bogo-
slovskih šolah, o političnih razmerah itdild. Leta 1890. je z ozirom
na tedanje dogodke v Podragi in na časnikarsko rovanje govoril
o pravi veri in cerkvi nasproti pravoslavni. Opetovano je ostro bičalbiČal
liberalizem in verski indiferentizem. L. 1892. je načeloval priprav-
Ijavnemu odboru za prvi slovenski katol. shod. — Svoje cerkvene
') Mani, JeziCnik XXX. 41-48. — Drobtinice XXX. 1898, 103—106. —
Dom in Svet 1899, 97—99.
') Mam, Jezičnik XXX. 41-48. — Drobtinice XXX. 1898,103—106.—
Dom in Svet 1899, 97—99.
254 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
254 Zgodovina slov. slovstva. I\'. del.
govore (okoli trideset) je objavil 1855,. in 1856. 1.L v homiletičnem
listu ^^ Cerkveni Govornik'' *. L. 1868. je polemiziral z dr. SrncemSmcem
zaradi civilnega zakona. Najtemeljitejša njegova dogmatična spisa
sta: „Verski„ Verski razločki med staroversko ali pravoslavno in jedino
pravo rimsko katoliško cerkvijo"« v .^.Zlatem Veku'-'' 1863. leta in
„Papeževa,J\ipeževa nezmotljivost kratko pojasnjena vernim Slovencem v
pouk'^' v posebni brošurici 1870. leta. Kot bogoslovni profesor in
semeniški vodja je jako blagodejno in bodrilno vplival na bogo-
slovce. Med najboljše njegove gojence moramo šteti kneza in škofa
dr. A. B. Jegliča in dr. Fr. Lampeta.
Dr. Anton Bonaventura Jeglič.!^) Porodil se je 29. maja
1850 v Begunjah na Gorenjskem. Kot duhovnik se je v bogo-
slovnih vedah dalje izobraževal v Wurzburgu in Rimu. Štiri leta
je bil podvodja v bogoslovnici. L. 1882. je bil imenovan stolnim
kanonikom v Serajevem. Tam je postal 1891. 1. generalni vikarij,
pozneje apost. protonotar, 1897.1. pa pomožni škof serajevski. ŽeZe
nekaj mesecev pozneje se je (1898j1898) kot knez in škof ljubljanski
preselil v domovino. Slovstveno je jel delati že kot dijak v Alojzi-
jevišču, kjer je z nekaterimi tovariši-gojenci ustanovil zaseben list
^.^DomačeDomaČe Vaje'-'- 1869. 1. Po tem listu se je zbudila že cela vrsta
slovenskih slovstvenikov. Prve svoje dijaške poskuse je objavil
v ^j^Letopisu Matice Slovenske'-'-". Kot bogoslovec se je oklenil
^^Zgod. Danice" ^'-, kateri je bil štiri leta (1870 — 1873) jako marljiv
sotrudnik. Vsi ti njegovi članki imajo polemičen značaj. Treba
pomisliti, da se je uprav tedaj bilbfl Ijut boj na Slovenskem med
rojaki. Jegličevi članki so n. pr. 1870. leta „V katerem grmu tiči
zajec?", „Vsi bratje?", ,,.Kaj uči cerkev?", „Vera in razum", „ Ali„Ali
je res verovati nič vedeti?" — L. 1871. ,,Prikaz in pokaz na našem
slovstvenem polju", s katerim poprijemlje Stritarja in njegov ..Ze'c>w„^87(9«".
— L. 1872. „Naša Zvezda", „Vera in napredek", „Vera, pa omika
in svoboda". Na psovko „Unfehlbarkeitsaspirant" je odgovoril s
člankom „ Vprašanje nasprotnikom" itd. — „G/a.sow^^Glasom" katoliške
družbe je bil par let urednik. V tem zborniku je objavil med
drugim spis „ Apologija„Apologija krščanstva" 1880. 1. — Razen tega je bil
pod psevdonimom »..A. J. Doberčan" sotrudnik^otruAmk Mohorjeve družbedr ttzbe
kjer je objavil par povestic. .^^Besednik"- 1877. leta ima njegovo
*) Dom in Svet 1898, 147—149. — Koledar dr. sv. Mohorja za 1899. 1.
34—36. — Vrhbosna 1898, 153-158.
') Uom in Svet 189H, 147 — 149. — Koledar dr. sv. Mohorja za 1S99. 1.
t5i
34—36. — Vrhbosna 1898, 153-158.
Bogoslovje. 255
povest ,,Hudobni sin". — Tudi v ^.Slovenec'''' je pisal več pole-
mičnih in apologetičnih člankov, n. pr. „Naravoslovni materializem"
povest ^Hudobni sin". — Tudi v ^^Slovenec"^ je pisal več pole-
mičnih in apologetičnih člankov, n. pr. ^Naravoslovni material izem"
1878. leta. Vsi njegovi spisi se odlikujejo po posebni živahnosti,
odločnosti in jasnosti. Nekatere njegove sestavke v ^.^Slovencu'''^'
je celo zaplenil državni pravdnik. Leta 1873. je pisal o tedanjih
političnih bojih na Slovenskem tako-le' *) :
„Liberalen»Liberalen se pravi po domače prostomiseln. Prostomiselno pa hoče
danes vse biti in pomanjkanje tega znaka se pripisuje vsakemu v največji
madež . . ." Razlagajoč dalje, kdo je v resnici prostomiseln, liberalen, zaklju-
čuje spis s to-le refleksijo na domače slovenske razmere: „ Res, nekateri listi
se borebor6 za narodno pravo, zoper vsemogočne države, — to je lepo, — niso
pa tolikanj prostomiselni, da bi branili tudi sedaj povsod in grozovitno teptano
pravo cerkve. Njihove oči se nočejo odpieti zgodovini, njih ušesa nočejo po-
— to nam kaže zgodovina sploh. Žalibože, da imamo pri nas dovolj tacih
polovičarjev, — ki se sicer bore z vso dušno močjo za narodno pravo, za
svobodno državno ustavo, — a ne zinejo besedice v obrambo cei^kvecerkve kljubu
strašnim napadom, marveč jo prezirajo, emancipirajo se od nje, počasi gredogred6
proč z njenega stališča; — zabredli bodo, cerkveni organi jih bodo svarili,
pričel se bo prepir in iz sedanjih na pol liberalcev se bodo izluščili ceUceli v
najslabšem pomenu. Tako se je drugod vršilo, — da bi se pri nas drugače,
ne verjamemo."
Preselivši se 1882. 1. v Serajevo, je v slovenski književnosti
skoro do cela umolknil. Semtertje je zapisal še kako kratko
dnevno poročilo v ^.^Zgod. Danico''^ in 1888. 1. je poslovenil nad-
škofa dr. J. Stadlerja molitvenik ..Ljubimo„Ljubimo Gospoda Našega Jezusa
Kristusa, Sinu živega Boga!", ki pa v slovniškem oziru zelo spo-
minja na hrvatski izvirnik,. — Tem več pa se je poslej oglašal v
hrvatskem bogoslovnem slovstvu. Takoj po svojem, dohodu v Bosno
je jel sodelovati pri časniku ..^^Srce Isusovo''.Istcsovo^\ Leta 1887. je dal
na svetlo hrvatsko „Uzgojeslovje za učitelje in učiteljske priprav-
nike", sestavljeno po najboljših virih. Veliko zaslug ima zlasti, da
se je 1887. 1. ustanovil hrvatski bogoslovni list ^.^Vrhbosna'-\^, ki
izhaja poslej vsa leta kot mesečnik, včasih tudi s prilogo. Do
svojega povratka v slovensko domovino jej je bil jako marljiv
'*) Danica 1873, 34—35.
"-'■ -T^a^IlaS
256
256 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
bogoslovnih strok. Najprej se je bavil z biblijsko arheologijo,
pravljal o raznih točkah iz cerkvenega prava, n. pr. o redovništvu,
o zakonskem pravu in spisal dolg životopis francoskega župnika
ViannevaVianneya. Obširno jeraztolmačil v dveh letnikih jednajst psalmov.
ZhistiZlasti zanimiv je njegov spis „Paljetkovanje s mojega puta" („ Vrh-
bosna''^^ 1895), kjer opisuje svojo pot po Avstriji, Nemčiji, Belgiji
in po FrancoskemFrancoskom. Par obsežnih spisov je prevel iz francoščine.
(Bougand: Ljubimo Papu! 1893. in Moigno: Vjera. 1894.) — Ko je
1896. 1. v svrho zedinjenja katoliške cerkve s pravoslavno začel
izhajati nov bogoslovni list ^.Balkan',,-Satta«" ^, je pristopil dr. Bonaventura
(t. j. Jeglič) kot najspretnejši sotrudnik. Vse njegove spise znači
iskrena ljubezen do katoliške cerkve in nje poglavarja, žarovitažaro vita
navdušenost za vse katoliško stremljenje in delo ter brezpogojna
odločnost. Nekak vzorec njegovih slovstvenih del je kratek, a
krepak članek „An Christus, an Belial?" {(„FrA6o^^Vrhbosna'wa" 1891).
SeŠe nekateri zastopnikisastopniki dogmatike.
Ko se je okoli 1.S701870. leta narodno življenje zlasti na Štajerskem jelo
krepko- razvijati, pojavila se je že tedaj nekaka nesloga med tamošnjimitamoši\jimi Slo-
venci, oziroma med „Slov. Narodom''^ ^ ki je tedaj v Mariboru izlaajalizhajal, in med
„Slovy,Slov. Gospodarjem"^.,^ ki je bil glasilo katoliškega političnega društva. Tedaj
so nekateri duhovniki v govoru in pismu skušali razmere pojasniti in vsako
nerazporazumljenje zabraniti.
let profesor bogoslovja v Mariboru, sedaj župnik in dekan v Novicerkvi ter
državni poslanec), je v pogledu na tedanje časovne potrebe dal na svetlo tri
knjižice; 1869. 1. „Opombice»Opombice zastran cerkvenega zbora v Rimu 1869. leta ali
knjižica, v kateri se pov(žpovč, zakaj so Pij IX. poklicali vse škofe v Rim na
zbor" ; — 1871. leta „Stara in nova šola" ; — 1873. leta „Mala„MaIa apologetika ali
prijazni zagovori sv. katoliške vere". Velezanimiv in temeljit je njegov obširen
sestavek v „Vestniku^Vestniku'^ 1874. 1. „Sovremenski pisci celjskih grofov". Njegove
govore v državnem zboru so prinašali razni časnikiČasniki, n. pr. „Slov^Slov. Gospodar",*^ ^
„Slovenec", ^Mir"-y „Mir^. Odlikujejo se po jedrnati vsebini, krasni govorniški
obliki in bridkem sarkazmu.
Dr. Josip SucŠuc in J^rFr. Košar sta govorila o novih cerkveno-političnih
odnošajih v mariborski čitalnici. Prvi je 1868. 1. spisal brošurico „Konkordat,
Cerkev, Šola"; drugi je pa podal ljudstvu 1872. 1. knjigo »Katoliška cerkva
in njeni sovražniki". Razen tega je tudi dr. JosJFos. Ulaga kot urednik y,j^Slo-
venskega Gospodarja"^ branil resnice katoliške vere in pravice katoliške
cerkve. ^.y,Novice"' 1870. 1. imajo njegov govor v katoliškem konservativnem
društvu po geslu: „Vse za vei-overo, dom, cesarja!" in v ^Danici"-^ 1870. leta je
Bogoslovje. 257
pod pseudonimom „Kalophron Christianus" polemiziral zoper tedanji Stri-
tarjev y.Zvon'^ . Pozneje je dr. Mahničev .Rimski Katolik'^ prinesel nekaj v
pod pseudonimom j,Kalophron Christianus" polemiziral zoper tedanji Stri-
tarjev ^Zvon^, Pozneje je dr. MahniČev ^Rimski Katolik"' prinesel nekaj v
dogmatiko posegajočih razprav. A o tem na drugem mestu.
najnovejših časov Slovenci nismo imeli nič svojega. Sicer imamo
v raznih bogoslovnih časnikih in zbornikih marsikak spis, ki
,,moralizuje„moralizuje", a da bi to bogoslovno vedo znanstveno obravnaval,
ga skoro ni. Edini, ki je doslej o tem pisal, je Fr. Kosec.
FrančišekFrančiSek Kosec se je porodil v Vodicah na Kranjskem
7. decembra 1843. Kot duhovnik tržaške škofije je pastiroval na
raznih krajih, kot župnik pa v Truškah in na Katinari pri Trstu,
kjer je bil izvoljen tudi deželnim poslancem. Duhovnim tovarišem
je napisal tri knjige, katerim po vsebini sličnih v slovenskem
slovstvu ne najdemo. L. 1879. jim je podal ..Nravoslovje„Nravoslovje", 1881. 1.
,,^Spovednik in njegova služba", 1894. 1. pa ,.Zakonsko„Zakonsko pravo". —
Spisujoč ta dela se je posluževal raznih obče priznanih tujih
strokovnjakov, n. pr. E. Miillerja, Gury-ja, Simarja i. dr. „Nravo-
slovje" je za tako obsežen predmet sicer premalo temeljito delo;
vpleta vmes marsikaj iz pastirstva in cerkvenega prava. Za prak-
tično rabo pa je jako porabno, ker povepov6 vse najnujneje stvari
kratko, a zanesljivo. Tudi jezik je dovolj gladek in takemu strogo
znanstvenemu delu primerno umljiv.
Dr. Fr. Lampe je spisal kot prilogo y^^Duhov7temiiDuhovnemu Pastirju'-'-^^
(1887 — 1889) „Apologetične^Apologetične razgovore" v dveh delih in 1890. 1.
„Obrambne^Obrambne govore". V istem časniku objavlja že več let kritične
ocene raznih bogoslovnih del tujih narodov, zlasti pa ona, ki po-
segajo v dogmatiko in moralo. O tem več pod zaglavjem ,,Modro„Modro-
slovje".
DuhovnoDnhovno pastirstva in katehetikakatebetika.
Odkar so se na Slovenskem namnožile ljudske šole, razširila
se je med narodom cela vrsta učnih knjig, ki podajejo mladini
prvi verski pouk : katekizmi, zgodbe sv. pisma, liturgika, evan-
geljske knjige itd. Uprav te knjige, zlasti pa ,,krščanski„krščanski katoliški
nauk", rabijo tudi odraslim za zasebni verski pouk. Vsa ta kate-
hetičnabetična dela so bila opetovano v neizpremenjeni izdaji natisnjena,
največ v c. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju.
-- («1
258 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
258 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Avstrijski škofje so pri svojih zborovanjih priredili nov
katekizem v trojni obliki : AlaliMali, srednji min veliki katekizem,^
katerega so odobrili 9. aprila 1894 in s tem uvedli v vse avstrijske
katoliške šole. Slovenski prevod je oskrbel največ dr. Ivan Krek
po navodilu kneza in škofa dr., J. Missie, ki je pri tem delu sam
mnogo sodeloval. Slovenski novi katekizmi so bili prvič natisnjeni
1896. in 1897. 1.
tudi v bogoslovnih semeniščih duhovno pastirstvo (katehetika in
pedagogika), jelo predavati v domačem občevalnem jeziku. V Ljub-
ljani je že profesor J. Po k lu karPoklukar predaval pastirstvo v sloven-
skem jeziku, čeprav še ni imel v to svrho na razpolago tiskane
knjige. V istem smislu je nadaljeval njegov naslednik profesor
Leta 1882. je prevzel pastirsko stolico v ljubljanskem seme-
nišču Anton Zupančič. Knez in škof dr. J. Pogačar mu je na-
ročil, naj spiše slovensko ^.^Duhovno Pastirstvo''^^ bogoslovcem
in duhovnikom v porabo. Obširno delo je dal na svetlo v štirih
zvezkih 1884-1885. 1. Temu je sledila 1888. 1. tudi „Pedagogika".
Z obema deloma je vrlo ustregel slovenskemu duhovskemu na-
raščaju in duhovnikom sploh. — V duhovno-pastirsko stroko po-
segajo tudi že omenjene tri knjige Koščeve, zlasti ,,Spovednik„Spovednik in
njegova služba". Temu krogu moramo prištevati tudi izborno Počevo
delo „Duhovski Poslovnik", katero je 1892. 1. poklonil slovenskim
Drugih strogo znanstvenih spisov o duhovnem pastirstvu
Slovenci nimamo. Le v starejših letnikih ,,^^Slov., PrijateljaPrijatelj a^",\ semsom-
tcrtjetertje tudi v ,,^^Zgod. Danici"'', se nahaja kak kratek sestavek, ki
obravnava to tvarino. — Bistven in zelo važen del duhovnega
pastirstva je katehetika, združena s pedagogiko. Razlaga verskih
kateheza.
Take šolske kateheze so zlasti v zadnji dobid6bi pisali: Tomaž
M razMraz, Anton K r ž i č , Simon Zupan, Frančišek P e r p a r in
Josip K r a g e 1 jKragelj.
O liturgiki je v slovenskem prevodu izdal A. Lesar 1863. 1.L
posebno delo za šolsko porabo; drugi natisk 1881. 1. V novejšem
času so pisali o tem : Andrej M a r u š i č , Janez K o m I j a n c c Komljanec,
Bogoslovje. . 259
Jos. S i m o n i č , Josipina J u r i k in nekateri sotrudniki ^^Zgodnje
Danice-'^ in ^j.Glasov''"'.
Andrej M a r u š i č (1828—1898) ') je 1874. 1. v posebni knjigi
obširno razlagal cerkvene obrede „ Velikega tedna"**. V ,,Z>a;z/cr'^Danici^
je 1875 — 1876. 1. Jurij Vole objavljal za vsak teden rimski mar-
tirologij s kratkimi opombami. Razen tega so razni pisatelji ali
kakem članku pomen tega ali onega praznika.
Anton Zupančič'^) se je porodil v Ljubljani 13. jan. 1841.
v
Anton Zupančič -) se je porodil v Ljubljani 13. jan. 1841.
Služil je kot kapelan v Smartinu pri Litiji, v Mengšu, v Cerkljah
in v Ljubljani pri sv. Jakobu. L. 1882. je postal profesor duhov-
nega pastirstva. Ko se je 1888. 1. ustanovilo ^.Katoliško^KatoliSko tiskovno
društvodruStvo^^'- v Ljubljani, je bil izvoljen predsednikom. Z veliko po-
žrtvovalnostjo vodi poslej tudi ,,Katoliško„Katoliško tiskarno". Za mnoge
zasluge je bil 1898,. 1. imenovan častnim papeževim kamornikom.
Mož bistrega duha in jeklenega značaja deluje mnogo v čast cerkve
in naroda. Po pravici MamMarn obrača nanj besede: „Kar raste, šuma
ne dela." Že kot dijak se je jel 1861. 1. oglašati v ^.^Novicah'-^ s
kratkimi ličnimi prizori in prirodoslovnimi spisi. Kmalu potem se
je oglasil v ^.KoledafČkh"^Koledarčkn^' družbe sv. Mohorja in yv .^^Glasniku'-''^.
Kot bogoslovec je razen tega sodeloval tudi pri ^.^Zgod., Danicr''Danici^^.
Za ..^^Mohorjevo družbo'drušbo''^ je priredil prevod \VisemannoveWisemannove povesti
..,,Fabiola" (1867\). ..^^Koledar''^' je 1877. leta prinesel zanimiv popis
,,Hoja„Hoja na Vezuv". Po Gaumeju pa je poslovenil knjižico ,,Credo„Credo
kristjanu v sedanjih časih zavetje"; prevod je prinesla ..Danica'„Z>aw/ca"''
1869 — 1870. 1. Kot duhovnik je pozneje v javnosti skoro utihnil.
V ^.^Zgodnji Danici'^ je (1871 — 1874. 1.) objavil v obliki odprtih
pisem (1 — 13.) ..Marsikaj„Marsikaj o cerkveni umetnosti", kjer opisuje no-
tranjo cerkveno opravo. V viharnem letu 1874. je v ..^^Slovencu'''^^
pod zaglavjem ..Politika„Politika na kmetih" razlagal nove konfesionalne
postave, semtertje tako ostro, da je bil list zaplenjen. Najvažnejše
njegovo delo je ..Duhovno„Duhovno Pastirstvo" in ..Pedagogika„Pedagogika", ki je
sestavljena po najboljših virih v strogo katoliškem duhu. ,,Du„Du-
hovno Pastirstvo" je po vsebini izborna knjiga ; v slovniškem
"*) Glaser. Zgod. slov. slovstva III. 122 — 124. — =') Jez. XXX. 35—3935 —39.
TVi-"
pogledu pa nekoliko zastarela. V drugi pomnoženi izdaji (1894)
se je ta hiba popravila. Jezik mu teče gladko iniri prijetno; včasih
je tudi šaljiv in zbadljiv, n. pr. ,.Dom„Dom žajfje kulture". („G/a^." 1866).
Martin Poč,PoČ^ rojen v vSemičuSemiču 1841. 1.L, župnik na Vačah, potem
v Komendi, je spisal »Duhovski„Duhovski poslovnik" (1892), s katerim je
napolnil veliko vrzel v slovenskem bogoslovnem slovstvu. FriPri tem
delu je nekoliko sodeloval frančiškan o,. Kalist Medic, izboren
strokovnjak v cerkvenem pravu. Knjiga je 1899. 1. doživela drugi
natisk.
TomašTotnaB MrazMras '*), rojen 1826. 1. v Št. Vidu pri Ponikvi, župnik in dekan
v Vuzenici, je 1878. 1. spisal ,..Šolske katekeze za pervencc'pervence", 1883. 1. pa „Razlagaj,Razlaga
srednjega in največjega šolskega katekizma''". Obe jako obsežni knjigi .sta
prišli na svetlo kot prilogi y,^^Slov., Prijatelju"-^ (8"**, 240+1036 str.)
Simon ZupanZufan je bil rojen v Kropi 1844. 1. Veliko let je bil katehet v
uršulinskih .šolah v Loki, potem župnik na Jezici pri Ljubljani. Spisal je več
prav dobro sestavljenih katehetičnih del; razen tega je sotrudnik ^Duhovnega
Pastirja^. Leta 1881. je spisal „Nauk za prvo spoved", 1883. 1. „Keršanski»Keršanski
nauk" in „Cerkveni»Cerkveni obredi". Njegov ^»Krščanski nauk za prvence" je v ne-
katerih letih dočakal šest nati.skovnatiskov. Za Marijine družbe je .sestavil molitvenikmolit venik
„Hči Marijina" 1886. 1.
Frančišek PerparPerfar (rojen 1855 v Doberniču), župnik pri sv. Trojici na
Dolenjskem, je v „Duhovnem^Duhovnem Pastirju"^ (1887 — 18891887—1889) podal navod za veliko-
nočno izpraševanje, kako naj se poučujejo posamni stanovi: .stariši, mladeniči
in dekleta.
Liturgične knjige so v tej dobid6bi pisali: Janes Komljanec (roj. 1848),
profesor verouka v Kočevju, je 1893. 1. pisal v y^Danico''^ „Cerkvenoj,Cerkveno leto ali
letni sveti časi in dnevi". Ponatisk je izšel 1894. leta. — Andrej Žnidaršič,
duhovnik na Goriškem, je 1892. 1. objavil knjigo „Liturgični jezikiieziki". — Za
cerkvenike in masne strežnike .sta poskrbela nekaj knjižic dr. J. Simonič in
JosipinaJosifina Jurik v Ptuju.
Eksegeza in homiletika.
malo pisalo tudi o eksegezi ali razlaganju sv. pisma. Razlogi so
umevni, ker v Slovencih duhovnikom za lastno rabo služijo največ
le latinske strokovne knjige ; ljudstvo pa bi se za take strogo
znanstvene razprave ne zanimalo in bi jih tudi težko umelo.
L. 1849. je Metelko objavil razlago evangelija sv,. Matevža
pod zaglavjem „Vir in izvirek zveličanskih naukov. A prvemu
'*) Glaser. Zgod slov. slov.stvaslovstva III.IIL 287.
Bogoslovje. 261
zvezku ni sledil noben drug. Po dolgem presledku je ljubljanski
semeniški profesor dr. L. KlofutarKlofut ar 1878.1. dal na svetlo svoje
„ S vete„Svete listne bukve", in 1892. leta je lavantinski knez in škof
dr. Mihael Napotnik poklonil slovenski duhovščini izborno
svoje delo o sv. Pavlu. Leta 1889. je podal Iv. Skuhala Mohor-
janom „Zivljenje^Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa".
Velik korak naprej je tudi v tem pogledu naredila »> DrušbaDružba
sv., Mohorja«*^ ko je jela 1894.1. objavljati »* Zgodbe sv. pisma«^.
Prevod in razlago je oskrbel dr. Fr. Lampe. Predno se je lotil
dela, romal je v sveto deželo, da si je osebno ogledal svetopisemske
kraje. To svoje potovanje je zanimivo in poučno opisal 1892. in
1893. leta v knjigi ,, ^Jeruzalemski romar", ki je izšla kot nekak
uvod k „Zgodbam". Slovenski narod nima mnogo takih knjig,
kakoršna bo ta, kadar se dovrši. Tekst pojasnuje mnogo lepih
slik. V „predgovoru^predgovoru" pravi med drugim:
„Kdor pozna naše slovensko ljudstvo, vev6, kako pobožno misli in kako
spoštljivo govori o sv. pismu. Kakor je mšenaše ljudstvo vernovemo in goreče za
božje reči, tako je tudi vneto za sv. pismo. Četudi je pač le malo slovenskih
hiš, kjer bi imeli celo sv. pismo, vendar jih je tudi le malo, kjer bi ne imeli
vsaj sv. evangelijev, zlasti odkar je izdala naša družba ,Življenje našega
Gospoda Jezusa Kristusa'. Naše sloven.skoslovensko ljudstvo, ki želi napredovati tudi
v veri in v verskem spoznavanju, kakor napreduje v drugih ozirih, želelo si
je davno in želi tudi dandanes dobiti v roke sv. pismo v taki obliki, da bi
dalo, besed sv. pisma. Tako bodo Mohorjani rekli, da imajo v rokah sveto
pismo samo. Prav s tem bo naša družba ustregla ljubim Slovencem, ki si
želežel6 sv. pi.smapisma. Tako bodo Slovenci poslušali doma besedo sv. Duha, kadarkoli
bodo hoteli . . . Upam, da razlaga ni preobširna. Povedal sem, kolikor se mi
je zdelo imenitno iz katerega koli razloga . . . Nisem se trudil, da bi razlagal
različne stvari, ampak da bi bralci lahko umeli ves pomen božjega razodenja,
da bi spoznali v.sovso moč božje besede, kakor občutimo solnčno gorkoto, kadar
stopimo po dnevu pod jasno nebo, ali pa prijeten hlad, če ležemo v senco
gostega drevesa . . . Pisatelj teh vrstic upa, da bodo ,Zgodbe' veliko koristile
razum, in da zato nimajo razloga, zakaj bi ne verjeli božji besedi . . ."
Velezanimiv je „uvod" v vsvetemsvetem pismu, v katerem govori v
splošnem o vsebini, namenu, tolmačenju, prevajanju, sploh o usodi
te knjige. Slovenskemu narodu bo rabilo to monumentalno delo
262 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Dr, Mihael Napotnik *) se je porodil 20. septembra 1850. 1.
Dr. Mihael Napotnik ') se je porodil 20. septembra 1850, 1.
na Tepanjskem Vrhu pri Konjicah. Dovršivši v Celju gimnazijske
študije in dosluživši eno leto pri vojakih je vstopil v mariborsko
bogoslovno semenišče. Leta 1875. posvečen v duhovnika je služil
nekaj tednov kot kapelan v Vojniku; potem je šel v .,Avguštinej,
na Dunaj nadaljevat svoje študije, kjer je bil (1880) promoviran
doktorjem bogoslovja. Za časa okupacije Bosne 1878. 1. je služil
kot vojni kapelan na bojišču. Vrnivši se v domovino je nastopil
kapelansko službo v Selnici. Odtod se je preselil v Maribor kot
korni vikarij; kmalu potem je postal profesor in podvodjapod vodja seme-
niški. Leta 1885. je bil imenovan c. kr. dvornim kapelanom in
ravnateljem v ,Avguštineju' na Dunaju; a že 8. oktobra 1889 je
postal knez in škof lavantinski. Pisateljsko pero je zastavil že v
semenišču, kjer je za ^^Zoro''''^ napisal mnogo poučno-znanstvenih
člankov. Podpisal se je navadno z imenom „L i pa k oko v". Kar je
za ča.sačasa okupacije doživel v Bosni, opisal je v živih barvah v
„Slozf^^Slov. Gospodarju^'''' (1878 — ^1882). Navdušen Slovan sejese je za-
nimal za duševno gibanje tamošnjih prebivalcev. Plod svojih slov-
stvenih trudov sredi bojnega hrupa je podal 1884. 1. v lični knjižici
pod zaglavjem „Kratek pregled bosanskega slovstva". Stopil je v
krog »^ Kresovih<^ sotrudnikov in v tem listu je 1884. leta podal
„Prineske k slovstveni zgodovini bosanski", 1886. 1. pa „Imenopis
konjiške nadfare", v katerem zanimivo razlaga imena vasi, potokov,
gorg6r, lastna imena, kaj pomenijo in odkod prihajajo. S posebnim
zanimanjem je opisaval životopise slavnih mož, domačih in tujih,
n. pr. Jožefa Rozmana, Voltairja, Hipokrata itd. Slovečega Irca
Daniela O' Connella je v ^.^Slovencu"-'' celo dvakrat opisal. Po raznih
virih je sestavil nekaj znanstvenih spisov, n. pr. ,.Nekoji„Nekoji izreki
velemož o vedah", „Eksaktne znanosti" i. dr. Opirajoč se na
Chateaubrianda primerja v sestavku „Biblija" sv. pismo Homerovi
dobna v zgodovinskem in pesniškem pogledu, pa tudi z ozirom
na pripovedovanje, popise, primere, prostost in starinski zlog.
Poljudno -zabavna sta spisa ,,.SmehjjSmeh" in „ Solza„Solza". Najznamenitejši
') Slovenec 1889, 269. — SI. Nar. 1889, 248, 26.5265. — Slov. Gosp. 1889,
14. novembra; 1891, 111. — Koledar družbe sv. Mohorja, dr. Jos. Pajek o
škofu Napotniku 1891. 1.
Bogoslovje. 263
njegovi deli sta knjigi „Sveti Viktorin" (1888) in ,,Sveti Pavel"
(1892j. Obe knjigi se smeta vspored staviti najznamenitejšim bogo-
njegovi deli sta knjigi „Sveti Viktorin" (1888) in „Sveti Pavel"
(1892). Obe knjigi se smeta vspored staviti najznamenitejšim bogo-
slovnim delom drugih omikanih narodov, delali bi čast vsaki
akademiji. Tako vsestransko dovršenih knjižnih del Slovenci ni-
tega dela:
^Vrlih„Vrlih, zavsem neomadeževanih značajev šteje današnji svet ubogo
malo. Plašč po vetru sukati, dozdeva se mnogoterim pametno, modro in
koristno. Žalostna prikazen sicer, a zato ni neresnična. In odtod prihaja ne-
uspešno delovanje, nemarna popustljivost, tako škodljiva nezaupnost in ne-
zanesljivost .... Kdo ne sprevidi, da je Pavlov treba današnjemu, gledegled^ na
Boga za.spanemuzaspanemu in mlačnemu svetu? Apostolskih možm6ž, pravim, je treba, ki
učeučč brez strahu večne resnice, ki neupogljivo branijo svete pravice ter vselej
in vsakemu nepristrano povedopoved6, kar storiti dolžnost veleva .... Pavel je z
vsemi žilami in silami ljubil .svoj narod. Toda kakošna je bila ta njegova
ljubezen? V čem je koreninila? Nedvomno v ljubezni do Jezusa Kristusa, za
katerega je hotel Pavel ves svoj ljubljeni narod pridobiti. In ta je jedina
prava ljubezen, iz katere izvirajo tudi druge državljanske čednosti, poganjajo
tudi druge domovinske kreposti. Kdor dela za večno srečo svojega naroda,
ta bode .storil vse in počel vse, s čemur se da doseči večno blagostanje.
Tega porok je sv. Pavel, kateri ni umel druge politike, kakor le evangelij in
Kristusa križanega. Navzlic temu pa vendar ni misliti in ni najti boljših domo-
na vzgled in na načela vzornega narodnjaka škofa Slomška, nadaljuje: „Kar
zadeva prednost vere pred narodnostjo in narodnosti pred vero, mora pač
veljati to, da je vera svrha in narodnost sred.stvosredstvo. Kdor želi prvo, mora na-
ravno hoteti tudi drugo. Kdor tako uči, naj se vendar ne ima za brezdomo-
vinca, katero očitanje dozdeva se vsaj meni najbolj abotno in najbolj prazno.
Kdor se poslužuje tega oponašanja, temu ni verjeti betvice, ker mu ni res-
nobno za resnico. Pravi katoličan je vselej bil in bode vselej tudi pravi
narodnjak in treba mu ni, to še posebej naglašati. Resnica je .sicer, da so
prenapeteži tožili Pavla in ga dolžili, češ, on ne ljubi naroda. A ljubil ga je
bolje, kakor so ga ljubili njegovi tožniki, njegovi sovražniki, ki so postali
pogrebniki .svoje domovine, prelepe Pale.stinePalestine, da še do tega trenljaja nimajo
njihovi potomci lastovitih tal Krščan.skaKrščanska vera je jedina in sicer prav
krepka zaslomba za manjše narode v vseh onih državah, v katerih prebiva
več narodov pod jedno upravno .streho Narod brez vere je stavba na
pesek. Greh je največji sovražnik domovine, naroda."
264 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Knjiga je polna lepih, globokih misli. Beseda je gladka in
govi izborni, temeljiti in obsežni pastirski listi. Škofa Napotnika
moramo prištevati najboljšim govornikom; on je govornik v ve-
likem obsegu, kakor so n. pr. Francozom Bossuet, RourdaloueBourdaloue,
Fenelon, Massillon i. dr. Leta 1896. je sklical v Maribor škofijsko
sinodo. Po njegovi inicijativi je jelo 1898. 1. v Mariboru izhajati
znanstveno glasilo slovenske duhovščine »> Voditelj v bogoslovnih
vedah*^^ kateremu je urednik dr. Frančišek Kovačič. List je otvoril
bogoslovnim vedam med Slovenci novo dobod6bo.
Dr.Z?h Frančišek Sedej. Porodil se je 10. oktobra 1854. 1. v
Cirknem. Bil je več let profesor bogoslovja v Gorici. Za dr. Napot-
nikom je postal c. kr. dvorni kapelan in vodja ,Avguštineja' na
Dunaju. Odtod se je 1898. 1. preselil v Gorico kot stolni kanonik.
V ^* Rimskem Katoliku'^ (1893—18941893 — 1894) je kritično obdelal Davida
Friderika Straussa in (1894) ErnestaEmesta Renana. — V >^ Cerkvenem
Glasbejtikic«Glasbeniku^ je 1886. 1. priobčil spis „0 nekaterih dr. Fr. Wittovih
mašah" in 1895. 1. ,^,0 glasbi v vzhodnih deželah in o njeni zvezi
s koralom". Umrlemu gla.sbenikuglasbeniku Jož. Bohmu je 1896. 1. napisal
kratek nekrolog. »Doi7t>Dom in Svet''< je prinesel izpod njegovega
peresa razpravi 1891. leta „0 sedemletni lakoti za časa Jožefa
egiptovskega" in 1897. leta »Klinopisni„Klinopisni spominiki in sv. pismo",
kateri moramo imenovati najboljši o biblijski arheologiji v slo-
venskem jeziku. Upati smemo, da bo učeni pisatelj podal še
marsikak plod o tej velezanimivi znanstveni bogoslovni stroki,
o kateri se pri nas do malega ni nič pisalo.
,.t '*'' M,
Od 1870.1. dalje so se namnožili tudi protestantovski
prevodi sv. pisma v slovenskem jeziku, n. pr. psalmi, pregovori,
evangeliji itd. Male brošurice v lični zunanji obliki in v pravilnem
jeziku daje od časa do časa na svetlo ^,,Angleška biblijska družba"*
Bogoslovje. 265
1^
Bogoslovje. 265
seveda le v agitacijsko svrho. Slovenilo je knjižice baje par slo-
nepoznane in ne dosežejo nobenega praktičnega uspeha.
<^ * ^.
V najtesnejši zvezi z eksegezo je homiletika, t j. oznanje-
V najtesnejši zvezi z eksegezo je homiletika, t. j. oznanje-
vanje božje besede. Vsi cerkveni govori so pravzaprav le raz-
laganje in učenje božje besede, torej nekaka široka, prav poljudna
eksegeza. V zvezi s tem je katehetika. Kakor imamo Slovenci le
malo strogo eksegetičnih del, tako imamo tem več homiletičnih.
Leta 1852. je 'jela ^»Slovenska Bčela^ prinašati prilogo »Šolski
prijatelj<^^prijateljuj ki pa se je kmalu osamosvojila kot nov list. Peti in
in šesti letnik (1856 in 1857) sta imela naslov „Slov. Prijatelj.
Časopis zasa cerkev, šolo in dom''\^^ ter sta naslovu primernoprimemo
imela tri dele; le druga dva sta bila združena v celoto. L,. 1856.
je j eljel torej izhajati homiletični list »> Slovenski Prijatelj *,^ kateremu
je bil urednik Andrej Einspieler tje do 1883. 1., ko je prenehal
in je na njegovo mesto stopil ljubljanski »Duhovni Pastir <^.,
Leta 1856. so ljubljanski duhovniki: Andrej Čebašek, L. Jeran,
Janez Stritar in Andr. ZamejicZa mej i c zasnovali sličen list „Cerkveni^Cerkveni Govornik" **^
ki je izhajal vsako četrtletje, a prvega leta ni preživel. Ob „Slovenskem^Slovenskem
Prijatelju'^ seje poslej združila vsa slovenska duhovščina. Bil je mesečnik
in prva leta je služil obenem kot duhovsko glasilo. Prinašal je razne članke
in dopise o organizaciji duhovščine, o delovanju duhovnikov na cerkvenem
in narodnem polju. L. 1863. je jel prinašati prilogo „Razlaganje^Razlaganje keršanskega
katoliškega Nauka". Pisati je začel to veliko delo suhorski župnik Janez
ŠkoficŠkofi C (1821—1871); nadaljeval pa je je Janez Volčič (1825—1887). Do-
vršeno je bilo 1876. 1. na 369 tiskanih polah v osmerki. Ta knjiga je duhov-
nikom „bogata zakladnica, iz katere morejo zajemati za vse svoje potrebe na
leči, v spovednici, na bolniški postelji" in v šoli, pa tudi česar potrebujejo za
lastno svojo omiko in za pošten svcjsvoj kratek čas."
Popoln pregled vseh sotrudnikov ^Prijateljevih'^ ni mogoče podati,
ker se mnogi niso nikoli ali pa le semtertje podpisavalipodpisa vali ob svojih izdelkih.
V dvaintridesetih letnikih y,^Slov. PrijateljaPrijatelj a"'^ je nagromadenega obilo homi-
letičnega gradiva vsake vrste, največ pa je preprosto poučnega krščanskega
nauka, kakor ga slovenski narod potrebuje o verskih resnicah z ozirom na
praktično življenje kristijanovo, o Kristusovem življenju, o AlarijiMariji in svetnikih.
Precej je med njim priložnostnih govorov za razne cerkvene slovesnosti; a
razmernorazmemo premalo je strogo dogmatičnih. Žal, da so govorniki delali premalo
samostojno. Izvirnega je le malo. Mnogi so pisali po izrecnem naročilu ured-
nikovem. Einspieler je temu ali onemu duhovniku poslal kakega tujega
homileta, in ta ga je prirejal po svoji previdnosti za „Prijatelja"^^. Večina
18
"»■ ;""^^^*^
266 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
govorov je poslovenjena iz nemških, latinskih, laških in francoskih del. Rabili
so jim n. pr. Zollner, ^\'enningcrWenninger, Graser, HinscherHirscher, LicbermannLiebermann, Konigsdorfer,
Hurter, Tschupik, ForsterFSrster, Zenger, Veith, Scherer, KninesKrSnes, KiinzerKtinzer, Raess,
Knoll, MchierMehler, iSegneriSegneri, Bourdaloue i. dr. ter razni homiletični časniki in
zborniki n. pr. „Prediger»Prediger und Katechet"**, „Philotea»Philotea", „Hed\vigs,Hedwigs-Blatt''", „Chri-
sologus"^ itd. Marsikak govor je prikrojen po izvirniku preveč za potrebe
drugih narodov, kjer živč katoličani med drugoverci, a za slovensko ljudstvo
nima pravega pomena. Sploh moramo reči, da so tedanji cerkveni govorniki
premalo vpoštevali časovne razmere in potrebe, ter jim premalo u.strezaliustrezali.
Mnogo boljši nego navadni cerkveni govori so večji venci govorov (Cyklus)
n. pr. za postni in adventni čas, za sv. leto itd.
Jezik je za tisto dobod6bo primeroma še precej gladek in čist, le v nekaterih
govorih se kaže očitno nemški izvirnik. Nekateri govori so po vsebini in
govorniški obliki pravi homiletični biseri, polni globokih misli s točno govor-
niško pointo. SplohvSploh pa se zlasti v homiletiki iste dobed6be tudi na Slovenskem
» kaže, da bogo.slovnabogoslovna semenišča niso imela pravega in zadostnega učnega
črteža. Nekateri govori so bili objavljeni šele po smrti dotičnih govornikov.
V slovniškem oziru jih je popravil kak drug duhovnik ali pa urednik sam;
zato niso do cela njih delo. Poglavitni in najbolj marljivi sotrudniki j^Sloven-
skega PrijateljaPrijatelj a"^ so bili tekom let ti-le duhovniki:
(Iz krške škofije): Urednik Andrej Einspieler^) ]Q.je slovenil zlasti
homilije, a tudi druge govore ter razne osnove govorov.
JošefJ^oSef Škrbinec^ rojen 1831. 1. v Stranjah pri Kamniku, umrl 1897. 1.
kot župnik v Vogrčah, je spisal prav mnogo dobrih govorov Leta 1863. je
. kot župnik v Vogrčah, je spisal prav mnogo dobrih govorov Leta 1863. je
objavil postne govore o križevem potu, 1876. leta pa o zgubljenem sinu itd.
Mnogo zaslug si je pridobil za narodno probujenje koroških Slovencev in za
njih gospodarsko organizacijo.
Janes Ev. Marinič (1832 — 1897), prost v Doberlivasi, je že 1857. 1.
sodeloval pri šolskem oddelku j, ^Slov. Prijatelja"'^. N. pr. „Zakaj se učimo?",
„Dijak in mizarski učenec" itd. Pozneje je objavil nekaj priložnostih govorov.
jjVečernice"j^Večernice^ 1872. leta so prinesle njegove „Črtice iz življenja in trpljenja
sv. Očeta papeža Pija IX."
Frančišek Rup.^ rojen 1. decembra 1843. 1. v Vetrinju, umrl kot župnik
15. oktobra 1897, je bil 1878. 1. dalje sourednik pri „Slovj^Slov. Prijatelju"^. So-
deloval je tudi pri AlohorjeviMohorjevi družbidruihi.,^ zlasti pa v ^^Besedniku"^ . Poslovenil
je 1880. 1. po sv. Frančišku Saleziju nabožno knjigo ,»Filoteja". Slovenil je
iz nemškega, špan.skegašpanskega, madjar.skegamadjarskega, angleškega, celo iz hebrejskega jezika.
A zlog v njegovih spisih je silno okoren in jezik nepravilen.
Lambert FerčnikFerČnik"^) je objavljal svoje govore i v „Slov. Prijatelju'"'
i pozneje v „Duh. Pastirju"^.
') Glaser, Zgod. slov. slovstva III. 157.
'*) Glaser, Zgod. slov. slovstva III. 158.
Bogoslovje. 267
I
Razen teh so pisali govore Lambert Einsfieler^ Gregor Einspieler,
Bogoslovje. 267
dr. Val. MUller, Florijan Isop, L. S., A. S itd.
Razen teh so pisali govore Lambert Einspieler^ Gregor Einspieler,
dr. Val. MiiUer. Florijan Isop, L. S.. A. S itd.
(Iz ljubljanske škof i je): Najmarljivejši ekseget na Slovenskem
je bil doslej dr., Leonard Klofutar. Porodil se je v Tržiču 1819. Delal je
mnogo let kot profesor eksegeze novega zakona v ljubljanskem semenišču.
S svojo stroko se mnogo bavi tudi še kot ljubljanski stolni prost. Spisal je
v latinskem jeziku štiri knjige : razlaganje vseh štirih evangelistov in lista
sv. Pavla do Rimljanov. Ta dela rabijo v mnogih .semeniščih kot učne knjige.
V .slovenskem jeziku je podal 1878. 1. „Svete li.stnelistne bukve", ki so po svoji
obilni in jedrnati vsebini cerkvenim govornikom zelo porabne.
Najplodovitej.šiNajplodovitejši med vsemi kranjskimi in menda tudi med vsemi .sloven-
skimi cerkvenimi govorniki je župnik Matija Torkar.^) Rojen 1832. 1. v Zaspeh,
je postal duhovnik ljubljanske škofije. Zaradi raznih neugodnosti je 1865. 1.
prestopil na vabilo A. Einspielerja v krško škofijo. Čez šest let sejese je povrnil v
domovino in je dokaj let delal kot župnik v Ko.šaniKošani. — V „Slov. Prijatelju""'* je
jel objavljati .svoje govore 1862. 1. Nadaljeval je to vsa leta in pozneje pre-
stopil kot sotrudnik k ^^Duhovnemu Pastirju*'\^ ki še sedaj objavlja njegove
izdelke. Vsega skupaj je napisal par tisoč govorov vsakovrstne vsebine.
Največ govorov je kratkih, a z lepo vbranimi mislimi. - Pisati pa je jel —
sošolec J. Mama - že kot bogoslovec v ..^Novice"-^ 1853. leta. Pozneje se je
oglašal v rZgod. Danici'\^ ^ v knjigah DrusbeDružbe sv.stf, Mohorja in v celovškem
„Slovencu^,,Slovencu'' . Nadaljeval in dovršil je za dr. Jos. Rogačem delo „Življenje„Živ\jenje
svetnikov in svetnic Božjih". V „Zvonu^ je objavil .spisek o Fr. Zaniniju,
v „Dom„Dofn in Svetu"-Soetu^ (1895) pa spomine iz svojega življenja.
Matija Hočevar"^) (1824 — 1888) župnik pri sv. Petru v Ljubljani je
.sodeloval pri poslovenjenju sv. pisma v "SVolfoviWolfovi izdaji. Leta 1858. je spisal
„Zgodbe„ Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze za šolsko mladost"-*. V ^.Slovenskem
Prijatelju"** in v „Duh. Pastirju'^"- je objavil več sto cerkvenih govorov.
Razen teh so pisali govore v „Slov., Prijatelju"^ ti-le duhovniki ljub-
ljanske škofije: JanezJanes Ankerst (1814—1875), Janes Gostiša (1833- — 1884),
Jurij Vole (1805 — 18841805—1884), JanesJane« Škofic,Škoflc^ Luka Dolinar (1794-1863\), Anton
NamreiVamr^ (1812—18931812— 1893), o. Albert^/^^r/P/n/ar Pintar {(1829 - 1887) frančiškan, Tomo Zupan.,TotnoZufan^
JanesJFanes Ašman.,Aitnan^ JošeJJoŠeJ Rosman (1801-1871) i. dr.
(Iz lavantinske škofije): Mnogo prav dobrih govorov sta podala
ptujski dekan Frančišek Cvetko (1789 — 18591789—1859), čegar govori .so bili objavljeni
šele po njegovi smrti, in mariborski stolni kanonik in žn^nižu^mk Krištof Kandut
(1830—1892).
TomašTomai Mras je pisal poleg šolskih katehez tudi mnogo govorov. Med
boljše izdelke moramo prištevati govore gornjegrajskegagomjegrajskega, pozneje braslov-
;^^ega2gega dekana Lavrencija Potočnika (1827—1892).
'*) Glaser, Zgod. .slov. slovstva III.IIL 116. (Napačna je letnica njegove
smrti 1877, ker še živi. — Jezičnik. XXX. 20 — -21,
'>) Jezičnik, XXX. 21.
18-
-jv»„
268 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Simon Gaberc^ rojen 183S1838. 1. v Čre«njevcuČrešnjevcu, župnik v Frauheimu, jaj9
v obeh slovenskih homiletičnih časnikih objavil čez dvesto govorov. Začel je
1868. 1. in nadaljuje .še sedaj. V „Zgod. Danici"^ je od 187-21872. 1. dalje podal
vsako leto nekajneksg pesmic, največ nabožnih, a tudi nekoliko posvetnih. Opeval
je M. B., svetnike in svetnice ter zlagal razne priložnostne popevke. Posebno
marljivo je sodeloval pri „Slov., Gospodarju"*^ ^ kjer je objavil marsikak
dopis zlasti o sadjerejisa^jereji in vinoreji. Razen tega je spisal dvojne ,šmarnice»Šmarnice"
in par drugih brošuric.
Andrej Kajtna, Frančišek Ser. Besjak i. dr.
(Iz goriške nadškofijenadškof i je): Najbolj znan primorski govornik je
Filip Jakob Kafol (1820 — 1864)' *), kijeki je po mnogem potovanju po svetu
slednjič umrl kot župnik na Pečinah. Na svetlo je dal štiri knjige cerkvenih
ogovorov 1853., 1856., 1861., 1862. 1. Razen tega je pisal v knjige Mohorjeve
drušbe.,druŠbe^ v ^Zgodnjo Danico"-" in v „Slov., Prijatelja'^ .,^ ki je še po njegovi
smrti prinašal njegove govore. Njegova homiletična dela moramo prištevati
med najboljša v slovenskem slovstvu. Odlikujejo se po ognjevitosti in pri-
srčnosti, ki spominja zelo na laški značaj, in tudi po primernoprimemo lepem jeziku.
Svoje govorniške izdelke so objavljali tudi Lavrencij Rutar (1821
do 1894), duhovnik na Sveti Gori, TomažTomai Rutar, Marko Vales.,^ JošefJoief
Furlani"-^) itd.
„Duhovni Pastir^^ je stopil na mesto „Slovy,Slov. Prijatelja''^ z novim
letom 1884. Urednik mu je bil do 1896. 1. tedanji katehet v uršulinskih šolah
Anton KržičKržiČ. Kot mesečnik izhaja koncem vsakega meseca, navadno vselej
s prilogo.
Priloge je pisal dr. Fr. Lampe 1887., 1889. in 1890. 1. A. Zupančič je
1888. 1. v prilogi podal svojo „Pedagogiko»Pedagogiko" . Poslej podaja urednik kot na-
meček „Zbirko lepih izgledov" v porabo cerkvenim govornikom.
Okrog y^Duhovnega Pastirja"^ se je zbralo veliko kranjskih duhov-
nikov, ki so na novo stopili na polje homiletičnega slovstva. Izmed izven-
kranjskih duhovnikov jih sodeluje poslej le malo. Nekateri govori so res
Razen govorov prinaša list kratka književna poročila iz bogoslovnega
slovstva tujih narodov. Poroča navadno dr. Fr. Lampe. Domača bogoslovna
dela pa ocenjujejo razni duhovniki. Župnik Lud. ŠkufcaŠkuf ca je 1893. 1. sestavil
v posebni knjigi jako porabno „Dvojno ^kazalo prvih deset letnikov .,Duhov-
nega Pastirja'-^'' (1884 — -1893.)
Ant07iAnton KrSičKršič^) se je porodil v Rakitni 2. junija 1846. leta.
Služil je devetnajst let v ljubljanskem uršulinskem samostanu kot
katehet. L. 1891. je postal profesor verouka na učiteljski pripravnici
'^) Jezičnik XXV. 59-61.
*') Glaser, Zgod. slov. slovstva III, 120.
'») JczičnikJezičnik XXX. 54—5754-57.
• Bogoslovje. 269
požrtvovalno delovali za prospeh prave narodne omike, kakor je
delal Kržič s peresom. Oglasil se je že bogoslovec v »* Letopisu
AlaticeMatice Slo'venske<Slovenske^ 1869. 1. Obenem je jel pisati v *^>Zg. Z>a;z/co«Danico*,
kjer je priobčil tekom let razne cerkvene govore in druge na-
božne spise. Rabil je pseudonim A. Zakotkarjev. Leta 1878.
je začel priobčevati „Izglede^Izglede bogoljubnih otrok iz vseh časov
krščanstva"**. Ponatisk teh životopisov je objavil z mnogimi drugimi
vred v treh knjigah 1879., 1880. in 1883. 1. Sotrudnik Mohorjeve
driišhedrušbe je 1882. 1. popisal „Irce"'', 1887. 1. pa spisal posebno knjigo
„Osmero»Osmero blagrov ali dolga pridiga za kratkočasno življenje"**. V
„ Večernicah" in „ Drobtinicah'' je objavil nekaj zabavno-poučnih
govorov, n. pr. „Ura in naše srce"**, »Življenja„Zivljenja nit" itd. Za male
otroke je začel 1887. 1. dajati na svetlo male zvezke z naslovom
„A7igeljČek"„AngeljČek*' . Vsebina jim je bila zabavno - poučna v vezani in
nevezani besedi. Ko je pa Kržič po smrti učitelja Ivana Tomšiča
(189411894) prevzel tudi uredništvo „Vrtčevo"„ VrtČevo**. pridejal je „A7tgeIjček'-„Angeljček^
kot prilogo „ Vrtcu"*'. — Za napredek prave krščanske vzgoje je
jel 1888. 1. izdajati male knjižice ^Krščanski Detoljub"^, po štiri-
krat na leto. Temu malemu pedagogičnemu zborniku je pridružil
še manjše brošurice kot priloge, v porabo najmanjšim šohkimšolskim
otrokom, n. pr. „Ali»Ali znaš? Zbirka krščanskih resnic in molitev,
ki naj bi jih vsak kristijan znal na pamet"**, ^AlalaMala zakladnica"**,
t. j. zbirka krajših molitvic in pobožnosti z obilnimi odpustki itd.
Nekatere teh knjižic so doživele že več natiskov in so v 30 do
40.000 izvodih razširjene med mladino. Pisal je vse to največ sam.
Nekoliko so mu pomagali tudi: Anton Hribar, o. Angelj Mlejnik,
Ciril Vuga i. dr. V prvih letnikih ^^„ Cvetja zs vertoz)vertov sv. FrmiČiška'''Frančiška"'
se nahaja tudi marsikak Kržičev sestavek, n. pr. „ Srce„Srce Jezusovo"**,
„Češčenje»Češčenje sv. Jožefa"** itd. V ^.Duhovnem Pastirju".*', katerega je
urejeval 1884—18961884 — 1896, je objavil mnogo govorov ali vsaj govor-
niških osnov. — V rokopisu se je ohranilo nekaj njegovih veselih
in dovtipnih iger v porabo katoliškim družbam in 'sploh manjšim
krogom, n. pr. „Zamujeni»Zamujeni vlak"**, v petih dejanjih, »Denar ali pa
nos"**, ..»Izgubljena suknja'" itd. — Vsi Kržičevi spisi so polni lepih
misli ; preveva jih pravi krščanski duh. Jezik je jako poljuden,
gladek in prikupljiv. Imenovati ga smemo slovenskega Albana Stolza.
jFanesJanes ASman se je porodil v Kropi 1842. 1. vSlužilSlužil je kot kapelan na
raznih krajih, konečno kot župnik na Dovjem in potem v Gorjah, kjer je bil
tudi izvoljen deželnim poslancem. — Že kot dijak je pisal 18501860. in 1861. leta
270 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
v ^Novice"'^ o kroparski žrebljarijižrebljaryi itd. V bogoslovskem zasebnem listu
^Slovenska Lipa"'Lifa^ je podal dolg životopis f Matevža Lotriča, potopis „Eno
noč pod Stolom in še nekatere malenkosti". Svoje cerkvene f^ovoregovore je začel
objavljati 1871. 1. v „Slov^^Slov. Prijatelju"'* in je nadaljeval v ^Duh. Pastirju".^,
Vsega vkupe je spisal blizu tristo govorov razne v.sebincvsebine, ki so duhovnikom
zelo priljubljeni. Tudi v „Zg.y^Zg, Danici"'* je objavil nekaj priložno.stnihpriložnostnih govorov.
LetaIxta 1884. je prinašala „Danica'^Danica"' rokopis župnika Antona Furmacherja o
premišljevanju, katoregakaterega je Ažman temeljito predelal. V ^Slovenec'^ je poslal
nekaj precej o.strihostrih člankov, n. pr. „Duhoven»Duhoven in politika", „Stremajerjevi»Stremajerjevi
groši", „Torne„Tome ali občinske ubožnice" itd. Zadnja leta je pa sestavljal obširna
poročila katoliškega političnega društva za Gorenj .skoGorenjsko. Iz pedagogike je spi.salspisal
dve deli: 1867. 1. v „i„£/c<?//. Tovarišu'^' „Darila in šiba v ljudski šoli", 1873. 1.
pa je katoli.škekatoliške družba založila posebno knjižico „Krščanska»Krščanska izreja" izpod
njegovega peresa.
AntojtAnton Žlogar,^ rojen 30. novembra 1850. 1. v Suhorju pri
Metliki, je bil več let kapelan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, potem
župnik v Kranjski Gori. — V ^^Danici'^ 1881. leta je obelodanil
zanimiv spis „Trojna božja pot s* svetimi stopnicami na Kranjskem",
katerega je potem izdal v posebni knjižici. V proslavo tisočletnice
sv. bratov Cirila in Metoda je založil 1886. 1. „Zbornik cerkvenih
govorov", pri katerem je sodelovalo mnogo duhovnikov. L. 1886.
sta on in tovariš Andrej Karlin, kapelana pri sv. Jakobu, spisala
knjižico „Mestnofarna»Mestnofama cerkev sv. Jakoba v Ljubljani" povodom
nje posvcčenja. V „/)i^/z„Z>«A. Pastirju"Pastir j W je priobčil doslej že par stotin
cerkvenih govorov, ki se odlikujejo po ličnem jeziku. Mnogo
zaslug si je pridobil kot tajnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda;
v tem poslu sestavlja vsakoletno družbeno letno poročilo „ Vestnik^'-VestnW.
Svoje dni je pisal razne životopise v .,.,^^Zvon"^, „Slova7i'"„ Slovan^ in v
knjige Mohorjeve drušbe.dru&be,
Andrej Kalan. Rojen 2. decembra 1858. v Stari Loki, je
pozneje je bil imenovan stolnim vikarjem in 1896. leta stolnim
kanonikom. Po smrti kanonika Jerana vodi z veliko požrtvoval-
nostjo dijaško kuhinjo. L. 1897. je bil tudi \\\<tčiX\\\.urednik ,,Zg„Z^. Danice" ''.
Pisateljevati je začel kot dijak. Pozneje je sodeloval mnogo pri
„Slovencu^Slovencu" in v „Glasih„ Glasih" katoliške družbe, n. pr. 1882. leta
^Spomini s pota", 1883. 1. „Prvi lustrum Leona XIII.%'', 1885. leta
„Sv. Ciril in Metod" itd. — V ^.Duhovnem Pastirju''^ je objavil
mnogo jedrnatih govorov. Znameniti so zlasti govori o ,,„ cerkvenem
letu"'' 1888. leta, ko je za vsako nedeljo v letu sestavil poseben
Bogoslovje. 271
govor o omenjeni tvarini. Leta 1887. je dal na svetlo knjižico
„ »Andrej Einspieler — zlatomašnik'' (ponatisk iz „ Slovenca*").
MohorjemaMohorjeva družba je 1888. leta podala v njegovem prevodu
„Tomaža;, Tomaža Kempčana: Hodi za Kristusom!''^ — Leta 1888. je postal
urednik „Slovenčevi^SlovenČevi" prilogi „Domoljuby,Domoljuh''-\ ki je izhajal po dva-
krat na mesec in čez nekaj let postal samostojen politično-poučen
list za preprosto ljudstvo. Povesti, katere je pisal nekaj sam, nekaj
drugi sotrudniki bodisi izvirno, ali po tujih vzorcih, je jel 1891. 1.
zbirati v posebne zvezke »PovestinPovesti*"'' \^ do 1895. leta jih je izšlo že
osem snopičevsnopiče v. Ljudstvu to berilo zelo ugaja; .^Domoljub"^Domoljuh'' sam
ima do 10.000 naročnikov. Največ je pisal poslej v „Slovenecj,Sloveneč^'-
i nad črto i pod njo. Njegovi članki se odlikujejo po lepem jeziku,
po odločnosti in jasnosti. Kljubu temu, da se je zadnja leta, zlasti
odkar je prevzel tudi deželno poslanstvo, popolno posvetil politiki,
vendar napiše od časa do časa še kaj znanstvenega. Zanimiv je
njegov spis „Jezičnik v slovenskem slovstvu" 1888. 1. V »RimskemnRimskem
Katoliku"** je priobčil razpravo „Strossmayer o namenu postnih
okrožnic in o papeževih okrožnicah". L. 1891. je spisal molitvenik
„Smarnice''^Smamice^. Podpisaval se je „Omanov".
Razen teh so mnogo sodelovali pri „Duhy^Duh. Pastirju^ ti -le duhovniki
ljubljanske škofije:
LiidovikLudovik Škufca, rojen 1851. 1. v Ljubljani, župnik v Blagovici. Spisal
je k ,,y^Duh. Pastirju'-'^ dvojno kazalo 1893.1. in 1886. 1. je Mohorjeva driiBbadruSba
podala njegove „Šmarnice„Šmamice ali Romanje v nebeško kraljestvo v Marijinem
mesecu."
JanesJfanes Kobilica^ rojen 1844. 1. v Ljubljani, župnik na Črnučah. Pisal
je tudi nekaj nabožnih sestavkov v „Zgod^Zgod. Danico"' in semtertjasemtertj a kak prizor
ali kako povest v „Slovenec'^^Slovenec"- ^ n. pr. „Valerija„ Valerija".
JanezJfanes Podboj, rojen 1848. 1. v Ribnici, župnik v Planini. Oglašal se
je tudi v ^Danici"„Danici^ in „Slovencu^Slovencu"; zlasti rad popisuje kak ribniški običaj.
Spisal je malo igro „Dijak - prosjak" in 1890. 1. za Mohorjeve „ Večernice'j^Večemice^
životopis „Oče Cene. Uzor dobrega gospodarja in možaka poštenjaka".
Valentin BernikBemik, rojen 1861. leta v Stražišču pri Kranju, župnik na
Holmcu. Sodeloval je tudi pri „Domy^Dom in Svetu"-^^ n. pr. 1888. in 1889. 1. „Iz
burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega"^, 1890. 1. „Nekaj jezikoslovnih poseb-
nostij iz Kranjske Gore", 1892. leta ^»Kameleon", v „Danici^Danici'^^ ^^Slovencu^ .,
Podpisuje se „Tine Balant".
Josip Pesnik (1851—1885) umrl kot kapelan pri sv. Jakobu v Ljub-
ljani, je v ^DanicijjDanici'^" priobčeval pesnice in krajše sestavke v nevezani besedi.
Podpisaval se je „ R e s n i c o 1 j u b »Resnicoljub".
272 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Dr. Josip Lesar^ rojen 1858. 1. v Ribnici, profesor bogoslovja v Ljub-
ljani. Leta 1891. je v y^Danici^ priobčil obširen životopis dekana Martina
Skubica, katerega je potem (1892) dal ponatisniti v posebni knjižici. ^Drobti-
nice"^ so prinesle životopisa 1888. 1. škofa J. Missie, 1893. 1. pa f Jožefa Mama.
^Dom in Svet^ je 1892. 1. prinesel izpod njegovega peresa setavek „0 Sibilah",
1894. 1. pa študijo »Poncij Pilat«.
Janes Mikš^ rojen 1863. leta v Hotedršici, župnik na Trsteniku. V
j^Danici^ je podal 1888. leta životopis „Don Bosko" ter sodeluje v ^^Drobti-
nicah"^ in v „Slovencu'^.
Poleg že omenjenih sotrudnikov „Slov. Prijatelja'*^ ki so tudi j^Duhov-
Dr. Josip Lesar^ rojen 1858.1. v Ribnici, profesor bogoslovja v Ljub-
nemu Pastirju'* zvesti ostali, n. pr. M. Torkar, M. Hočevar in J. Gostišaj
ljani. Leta 1891. je v y,Danici"- priobčil obširen životopis dekana Martina
treba omenjati še sledečih: Anton Potočnik (1823—1881), Janes Potočnik
Skubica, katerega je potem (1892) dal ponati.sniti v posebni knjižici. „Drobti-
(1813—1893), Josip Mam (1832—1893), Štefan Gnjesda (1837—1888), Janes
nice" so prinesle životopisa 1888.1. .škofa J. Mis.sie, 1893. 1. pa f Jožefa Marna.
Porenta (1846—1886), Josip Škofic (1859 - 1896), Andrej Šimenec (r. 1849),
„Dom in Svet" je 1892. 1. prinesel izpod njegovega peresa setavek „0 Sibilah",
JoŠef Kerčon (roj. 1821), Janes Rosman (roj. 1832), o. Hugolin Sattner
1894.1. pa .študijo „Poncij Pilat\
(r. 1851), o. JoŠef Bisavičar (r. 1844J, Ignacij Žitnik (r. 1857), dr. Andrej
Karlin (roj. 1867), Frančišek Rihar (roj. 1858), Peter Bohinjec (roj. 1864),
jFanes Mikš., rojen 1863. leta v Hotedršici, župnik na Trsteniku. V
5. Zupan (r. 1844), Anton Kukelj (r. 1845) itd.
j,Danici"^ je podal 1888. leta životopis „Don Bosko" ter sodeluje v „Drobti-
nicah" in v ^Slovencu^ .
Poleg že omenjenih sotrudnikov „Slov. Prijatelja'^ .^ ki so tudi y,Duhov-
nemu Pastirju" zve.sti ostali, n. pr. M. Torkar, M. Hočevar in |. Gostišaj
treba omenjati .še sledečih: Anton Potočnik (1823—1881), Janes Potočnik
(1813—1893), Josip Mam (183:^—1893), Štefaji Gnjesda (1837 — 1888), Janez
Porenta (1846—1886), Josip Škoflc (1859 -1896), Andrej Šimenec (r. 1849),
Jošef Kerčon (roj. 1821), Janez Rozman (roj. 1832), o. Hugolin Sattner
(r. 1851), o. Jožef Bizavičar (r. 1844), Ignacij Žitnik (r. 1857), dr. Andrej
Karlin (roj. 1857), Frančišek Rihar (roj. 1858), Peter Bohinjec (roj. 1864),
S. Zupan (r. 1844), Anton Kukelj (r. 1845) itd.
Iz sosednih škofij so sodelovali poleg že omenjenega S. Gaberca: Ivan
Slavec (r. 1859), iz tržaške .škofije, ki je bil par let urednik ^^Primorskemu
listu"'* v TnstuTrstu, Simon Gregorčič (r. 1856) „Pavlov"»Pavlov**, iz goriške nadškofije
in Ivan Rotner (roj. 1862) iz lavantinske škofije. — Cerkvene govore je pri-
našala tudi y,j^Zgod. Danica'^ skoro v vseh letnikih, j^DrohtiniceDrobtinice'^* in ^y,Cer-'
kvena priloga .,^Slov. Gospodarja''"'* .
Konečno nam je še omeniti pastirskih listov .slovenskih .škofov,
kakonšnekakoršne izdajajo redno v.sakovsako leto za postni čas in .semtertjesemterlje tudi izvanredno
o posebnih priložnostih. V novejši dobid6bi so se odlikovali zlasti pastirski listi
ljubljan.skegaljubljanskega kneza in škofa, sedaj kardinala dr. Jakoba Missie in obširni,
poučni listi lavantin.skegalavantinskega kneza in škofa dr. Mihaela Napotnika. Znamenit
je zlasti oni pastirski list, katerega so izdali 1887. 1. vsi škofje goriške metro-
polije, s katerim so .svarili pred liberalnim ča.snikarstvomčasnikarstvom in cerkvi sovražne
liste naravno.stnaravnost prepovedali svojim podložnikom.
Ascetika.
A. Molitveniki.
A. M o 1 i t v e n i k i.
Pretežna sila slovenskega slovstva je bila do najnovejših let
v ascetiki. Saj se do 19. stoletja skoro ni druzega pisalo nego
nabožne knjige, največ molitvcnikimolitveniki. Ljudstvo se je učilo citati
največ zato, da bi znalo rabiti masno knjigo in po njej za svojo
dušo skrbeti. V o.stalemostalem mu je nedostajalo šolske naobrazbe.
Nabožna dela so bila navadno le prevodi iz tujih jezikov ali
kompilacije iz raznih del. Zal, da .so bili pisatelji v marsičem
premalo izbirčni v volitvi ascetičnih knjig in so se premalo pri-
Bogoslovje. 273
Jagodili duhu slovenskega naroda. V 19. stoletju so po vsebini
lagodili duhu slovenskega naroda. V 19. stoletju so po vsebini
njih del najboljši ti-le možje: Baraga, Veriti, Slomšek, Jeran, Košar,
Janez Zupančič, Janez Bonač, Anton Kržič in dr. Ivan Križanič.
Najnovejše nabožno slovstvo je največ pomnožila DružbaDruiba
sv. Mohorja^ ki redno vsako leto daje svojim udom tudi po dve
bogoslovni knjigi, med tema je ena molitvenik ali sploh kako
premišljevalno delo.
Molitveniki so po vsebini navadno zelo enolični : masne,
spovedne, obhajilne in druge običajne molitve se vrstevrstč v raznih
izpremembah. Tem je dostavljenih nekaj nabožnih pesmi. Nekateri
molitveniki so prirejeni za posebne stanove n. pr. za dijake, vojake,
stariše;: ali pa za posebno starost: za mladeniče, device, otroke itd.
Mnogi molitveniki, zlasti iz novejših let, so pravzaprav le pre-
mišljevalna knjiga, in masne molitve sledesledč le kot dodatek; take
so n. pr. nSmarnice'„Šmamice^, knjiga Tomaža Kempčana „Hodi»Hodi za Kri-
stusom!" o rožnem vencu i. dr.
Nobena knjiga ni med ljudstvom tako razširjena nego so
molitveniki; nekateri izmed njih so doživeli mnogo natiskov, n. pr.
Baragova „Dušna^Dušna paša"**, Slomškovo „Krščanskodevištvo"^Krščansko devištvo^, L.Pintar-
jeve „Nebeške»Nebeške iskrice"'', L. Hergov „Venec»Venec pobožnih molitev''^, Bezja-
kova „Zalostna^Žalostna Mati Božja", Mežnaričevo „Vodilo tretjerednikom"
v
itd. Zal, da je jezik v mnogih knjigah že zastarel, in da se tudi
pri novih natiskih ni dovolj oziralo na pravilnost jezika. Par
knjig je celo zadnja leta bilo natisnjenih z velikimi črkami v
bohoričici, da jih morejo rabiti stari ljudje, . ki se gajice niso
učili, n. pr. molitvenik „Jesus moje shelje".
in utrjevati.
Najnovejši pisatelji molitvenikov so ti-le : Janez Volčič,
Janez Zupančič, Baltazar B a r t o 1 , Frančišek B e z j a k,
o. Nikolaj M e ž n a r i čMežnarič, Frančišek M a r e š i č, Jakob D o 1 e n e c,
o. Hrisogon M a j a r, Janez P a r a p a t i,. dr.
Razen tega imamo v drugi polovici 19. stoletja posebno „šmar-
nično"' slovstvo, nabožne knjige za „Smarnice'»Šmarnice*' meseca majnika. ')
'*) Koledar družbe sv. Mohorja za 1897. 1.L, 25—26. P. Bohinjec: „Pregled»Pregled
slovenske šraarničnešmamične književnosti."
1..M. -.: . .v
H 1_ IJ «1, f ^
Prvi je priredil knjigo za tako opravilo Davorin Trstenjak,
preloživši iz francoščine .,Mesec„Mesec Marije", ki je izšla 1842. leta v
Gradcu in je bila 1856. 1. drugič natisnjena. Drugi je spisal slično
knjigo braslovški dekan Mihael vStojanStojan z naslovom ..Marije„Marije rožen
cvet" 1855. 1., ki obsega premišljevanje o Jezusovem in Marijinem
srcu. Pravi prvak „Smarnic", ki je tej pobožnosti dal tudi to ime,
v
srcu. Pravi prvak „Smamic", ki je tej pobožnosti dal tudi to ime,
je bil horjulski kapelan in znani slovenski pisatelj Janez Volčič
1855. 1.
Najbolj jedrnate ^Šmarnice"^Smarnice^'' je pisal Luka J e r a n v sedmih
zvezkih 1859., 1861., 1863., 1865., 1870., 1872., 1878. 1. Odlikujejo
se, dasiravno so največ po tujih izvirnikih prirejene, po gladkem
domačem jeziku in po mikavni, prikupljivi vsebini.
„5war;z/ce"„Šmamice^ so pisali tudi: Jožef Kerčon, dr. Jurij StrbenecŠtrbenec
(1834—18991834 — 1899), Anton Žgur, Frančišek Marešič, Lud. ŠkufcaŠkuf ca, Jakob
Dolenec, o. Hrisogon Majar, Andrej Kalan^, Viktor Steska in Simon
Gaberc.
PrcmišljevalnePremišljevalne knjige z nabožno vsebino so pisali: dr. Anton
J arear C, dr. Ivan Križanič, Ivan Skuhala, Mih. Lendovšek,
v
Anton K r ž i č , Janez Smuč, Frančišek Z b a š n i k , Jernej
Voh, Karol ČC i g o n , Anton ČC r v itd.
Janez VolČiČVolčič (1825 — 1887).'*) Bil je kapelan na raznih krajih,
potem župnik v Smarjeti na Dolenjskem. Pisal je v ^.A^ovice" in
v
^^Danico'''' . Sodeloval je mnogo tudi pri Mohorjevi družbi^ za
katero je napisal veliko delo „Zivljenje Marije in sv. Jožefa" v
potem župnik v Smarjeti na Dolenjskem. Pisal je v ^^Novice^ in
petih delih. V .^Danici^'- je priobčil tudi mnogo nabožnih pesmi,
j^Danico^^. Sodeloval je mnogo tudi pri Mohorjevi družbi, zsl
ki pa nimajo vrednosti; najraje je opeval Mater Božjo. V ..Novicah'''
katero je napisal veliko delo „Življenje Marije in sv. Jožefa" v
petih delih. V ^^Danici^ je priobčil tudi mnogo nabožnih pesmi,
ki pa nimajo vrednosti; najraje je opeval Mater Božjo. V ^^Novicah"'
je poročal tudi o gospodarskih stvareh. Njegovi premnogi nabožni
spisi imajo hibo, da se v njih ista stvar večkrat ponavlja.
Janez Zupančič (1819—18951819 — 1895), rojen v SmarijiŠmariji na Dolenj-
skem, je bil na stare dni župnik v Ihanu, potem pa vpokojen
v Radomljah. Spisal je štiri zelo priljubljene knjige o krščanskem
v
življenju „Dušna pomoč". Častilcem sv. rešnjega Telesa je podal
molitvenik „Kruh nebeški",.
Jožef Kerčon se je porodil v Smariji 1821. leta. Služil je
nekaj let kot katehet v uršulinski šoli v Loki, poslej pa kot župnik
v Predosljah. — V ^^Duh„Z>«A. Pastirju^''^' je objavil nekaj stotin svojih
») Jezičnik XXVIII. 1890, 56—58. — Njegov životopis je podal o. Flo-
rentin Hrovat koncem knjige »Življenje Marije in sv. Jožefa".
') Jczičnik XXVIII. 1890, 56—58. — Njegov životopis je podal o. Flo-
rentin Hrovat koncem knjige „Življenje Marije in sv. Jožefa".
Bogoslovje. 275
Bogoslovje. 275
cerkvenih govorov. Spisal je trojne „Smarnice»Smarnice'' in par drugih
molitvenikovmolitvenikdv, n. pr. „Rafael" za mladeniče (1889) in sličen mo-
litvenik za dekleta (1868). Njegova nabožna dela kakor tudi cer-
kveni govori so zelo čislani.
Dr. Ivan KrišaniČ.,Krišanič^ rojen 12. avgusta 1843 pri Sv. Križu
poleg Ljutomera, je profesor pastirstva, katehetike in metodike ter
stolni kanonik v Mariboru. — Za Mohorjevo drušbo je spisal
poljudno „Zgodovino sv. katoliške cerkve" v treh delih (1883—18871883 — 1887).
Opisal je svoje potovanje v Rim 1888. 1. Preprostemu ljudstvu je
podal nekaj malih knjižic nabožne vsebine, n. pr. „Tekel" in „Bela
žena" (1890), „Nebeški^Nebeški venec" (1893). V .^Koledarju'-'"" Mohorjeve
družbe podaja zadnja leta „Razgled po katoliških misijonih".
v Rogatcu, bil nekaj časa mestni kapelan v Ptuju in učitelj vero-
uka v tamošnji gimnaziji; sedaj je župnik v Makolah. — Že kot
dijak je pisal male dramatične prizore. V „Z?(afw/V/"^^Danici^^ (1869) je ob-
javil prizor »Darovanje sv. treh kraljev". Poslovenil je Kotzebue-
jevo opereto „Tičnik". Izvirna njegova igra „Kateri bo?" se prilega
manjšim gledališkim odrom. Pozneje se je lotil druzega dela ter
dal na svetlo Val. Orožna izbrane spise (1879). Največ zaslug
si je pridobil s tem^, da je jel izdajati Slomškove zbrane spise.
Prve štiri zvezke je založil on sam, I. „Pesmi" 1876; II. „Povesti„Po vesti"
1878; III. ,,Životopisi„Životopisi" 1879; IV. „Različno blago" 1885. Nadaljuje
DrušbaDrušha sv. Mohorja: 1890.1. „Pastirski listi-'"; 1893.1. „Življenja
srečen pot"** ; 1894. 1. „Krščansko^Krščansko devištvo" itd. \V „ „Večernicah-Večernicah'^
je 1887. ]1. popisal ,,Spomine„Spomine na Italijo".
BaltazarBaltasar Bartol (r. 1821 v Sodražici), župnik v pokoju na Brniku pri
Cerkljah, je spisal 1856. 1. molitvenik „Nevesta^Nevesta Kristusova", ki je doživel že
šest natiskovnativSkov. Leta 1860. je po .Šmidu poslovenil „Zgledne molitvene bukve".
Leta 1881. je Mohorjeva drušbadruSba prinesla njegovo po .Sailerju poslovenjeno
knjigo „Hoja»Hoja za Marijo Devico".
Frančišek Ser. Besjak.,^ roj. 1814. 1. pri Sv. Rupertu v vSlovSlov. Goricah,
je umrl župnik pri SvvSv. Marku niže Ptuja 1887. leta. — Najbolj priljubljena in
raz.širjenarazširjena je njegova knjiga ^Marija„Marija, žalostna mati", ki je doživela že šest
natiskov. Prvi natisk 1847. 1. je izšel še v bohoričici. Vsi naslednji natiski so
bili pomnoženi; petega je priredil 1880. 1. župnik Matej vSlekovecSlekovec. Goreč po-
speševalec tretjega reda sv. Frančiška, je podal 1852. 1. tretjerednikom vodilo
„Duhovno življenje v kratkem spisu za brate in sestre III. Reda sv. Očeta
Frančiška". Sličen molitvenik je objavil 1861. leta. Drugi pomnoženi natisk
(1883.1. L pri Blankeju v PtujujPtuju) ima zelo nedostatno in malo prikupljivo obliko.
276 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Poleg teh del je spisal „Nauk o sv. birmi", „ Vsakdanji kruh*' itd. — Bezjak
Poleg teh del je spisal „Nauk o sv. birmi", „Vsakdanji kruh" itd. — Bezjak
je zapustil precej nabožnega blaga v rokopisu, zlasti nagovore na učence o
raznih priložnostih, potem premišljevanja za AlojzijcvoAlojzij evo in Marijino pobožnost.
L. 1883. je Matej Slekovec rokopis o sv. Alojziju spravil v tisk z naslovom
„Sv. Alojzij, mladenčem in deklicam zvest in zanesljiv vodnik proti nebesom"*;
drugi natisk 1885. leta. V starejših letnikih „Slov. Prijatelja"^ je marsikaka
prav dobra pridiga Bezjakova (F. N.). Kot kapelan v Negovi je dopisaval
y^Novicatn^,
„JVovicam".
Dr. Anton jfarcJarc (r. 1813 na Ajdovcu) je po.stalpostal profesor, pozneje deželni
šolski nadzornik. Nekaj časa je služil pod oger.skoogersko krono in postal prost
vSvSv. Pavla de Nyir PalyiPdlyi v Veliko -Varadinski škofiji. PreselivšiPreseli vši se v Ljub-
ljano je mnogo sodeloval pri raznih katoliških društvih. Bil je predsednik
cccilijanskcgacecilijanskega društva, vodil je Vincencijeve konferencije, zlasti pa se trudil kot
načelnik katoliške družbe za Kranjsko. Spisal je par. nabožnih knjig, pri
katerih ga je podpiral učitelj M. Močnik. L 1881. je dal v tisk brošuro „Sveto»Sveto
leto", 1888. 1. pa „Molitev»Molitev velik pripomoček k zveličanjuzveličai\ju".
Janes Skuhala, rojen 15 avgu.staavgusta 1847. pri Sv. Tomažu niže Velike
Nedelje, je postal profe.sorprofesor moralke v Mariboru, pozneje tudi vodja dijaškega
semenišča. L. 1886. je odšel kot župnik in dekan v Ljutomer. Od mladosti se
je rad bavil s slovstvom dotlej, da mu je huda bolezen iztrgala pero iz roke.
PodpisavalPodpisa val se je nGombarov"»Gombarov**. V y,^^ Vrtec* je pošiljal pripovedke in
legende, dopisoval je ^SlovencunSlovencu'^^ .„Slov, „Slov. Gospodarju"'^ ,^ zlasti pa ^Cerkveni
prilogi".,*^^ kjer je priobčil več spisov iz zapuščine prosta dr. Lovra Vogrina
in dekana Fr. Cvetka. — Spi^^alSpisal je životopise mnogih duhovnikov n. pr. Anton
Žuža, Fr. Sorčič, Franc Cvetko., Jožef Rozman i. dr. Romarjem je opisal 1881. 1.
„Župnijo»Župnijo in božjo pot Device Marije v Puščavi". Po Knechtu je poslovenil
„Zgodbe»Zgodbe sv. pisma za otroke", 1889. 1. Knjižico je založil in tiskal Herder v
Freiburgu, 1896. 1. je bila natisnjena že četrtič. V ^Koledarju"^ Mohorjeve
družbe je podal nekatere krajše .spi.sespise; 1889. leta pa je poklonil Mohorjanom
^»Življenje Gospoda Na"^egaNagega Jezusa Kristusa po vseh štirih evangelistih"'. Za-
nimivo je opisal Ib84lb84. 1. „Mladega»Mladega Gašperja življenje in trpljenje". Mladini
je spisal molitvenik „Ključek»Ključek nebeški" 1888. 1.
Jernej Voh (r. 1844 pri Sv. Ilju pri Gradiču), nadžupnik in dekan v
Konjicah, je spisal nekaj knjižicknjižie za ljudsko porabo, n. pr. 1876. 1. ^»Obrednik
za cerkvenike", 1882. 1. „Truplo»Truplo sv. Agapita", ]8871887. leta „Kratek»Kratek poduk za
sv. leto", 1891. leta „.»Škofova mati Neža Napotnik"; v ^Drobtinicah"'^ pa je
1890. 1. opisal pokojnega kneza in .škofa Jak. M. Stepišnika.
Razen teh so pisali nabožne knjige: župnik jfakobJakoh Dolenec (r. 1846)
o Jezusovem Srcu; župnik Frančišek MarešičMarelic (r. 1846) par dija.škihdijaških molit molitveve-
nikov in po Lassere-ju je poslovenil iz francoščine „Lurška»Lurška Mati Božja".
Župnik Anton Žgur (roj. 1845) je napisal troje „Šmarnice»Šmamice". Janes ŠmucŠtnuc
(r. 1K311831), župnik v Žabljah, je za drušbodruSbo sv. Mohorja 1878. 1. po StfigcrjuStSgerju
priredil „Nebcško»Nebeško krono". O. Tadej GregoriC\Gregorič.^ frančiškan, je 1M901890. 1,L izdal
poslovenjeno delo „Duhovna»Duhovna samota", in njegov redovni tovariš na Štajerskem
o. Nikolaj AležnaričMeŠnarič (r. 1847), je 1884. 1. poklonil tretjerednikom sv. Fran-
Bogoslovje. 277
čiška redovno vodilo „Pot v nebesa". Da jim je knjiga vrlo dobro došla,
čiška redovno vodilo ^Pot v nebesa". Da jim je knjiga vrlo dobro došla,
pričajo mnogi novi natiski. Hinjski župnik Frančišek Zbašnik je 1889. leta
objavil po MUllerjuMttllerju poslovenjeno knjigo „Duhovna»Duhovna lekarna". Stolni kanonik
ljubljanski Josip Erker (r. 1851), je spisal knjigo o odpustkih. Slično delo
je že pred njim sestavil jezuit o. Frančišek Sajovic (r. 1834).
O. Hrisogon Valentin Majar^ roj. 1851. 1. v Dolu za Savo, je postal
frančiškan, a 1897. leta je kot dušni pastir .stopil v poreško-puljsko skotijoškofijo.
Dopisa valDopisaval je v ^j,Zgod., Danico-"^ od 1876. 1. dalje, v „Slovenčev^^Slovenčev^ podlistek,
v ^CvetjejfCvetje s vrtov sv., Frančiška' .,^ v knjigeki\jige družbedruibe sv. Mohorja; sestavil
je celo vrsto molitvcnikovmolitvenikov in slovenil tudi razne znanstvene razprave in
povesti, n. pr. 1884. 1. Campe-jevo „ »Odkritje Amerike" in 1895. 1. po K. Mayu
^»Gozdovnik". Izvirnega ni menda nič napisal. A v prevodih je premalo iz-
biral res dobrih izvirnikov; marsikak njegov spis nima praktične vrednosti
za .Slovence. Jezik je na mnogih mestih zelo nepravilen in okoren. Kaže se
sploh velika površnost v prevajanju.
Anton Črv.,^ rojen 1846. leta v Grahovem na Goriškem, je v Gorici
delal kot špiritual v semenišču, pozneje pa .kot spovednik in vodja na Sveti
Gori. Umrl je 1891. 1. — Na Primorskem je bil znan po svojih humorističnih
spisih v .j^Glasu"^ in v „Soči"- '^. Za romarje je spisal tri brošurice o Sv. Gori:
nje zgodovino, pouk o romanju in devetdnevnicodevetdnevni co (1883). V y,Rini^Ritn. Katoliku"-^
pisal je 1888—1890. 1. „Črtice»Črtice o ruski cerkvi".
Karol Čigon (r. 1848), vikar v Temenici, je otrokom napisal tri knjižice,
eno pa tretjerednikom. — O. Herman Venedig ]qVenedigjG spisal romarjem molitvenik
jTrsatski»Trsatski romar". — Ljubljanski katehet Janes Smrekar (r. 1853) je povodom
300 letnice sv. Alojzija napisal o njem ličen molitvenik (1891). Razen tega je
zlasti po .y^Zgod. Danici"*^ vzbujal zanimanje za novo cerkveno družbo Salezi-
jancev (1887—18961887 — 1896). V isto svrho je dal na svetlo knjižico ^.»Salezijanski
sotrudniki".
v
B. Časniki in zborniki.
^y,Zgodnja Danica-^ si je 1848. 1. zastavila nalogo, da hoče gojiti in
krepiti versko mišljenje in življenje med Slovenci. In po tem načrtu deluje
že nad petdeset let. Pozneje se je osnovala v isto svrho ^Katoliška drušbadruSba
zaga Kranjsko'^ (1869), ki je od 1877. 1. dalje imela svoje .skromno glasilo v
zvezkih .^Glasi-^ katoliške družbe. Do 1886. leta je dala na .svetlo dvajset
zvezkov. Z 1887. 1. pa je oživila j^Drobtinice'-"*^ ,^ ki so 1869. 1. v Mariboru pod
uredništvom Fr. Kosarja zastale.
^SlovenskijfSlovenski Gospodar'-^ je poleg ^Gospodarstvene priloge'"^ 1879.1.
priložil še ^Cerkveno prilogo'^. Ker so se v drugi polovici 19. stoletja usta-
novile mnoge cerkvene bratovščine, potrebovale so svojih posebnih navodil,
in to je bilo povod novim knjižnim delom.
Franči.škaniFrančiškani kranjsko-hrvatske pokrajine .so 1880. leta začeli dajati na
svetlo ^CvetjejfCvetje s vrtov sv Frančiška'^ ^ glasilo tretjega reda istega svetnika.
Štel je pa v par letih že pet tisoč naročnikov.
27§278 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Ljubljanski kanonik Andrej Zamejicje kot načelnik misijonske
bratoviščinebratovščine 1876. 1. začel družbenikom dajati bro.šuricebrošurice ^Dejanje sv. Detinstva"'.Detinstua^,
Za šolsko deco je* sestavljal še posebne knjižice .»Misijon otr6kotrdk", ki podajajopodajsgo
najnovejša poročilaporočUa iz katoliških misijonov ter s tem gojč zanimanje in rado-
darnostdamost vernikov v misijonske namene.
Za krščansko vzgojo mladine sose je ustanovila avstrijska družba dctodeto-
Ijubov, ki izdaje poročila v mnogih jezikih. Na Slovenskem je to delo prevzel
prof. Anton Kržič, ki je 18S81888. 1. začel objavljati zvezke „Z)e/o/;«&^^Detoljub"^ s
prilogami ^^Angeljček"** in še z nekaterimi drugimi knjižicami, ki imajo smoter,
da vplivajo na dušno in telesno izobrazbo mladi acmladine.
Cerkvene bratovščine imajo .skoro vse svoja lastna navodila v malih
knjižicah. O karmelski bratovščini je spisal brošurico o. Ladislav Hrovat,
o bratovščini sv. rožnega venca in o petirnatcmpetimatem škapulirju župnik Anton
Pe t e r 1 i n Peterlin, ki je 1879. 1. v mali brošurici podal tudi ^»Drobtinice iz zgodovine
šmihelske fare pri Novem Mestu".
Slovenski misijonarji v Ameriki so 189L1891. leta jeli dajati na svetlo li.stlist
r^Amerikanski Slovenec'^ ^ da po njem ohranijo svoje rojake Bogu in narodu
zveste. List prinaša poleg vsakdanjih novic tudi cerkvene govore ali homilije
v dušni prid onim Slovencem, ki sirom Amerike med tujci razkropljeni živeživč
in nimajo priložnosti poslušati božje besede. Sotrudniki so razen urednika
gen. vikarija Jo.sipaJosipa Buha ti-le slovenski misijonarji: Iv. S o 1 n c eSolnce, Fr. Šu-
š t e r š i č šteršič, Ant. V i 1 m a n Vilman, Vid Hribar, Mat. B i 1 b a nBilban i. dr.
ft * «
..Zgodnja Danica"' je prva leta, ko so bili slovenski časniki .še jako
y,Zgodnja Danica^ je prva leta, ko so bili slovenski časniki še jako
redki, vrlo uspevala. Ko je pa dobila več tekmecev, jela je pešati, zlasti pa
po 1880 letu. Vse boljše moči so se ali postarale ali .'^ese pridružile kakemu
drugemu listu. Urednik L. JeranJ e r a n je sam z nekaterimi pomočniki vzdržaval
časnik, ki se mu je skoro na srce prirastel. Največ so mu pomagali ljub-
ljanski bogoslovci, n. pr. Fr. KregarK r e g a r, dr. Fr. L a m p e , Fr. Gornik,
Avguštin .Šinkovec, Val. BernikB e r n i k , Jan. MikšM i k š , Rok MerčunM e r č u n. —
Pesnikovali so: J. Bile (r. 1839, Frančišek Krek (roj. 1858), učitelj Ivan
Zupan, Radoslav Silvester, Simon G a b e r c Gaberc, kapucin o. Herkulan
.ŠavorŠ a v o r (1852 -1882), učitelj Andrej PerneP e r n e, Br. A. V., .Štefan KKamnarj a mn ar je vev,
Anton NamreN a m r e , uršulinka M. .Stanislava SkvarčaS k v a r č a , šolski sestri S. Bona-
ventura S u h a čSuhač (f 1893) in S. Fr. G r i zGrizold o 1 d o v a va, J. P. B e 1 o s t e n s k iBelostenski,
Fr. Neubauer, Fr. Šmid, Ciriljev, Zmagoslav, J. V. Tihomil,
M i 1 i d r a g , R-v-n, O. Purgaj, Kovačev itd. — Večina izmed teh je
objavila tu svoje pesniške po.skuseposkuse in čez poskuse ni prišla; zato jih nam ni
treba dalje ocenjevati. Več veljave imajo: J. Bile, S. Bonaventura Suhač in
Radoslav Silvester.
Prozaični .spisi so prikrojeni za rabo prepro.stcmupreprostemu ljudstvu. „Z)a«/ca"j^Danica^
je prina.šalaprinašala pa.stirskepastirske li.steliste sloven.skihslovenskih škofov, cerkvene govore, zlasti prilož-
nostne, n. pr. Antona Kržiča, Petra Urha, Janeza Fli.saFlisa, dr. Andreja Čeba.škaČebaška
itd. Misijonarji iz Amerike so poročali o svojih mi.sijonihmisijonih, n. pr. Jožef Buh,
Jakob Trobec, o. Bernard Ločnikar, o. Simon Lampe, o. Roman Homar i. dr.;
iz Južne Amerike in iz .Švice je dopisaval kapucin o. Maksimilijan .SenicaSenia
(t 1896 v Brežicah).
Bogoslovje. 279
Včasih se je ,,Danica"' spustila tudi v polemiko z nasprotnimi listi in
knjigami, ki so nasprotovale katoliškim načelom. Leta 1x70. je dr. J. Ulaga
ob.sojal prvi letnik Stritarjevega ^Zvona"" , leta 1878. je S. polemiziral zoper
pisatelja ^Zvonovega"- članka „Zemeljska čuda''. Leta 1875. je urednik Jeran
ostro nastopil zoper priložene sestavke v Kleinmayrovi y,Pratiki'' itd.
Razen že naštetih sotrudnikov ^Danice'-^ nam je še nekaterih bliže
Včasih se je yf Danica^ spustila tudi v polemiko z nasprotnimi listi in
knjigami, ki so nasprotovale katoliškim načelom. Leta ls70. je dr. J. Ulaga
obsojal prvi letnik Stritarjevega ^Zvona^y leta 1878. je S. polemiziral zoper
pisatelja y^Zvonovega^ članka »Zemeljska čuda". Leta 1876. je urednik Jeran
ostro nastopil zoper priložene sestavke v Kleinmayrovi ^^Pratiki^ itd.
Razen že naštetih sotrudnikov y^Danice^ nam je še nekaterih bliže
omeniti:
Janes Klapšič (1800—1800 — 1884), župnik v pokoju v Tržiču, je napisal
mnogo zanimivih in tudi obsežnih .sestavkov, a največkrat se ni podpisal.
Njegova dela so n. pr. 1873. leta „Lažnjivi liberalizem, laži - liberalizem" ;
1875. L1. »Skrivnostno ,nekaj"'" ; 1876. 1. »Cerkveno premoženje", I — X, raz-
motriva oropanje Rima in papeževe svetne oblasti; 1878—1879.1. »Obnašanje
katoličanov z drugoverci''" itd. Čuditi ,se moramo 80 letnemu starčku, da je do
zadnjega tako vztrajno sukal pero.
F}'.Ft, Sitar je 1872. leta objavil nekaj polemičnih spisov, n. pr. ..»Staro
in novo paganstvo", „Nekteri»Nekteri vzroki verskega odpada", .,»Nič vredna vera ali
vera zavoljo kruha", »Kaj v.sevse hočejo mavtarji s sveta spraviti" itd.
Avguštin Šinkovec (r. 1861), župnik, je kot dijak in bogoslovecbogOvSlovec zložil
nekaj pesmic, n. pr. »V krog se vstopimo!" Leta 1885. je v „Daniciy,Danici^ odgo-
varjal na vprašanja : »Ali je liberalni ča.snikčasnik slab časnik?", „Je»Je-li časništvo
dobra ali .slaba reč?", »Ali se .sme katoličan naročiti na liberalni časopis?"
— V „ Glasih''^ katoliške družbe je 1884. 1. priobčil zanimiv spis »Pogreb in
vstajenjevstajei\je družbe Jezusove", 1885. 1. ..Marija„Marija — pomoč kristijanov", v ..^^Cvetju
zX vrtov sv. Frančiška''^ pa 1887. 1. »Zelenica v puščavi". — ^Slovencu„Slovencu'^ je
1893. 1. prinašal članke »Slovenski liberalci in loža", katere je potem dal na
svetlo v posebni knjižici. — Več ali manj so pisali v .^Danico" tudi Anton
Kocmur, Josip LevičnikLeviČnik, Ant. Pintar, M. Torkar, Josip Resnik, Janez Kobilica,
Jan. Volčič, M. Kolar, Jak. Dolenec i. dr.
Največ sejese je trudil seveda urednik Luka Jeran sam. Slovenil je iz
raznih časnikov. Zadnja leta mu je pošiljal nabožne članke zlasti vpokojeni
profesor Janez Repič na Dunaju, toda v nemškem jeziku. Jeran jih je pa dal
posloveniti, če sam tega ni .storil. Tudi marsikako pesmico je še zakrožil v
visoki starosti bodisi kakemu svetniku ali kakemu prijatelju v .slavo. Vendar
se pa vidi na zadnjih ^Danicah„Z>an/caA"., da se je li.stlist že postaral in da je star tudi
njegov urednik. Zelo rad je prinašal v svojem listu nekake samogovore, v
katerih je bičal sedanje človeške razvade ali pa se hudoval nad kakim
paglavcem, katerega je med tednom opazil v .stolni cerkvi, da se ni »lepo
obnašal". Rabil je v pisavi vedno polglasni »e". — Urejal je ^y,Danico"^ od
nje začetka z malim presledkom tja do svoje .smrti, skoro petdeset let. Koliko
truda in dela, koliko uspeha! Takih urednikov vSlovenciSlovenci ne poznamo. Jeran
je bil pač le eden tudi v tem pogledu. Zadnja leta je žrtvoval vse svoje
gmotne sile ubogim slovenskim dijakom in katoliškim misij onom, za katere
je kranjska duhovščina rada obilno prispevala, samo da je ljubega starčka
Jerana oveselila. — Po kratki bolezni je blagi mož zatisnil svoje oči 25. aprila
1896. 1. v 78. letu svoje dobed6be (r. 1818 v Javorjah na Gorenjskem). ^Zgodnja
t \ 1
280 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Danica"^ J njegova zvesta družica, je črnoobrobljenačmoobrobljena žalovala po njem. ŽaloZalo-
stinke so mu zložili: dr. Ivan Krek, Radoslav, Janez Bile, J. A., J. Baloh in
]J. P. Belostenski. Dr. Ivan Krek poje o njem med drugim tako-lcle:
„V na.šemnašem vrtu tožna je praznina,
Kvišku deca zre osirotela,.
Plače ž njo ljubezen ovdovela,
Plače zapu.ščenazapuščena ž njo mladina."
j^y,Glasi*^ in ..^Drobtinice*^ . Nova dobad6ba ustave in svobode je obudila
razna politična, narodna, gospodarska, dobrodelna društva. Nekatera so se
kmalu pokazala veri in cerkvi nasprotna, celo sovražna. Zato so ,se začeli
tudi katoličani vseh narodnosti jediniti v svojih društvih že 1848. 1 , še bolj
pa po 1861. 1.
V Ljubljani je prvi sprožil misel na tako društv^odruštvo grof ViljemVijjem \\'urmWurm-
brand. Našel je 29. novembra 1868. leta v mestni dvorani na krepak ogovor
prijazen odmev v slovenskih krogih. 3. marca 1869 se je vršil prvi občni
zbor ^Katoliške drušbe"'druSbe^ ob veliki udeležbi. .Smoter ji je bil: poživljati in
krepiti v narodu katoli.škokatoliško zavest. V to svrho je prirejala shode, kjerIger so
nastopali govorniki : dr. A. Čebašek, Peter Urh, Karol Heidrich, Jos. AlarnMam,
Tomo Zupan, JanezJ^^nez Flis, Mat. Močnik, dr. A. Jarc, A. Kržič, A. Jeglič itd.
Svoj namen je sku.šalaskušala družba dosegati tudi po primernih knjižicah,
kakoršne je že 1870. 1. sklenila izdajati. A nikdo ji ni ponudil primernega
rokopisa. Podajala je le VvSakoletnovsakoletno poročilo z imenikom udov. Zato .se je
ta misel šele 1877. 1. jela dejansko izvrševati. ^Glasi"*^ so izhajali sprva v
.štirih malih zvezkih, potem pa po dva večja na leto; pozneje le po eden, a
toliko obsežnejši. V.sebinaVsebina je največ poučna in .spodbudna. Dopisovali .so:
dr. Andrej Čebašek, Jeran, Jeglič, J. MamMarn, dr. Fr. Lampe, Fr. Krek, J. Go-
milšak, BI. Grča, Andrej Kalan, dr. I. Krek, A. Šinkovec, J. Mikš itd. Vseh
^„ Glasov''^ je bilo do 18861836. 1. dvaj.setdvajset zvezkov.
Namesto njih so .stopile 1887. leta oživljene ..,^Drobtinice"*^ . Urednik
dr. Fr. Lampe jim je znal vsako leto o.skrbetioskrbeti mikavno tvarino. Prina.šalePrinašale so
nabožno-zabavne .spise v vezani in nevezani besedi. S pesmami so prispevali :
Fr. Rajčevič, župnik; Fr. Krek, župnik; dr. Iv. Krek; Radoslav; J. Bile;
S. Bonaventura .Suhač, J. Vesel in f J. Virk. Životopise so priobčili : A. Kalan
o papežu Leonu XIII., dr. Lesar o škofu Missii in prof. MarnuMamu, J. Voh o škofu
.Stepi.šnikuStepišniku, M. Mrak o župniku K. TedcschijuTedeschiju, dr. J. Marinko o župniku
J. Lesjaku, J. -Skuhala o Fr. Kosarju, K. Klun o kanoniku Fr. Kramarju,
J. Ažman o proštu Zupanu, J. Benkovič o o. Florentinu Hrovat. Razen tega
je pridno .sodeloval župnik Ivan Mul le rMiiller (r. 1862), ki je poslovenil Camusovo
knjigo „Duh sv. Frančiška .Salezija" in sestavil životopis sv. Alfonza Liguri-
jana. Poleg teh zasledimo v raznih letnikih .,^Drobtinic^ pi-sateljcpisatelje: M. Novak
(r. 1866), A. Kržič, Peter Ogrin (f 1897), I. Lavrenčič, M. Močnik, o. Ladislav
Hrovat itd.
Katoliška družba je poklonila svojim članom še te-le knjige: Čebašek.
Papeževa nezmotljivo.stnezmotljivost 1870. 1. ; Jarc. Petdesetletnica Vincencijeve družbedruSbe
1883. 1.L; Jeran. Dominik .SaviovSavio, 1870; po ZvvcrgcrjuZwergerju poslovenjeni knjigi: Po-
gledi na uni svet" in „Nar lepši čednost in nar grši pregreha".
Bogoslovje. 281
^Cerkvena prilogah' V to prilogo ^Slov. Gospodarja'^ so pisali od
1^79. leta dalje razni štajerski duhovniki. Med njimi se odlikujejo slasti:
^Cerkvena priloga,*^ V to prilogo ^Slov. Gospodarja'* so pisali od
M. S le k o ve C (r. 184o v Xegovi\ župnik pri sv. Alarku niže Ptuja, znan
1^79. leta dalje razni štajerski duhovniki. Med njimi se odlikujejo vSlasti:
M. Slekovec (r. 184o v Negovi\ župnik pri sv. Marku niže Ptuja, znan
preiskovalec in veščak domače zgodovine, dr. J. Mlakar (r. 1845), kanonik
v Mariboru, ki je bil več let urednik „Slovj,Slov. Gospodarju"'*^ S. Gaberc,
M. L e n d o v š e k Lendovšek, Jurij P u r g a j (1846—1894l 846 —1894), kijeki je pesnikoval v ^Danici"„Danici'*
in še nekaterih listih, Iv. Skuhala, Jakob MA[ e š k o r. 1824) itd. OsobitaOsobito
nam je omeniti župnika Mat. Karba (r. 1852 pri Ljutomcru\Ljutomeru^ kije napisal
celo vrsto kratkih člankovČlankov, n. pr. 1880. 1. .Razodeta„Razodeta vera", .,Zamoremo„Zamoremo li si
misliti človeka brez vere?"**, ^»Verovati pa vedeti''"; 1881.1. „Predmeti»Predmeti duhov-
niku za sv. mašo potrebni"; 18S41884. leta .,»Agenda za organiste v lavantinski
škofiji" itd.
^y,Cvetje sz vrtov sv. Frančiška-'.*, To je prvi slovenski strogo ascetiški
list, katerega so 18<so1880. leta jeli dajati na svetlo slovenski frančiškani zlasti
za člane tretjega reda. Urednik mu je vsa leta o. Stanislav .Škrabtc, čeprav
je bil prva leta za ta posel imenovan o. Evstahij Ozimek. V slovniškem po-
gledu se drži list dosledno urednikovih načel.
y,CvetjejfCvetje'^ razlaga A'odilovodilo tretjega reda, priobčuje životopise raznih fran-
čiškanskih svetnikov in svetnic, navajana vaj a. z nabožnimi znanstvenimi spisi vernike
k strogo verskemu življenju, poroča o katoliških, zla.stizlasti frančiškanskih misi-
jonih, in včasih je objavil že tudi kako pesem, n. pr. 1882. 1. jako dolg spev
o „Sv»Sv. Frančišku" v proslavo 700letnice700 letnice njegovega rojstva. — Spisujejo ta
časnik največ frančiškani sami. Izmed svetnih duhovnikov zasledimoza^^ledimo te-le:
Anton RibarR i b a r je opisal življenje SotijeSofije Kukla 1884. leta, Jan. PlevaničP 1 e v a n i č
..»Čudežne podobe AlM. B. in njena božja pota" 1887. leta, A. Šinkovec in
A. Kržič 1880.1. „Srce»Srce Jezusovo", 1881.1. „0»O češčenju sv. Jožefa" itd.
Urednik o. Stanislav 5"/era6ec,'Škrahec^) rojen 7. januarija 1844. 1. v Ribnici, je
po dovršenih gimnazijskih študijah 1863. 1. stopil v frančiškanski red. Par
let je bil suplent na novomeški gimnaziji, potem, ko je bil naredil učiteljsko
izkušnjo iz klasičnih jezikov^, pa vodja in učitelj v zasebni modroslovni šoli
na Kostanjevici nad Gorico. Zaslovel je po svojih jezikoslovnih razpravah na
raznobarvanih platnicah .^^Cvetja'"*. V list .sam ni mnogo pisal. V šestem letniku
te v spomin tisočletnice sv. Metoda objavil dva jako zanimiva spisa. Za no-
jranjo olepšavo svetišč je priredil dolg sestavek „Cerkev in cvetje". — V
.T.Kresu'^*' je objavil dve pravopisni črtici 1881.1. -»Prešeren" in 1883.1. „Žali»Žali".
Novomeški gimn. program I87(t1870. 1. ima tudi njegovo jako korenito razpravo
o pravilnem govorjenju in nagiaševanjunaglase vanju v sloven.skemslovenskem jeziku.
O. Aleksander Robi ek"Roblek'') (1848 — 1884), je bil akademični slikar in
pisatelj. Le žal, da ga je tako zgodaj smrt pobrala! Za .„Cvetje^jfCvetje'* je v prvih
petih letnikih mnogo napisal:; zlasti se odlikuje životopis slovečega kapucina
Marko d'Aviano. i
O. Evgenij Heglar (1844—1887) je opisal življenje kralja sv. Ludovika
'*) (ilejGlej str. 190.
•') Dom in Svet 1895, 289.
19
' T.T :
282 Zgodovina slov. slovstva. 1\'. del.
~^* Ji-
O. Albin Bregar (1848-1S94) je v prvem in drugem letniku pi>al o
282 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
>
O. Albin Bregar (1848 —1894) je v prvem in drugem letniku pisal o
vodilu III. reda.
O. Florentin Hrovat'^) (1847 — 18941847—1894). Porojen v Tuhinju, nečak zna-
nega pisatelja in redovnega brata o. Ladislava Hrovata, je kot učitelj in .šolski
vodja z o. Hugolinom Sattnerjem jel 1880. 1. izdajati ^SpiseSfise Krištofa Šmida'-^.
Založnik jim je bil tiskar Ivan Krajec v Novem Mestu. Doslej je izšlo enaj.stenajst
zvezkov. Razen šestih povestic je poslovenil v.sevse drugo o. Florentin .sam.
Spisi so bili sploh z veliko hvalo sprejeti. j^Cvetju''*^ je bil od 7- — 13. letnika
najmarljivejši .sotrudnik Opisal je življenje sv. Angelje in sv. Paškala, sve-
tega Janeza Kapi-stranaKapistrana itd. DrušbaDruSba sv. Mohorja ]}e 1887. leta dala svojim
članomČlanom životopis ameriškega misijonarja Fr. Pirca izpod peresa Florentinovega.
Opi-salOpisal je tudi misijonarja o. Otona Skola in Lavr. Lavtižarja. Sodelovanjem
učiteljev novomeškega okrajnega glavarstva je sestavil malo knjižico o istem
glavarstvu. Kot ponatisk ,.„ JVrtčevih^tčevih' člankov je izšla knjiga ..»Kranjska mesta*-",
zgodovinsko-zemljepi.snezem\jepisne slike. Vsi njegovi spisi, dasi največ poslovenjeni, se
odlikujejo po pravilnem jeziku in lahkem in gladkem slogu.
O. Efrem Turk (r. 1849 v Zagorju na Krasu), je spi.salspisal n. pr. (1885
do 1887) ^»Razlaganje novega vodila .svetovnega tretjega reda sv. Franči.ška'-Frančiška",
1888. 1. ,,»Tretji red in delavni udje", 1892. 1. „Kako»Kako se mej svetom krščan.skokrščansko
živi", „Začetek»Začetek križevega pota po samostanih naše okrajine'-", 1893.1. ..L »Zgodo-
vina sv. obhajila" itd.
O. Nikolaj Traven (r. 1846 v TunjicaliTunjicah), je v devetem letniku opisal
frančiškanskega vesoljnega predstojnika o. Bernardina Portogruarskega, v
11. letniku so njegovi spisi: „Kako»Kako se mej svetom kerščansko živi" in „Bla»Bla-
ženi Nikolaj TavelicTavelič", v 12. letniku „Zgodovina»Zgodovina sv. obhajila" in „Stoletnica^Stoletnica
obnovljenja božje poti na Sveti Gori", v 14. letniku .,»Blaženi Janez z Alver-
nije" itd.
O. Konstantin Luser (rojen 1849 v Novem mestu), nekaj let general-
definitor vsega reda v Rimu, potem provincijal, je 1880. leta opisal na dolgo
„Povesti»Povesti iz življenja .sv. Frančiška in njegovih sv. tovarišev". Po nekolikem
presledku je v zadnjih letnikih opisal življenje nekaterih frančiškanskih svet-
nikov.
O., Marijan Sirca (r. 185» ♦ v Pliskovici), piše zla.stizlasti o premišljevanju
o molitvi in .sličnih duhovnih zadevah. — Z istimi predmeti se bavi jako
marljivi o. Hijacint Kepic.,Repič^ ki je po.slovenilposlovenil marsikaj duhovnega berila iz
laščine. — O. AlfonsAlf on« Furlan (r. 1856) obdeluje zlasti predmet o cerkvenih,
odpustkih, o raznih bratovščinah itd.
O. Angel Mlejnik (r. 1S651865) je 1X941894. 1. priobčil životopis sv. Leonarda
Portomavriškega in 1895. 1. „Zgodbo»Zgodbo sv. gorkumskih marternikov''martemikov". V prej.šnjihprejšnjih
letnikih je pisal „0»O zatajevanju .samega sebe" itd. .Sodeluje tudi pri Kržičevem
„Detoljubuy^Detoljuhu'^ .,
Sotrudniki ..j^Cvetja''^ so tudi: o. Ladislav Hrovat (r. 1S251825), o. GelasijGelazij
Rojko (roj. 1832), o. Hrisogon Maj ar., ^ o. Kasijan Zemljak.,Zemljah^ o. JoahiniJoahitn
Svetič, o. BonaventtiraBonaventura KesinanResman, o. Henrik Hirsch (1862—1887) i. dr.
'*) Dom in Svet 1894, 853«53.
Bratovščine Razen tretiet^a reda ni imela nobena bratovščina svojega
Bogoslovje. 283
lastnega glasila. Šele 1H97. 1. se je osnoval za vse skupaj nov list „Venec
cerkvenih bratovščin", kateremu je urednik dr. Fr. Ušeničnik. Posamne
bratovščine so imele svoje obrednike ali „bratovske knjižice". Tako je n. pr.
bratovščini svete l~ršule napisal ki^igo kapucin o. Andrej DolinSek (1809
do 187:;) L 1859., ki je doživela že mnogo natiskov. — Slične broSurice so
rabile bratovščine sv. Dizma, sv. rožnega venca, sv. Jožeta, Matere Bo^e itd.
Spisali so jih' razni neznani duhovniki.
Posebne knj'žiee so izšle tudi o raznih božjih potih n. pr. 1868. leta o
Bratovščine Razen tretjega reda ni imela nobena bratovščina svojega
lastnega glasila. .Šele 1897. 1. se je osnoval za vse skupaj nov list „Venec
cerkvenih bratovščin'"^ kateremu je urednik dr. Fr. U sen i č ni k. Posamne
bratovščine so imele svoje obrednike ali „bratov.ske knjižice". Tako je n. pr.
bratovščini svete Uršule napisal knjigo kapucin o. Andrej Dolinšek (1809
do IS 72) 1. 1859., ki je doživela že mnogo nati-skov. — Slične brošurice so
rabile bratovščine sv. Dizma, sv. rožnega venca, sv. Jožefa, Matere Božje itd.
Spisali so jih razni neznani duhovniki.
Posebne knjižice so izšle tudi o raznih božjih potih n. pr. 1868. leta o
Sv. Joštu nad Kranjem, 1874. 1. o sv. Križu pri Beljaku, 1879. 1. o sv. Petru
pri Mariboru, is.siIHMI. i., o BrezjahBredah na Gorenjskem itd.
V.seVse te nabožno-priučnepfiučne knjižice se zaradi pogostnepogo.stne rabe in zaradi nizke
cene v tisočih izvodov .širijo med vernim ljudstvom.
^-^'^^■'^
VI.
Cerkvena umetnost.
vSpisalSpisal jFos. Benkovič.
a) Stavbarstvo.
Cerkvena umetnost, zlasti stavbarstvo, je bila že v petnajstem
stoletju na Slovenskem precej razvita. O tem pričajopiičajo mnoge lepe
cerkve iz one dobed5be. V 18. stoletju se je dvignilo zlasti kiparstvo
po Robbi in slikarstvo.
Vendar o umetnosti sploh sase prav do zadnjih let ni pisalo
v slovenskem jeziku skoro nič. Prvo krasno delo o tej plemeniti
stroki je poklonil narodu Jane^yanez Flis 1885. 1I. s svojimi „Stavbin,Stavbin-
skimi slogi". Porodil se je vrli mož 27. februarija 1841. 1. v Dobu,.
V mašnika posvečen (1864) je postal kmalu katehet na uršulinskiurSulinski
šoli v Ljubljani, pozneje semeniški špiritual, 1890. 1I. stolni kanonik,
1898. leta pa generalni vikarij. Kot semeniški špiritual je začel
bogoslovcem predavati o estetiki, o cerkveni umetnosti sploh in
posebej še o notranjščini cerkveni. Sad teh predavanj in mnogih
zasebnih študij je dozoril v delu ,, Stavbinski„Stavbinski slogi, zlasti
krščanski, njih razvoj in kratka zgodovina z dodatkom o zidanji
in popravljanji cerkvacerkvS. V tekstu 145 slik in štirideset tabel s
305 slikami. V Ljubljani. Založba pisateljeva. Tisk Katol. tiskarne.
1885." 176+XL tabel.
19-
284 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Naslov sam že označi ob.segobseg te knjige. V uvodu pravi: „Prvi namen
ti knjigi je, da podajem pomočekpomočck k višji omiki. Iz tega se uvidi, da knjiga
ni namenjena strokovnjakom, tem\ečtemveč širjim krogom, recimo rokodelcem,
kateri imajo opraviti z arhitektonskimi oblikami; oni morajo dobro poznati
razne sloge in vsakemu slogu lastne potanke oblike, da vse zvedozved6 po enem
slogu; dalje obrtnim šolam, učiteljem, .sploh olikanim zlasti pa duhovnikom,
katerim je skoraj neobhodno potrebno poznati stavbinske .sloge in njih razvoj,
kajti pridejo mnogokrat v take okoliščine, da morajo zidati novo cerkev, na-
pravljati lepšave, popravljati .staro; ako o slogih nimajo pojma, pači se .staro,
in novo ni v soglasji s .starim. Mnogo zgodovinsko važnih proizvodov se jeseje
v .slovenskih krajih že pogubilo : marsikaj ohranjenega se je že opisalo,
vendar pa .se nahaja pri raznih cerkvah še mnogo znamenitega, kar je vredno,
da .se ohrani, zbere in opiše, a to se ne more zvršitiz vršiti brez znanja slogov; ker
pa domačimdomaČim manjka znanja, kličejo se in prihajajo tujci, da opisujejo naše
zgodovinsko znamenite .stavbine."
Knjiga je tembolj zanimiva, ker opisuje nekatere najzname-
hovskim naraščajem.
Po prvem katoliškem .shodu se je ustanovilo v Ljubljani
^.umetniškojUmetnišfco društvo'-^ 1893. leta, katero vodi veščak kanonik
Jošef Smrekar (rojen 1842. 1. v Ljubljani), profesor cerkvene
zgodovine in cerkvenega prava v semenišču. V ,^^Zgod., Zborniku''
je 1888 — 1889. 1. objavil znamenit in temeljit spis o stari masni
knjigi iz 1410. 1., katero hrani župnijski arhiv v Kranju., Umet-
niško društvo vodi poslej s svojim vplivom vse nove cerkvene
stavbe na Kranjskem in vsa v to stroko posegajoča dela.
Društvu se obeta lepa bodočnost. Leta 1899. sijesi je ustanovilo
svoj „škofijski^škofijski muzej"'' v škofijski palači v Ljubljani. Za domačo
cerkveno umetnost se zlasti zanimajo in jo proučujejo Viktor
Steska, knezoškofijski tajnik in kustos ..^škofijskega muzeja",
Frančišek Avsec, župnik v Brusnicah na Dolenjskem ter
Matevž Sitar, župnik v StS t. Juriju, ki je o tej stvari objavil
že marsikako zanimivo poročilo v ..^^Izvestjih mu::.muz, druŠtfa.'''druitva,^
b) Glasba.
Koncem 18. in začetkom 19. stoletja je cerkveno petje na
Kranjskem zelo propadlo. .Stolni pevovodja in orgljavec, duhovnik
ClerkvenaCerkvena umetnost. 285
Gregor Rihar (1796 — 1863) si jesije pridobil mnogo zaslug s svojimi
napevi, čeprav niso bili popolno v cerkvenem duhu zloženi.
Kmalu potem, ko se je versko mišljenje tudi v Avstriji jelo
poživljati in utrjevati, razširjala so se po škofijah „cecilijanska
driištva'\društva**^ ki so si stavila smoter, v cerkev uvesti glasbo in petje
popolno v cerkvenem smislu.
L. 1876. seje udeležilo nekaj slovenskih duhovnikov občnega
cecilijanskega zbora v Gradcu. Med njimi so bili dvorni kapelan
v
Žiga Bohince, profesor Ivan Gnezda in frančiškan o. Hugolin
vSattnerSattner. Vračajoč se domov so sklenili ustanoviti na Kranjskem
cecilijansko društvo za reformo cerkvene glasbe. Našli so močno
moralno oporo na knezu in škofu dr. Janezu Krizostomu Pogačarju
in profesonuprofesorju-pevovodju Antonu FoersterjuF o er s ter ju.
Leta 1877. se je ustanovilo cecilijansko društvo in obenem
tudi orgljarska šola za naobrazbo orgljavcev po deželi. Tekom
prihodnjega leta (1878) je društvo jelo dajati na svetlo svoje glasilo,
mesečnik ^„ Cerkveni Glasbenik^ z „Glasbeno„ Glasbeno Prilogo'"^. Urednik
lista je bil vsa leta profesor Ivan Gnezda, urednik prilogi pa
profv-sorprofesor Anton F o e r s t e r.
Sotrudniki „j^ Glasbenika"'*^ so bili poleg urednika zlasti o. Hugolin Sattner,
o. Angelik Hribar, Josip Lavtižar, Avguštin Kukovič, Gregor Jake Ij,
Janez Tavčar, Danilo Fajgelj, dr. Josip Mantuani, dr. Andrej Kari in,
Jakob Aljaž, Anton DolinarDo lina r, učitelj Fran G o ve kar (1840—18901840 —1890),
Frančišek Ferjančič, Anton LesjakL e s j a k i. dr. — Sotrudnike „Glasbene„ Glasbene
Priloge"^ mora opisati zgodovinar slovenske glasbe.
Vsi spisi se držedržč strogo svojega predmeta. Poljudno razpravljajo razna
vprašanja o cerkveni glasbi s posebnim ozirom na skromne slovenske razmere,
n. pr. 1878.1. „Kaj je cerkvena glasba in nje notranje bistvo"; 1879.1. „Xe„Ne-
koliko najnavadnejših pomisHkOvpomislikov in ugovorov zoper reformo cerkvene glasbe" ;
1880. 1.L „Nekoliko^Nekoliko o orgljanji", „Kake dolžnosti imajo verniki do cerkvenega
petja?"; I8sl1881. 1. ,,0„0 stališču cerkvene poezije in glasbe"; 1887. 1. „0 instru-
mentalni godbi" ; 1888. L1. „Ali res propada cerkveno narodno petje, in zakaj ?",
„Zakaj naj narod v cerkvi poje?", j,Še„Še enkrat o cerkvenem petju v domačem
jeziku"; 1892. 1.L „Kaj zlasti ovira reformo cerkvene glasbe?"; 1893. 1. „0
zboljšanju korala v poslednjih petdesetih letih; 1894. 1. ,,0„0 gojenju gregori-
janskega korala" ; 1895. 1. „vSoeijalni pomen liturgije" itd.
Vmes je uvrščenih dokaj liturgičnih razprav in životopisi slovečih
skladateljev, n. pr. Gvidon Areški, Palestrina, Fr. Ksav. ^^'ittWitt itd. O Gallusu
je pisal dr. J. .Mantuani, o Arnoldu Brucku, nekdanjem ljubljanskem kanoniku,
J. Lavtižar. Evgen Lampe je 1^94lb94. 1. objavil velezanimiv spis ^Najstarejše
slovenske pesmarice"pesmari ce • .
*
286 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
O cerkveni glasbi je prinašala razne sestavke tudi ^y,Cerkvena priloga
,Slov. Gospodarja'". Pisali so jih /upnikžupnik Simon (labercGaberc, Avg. Kukovič,
Karol T r i b n i kTribnik in Ivan Vraz. Karol TrlbnikTribnik je 1885. 1. dal na svetlo tudi
posebno knjigo „Ccrkveni„ Cerkveni orglavec". — Nobeden ne more tajiti, daje cerkveno
glasbeno dru.štvodruštvo pri Slovencih bilo zelo potrebno, da se je vendar jedenkrat
uvedla neka edinost po cerkvenih določbah. Vendar nikakor ne moremo odo-
bravati onega radikalizma, ki hoče vse zatreti in zavreči v cerkvi, kar kaže
količkaj narodnega duha. l'pravUprav zaradi tega se je med „ Glasbenikom"'^ in
med j^Cvetjem sz vertov sv. Frančiška-"FVančiška^ 1885. 1. razvila precej huda polemika.
O. Hugolin Sattner . Rojen v Kandiji pri Novem mestu 1851. leta, je
postal frančiškan, veroučitelj na novomeški gimnaziji, pozneje gvardijan in
župnik v Ljubljani. Bil je jako marljiv sotrudnik y^ Glasbeniku""^ . Pisal je o
gregorijanskem koralu, o cecilijanskem idealu, o preo.snovipreosnovi cerkvenega petja.
Svoje govore o tej stroki je objavljal nekaj v „ Glasbeniku*^Glasbenikii'-" .-atkdi]^ nekaj v „Danici^Danici''.
L. 1878. je dal na svetlo brošurico „(;erkvena^Cerkvena glasba, kakošna je in kakošna
bi morata biti?" S svojim znanjem in vplivom je zelo povzdignil cerkveno
petje v ljubljanski škofiji, zlasti kot učitelj petja v ljubljanskem bogoslovnem
semenišču. Poprej je poslovenil tudi par povestic Krištofa Šmida 1880. leta
„Ljudevit Hrastar", „Golobček" ; 1883 1. „Kre.snica^Kresnica", ^Kapelica v gozdu**" in
„Kanarček". Mnogo svojih cerkvenih govorov je objavil \v ..Duh„Duh. Pastirju'^ .
Vglasil je celo vrsto nabožnih in svetnih pesmi.
Dr. Avguštin Kukovič. Rojen 1849.1. pri SvvSv. Juriju ob južni železnici,
je po.stalpostal duhovnik, profesor bogoslovja in semeniški podvodja v Mariboru.
Umrl je 1889. 1. — Delal je mnogo za prospeh cerkvene glasbe v lavantinski
škofiji. Leta 1879. je odgovarjal v ^„ Glasbeniku"'^ na vprašanje „ Jeli mogoče
tudi po kmečkih cerkvah glasbo po načelih Cecilijinih društev preustrojiti?"*
Slične članke o glasbi je prinašala mariborska .^Cerkvena priloga"' *^.
Josip LavtišarLavtiSar (r. 1851), župnik v Ratečah, je pisal o glasbi v ^,, Glas-
benik"'^ n. pr. 1886. 1. ^Lastnosti„Lastnosti cerkvene glasbe", ,.Iz„Iz mojega dnevnika";
1888.1 „Jacobus Gallus", „Arnold Bruck"; 1889. 1. „Naši cerkveni .skladatelji",^
„Tekst v cerkveni glasbi", „Spremljevanje korala z orgijami". V prejšnih
letih je pisal v ^j,Zgod. Danico"-^ in pozneje v ,,j^Slovenec''^ razne poučnepoiične ali
zabavne članke. Lotil se je tudi cerkvene zgodovine; a ta njegova dela so
prepovršna.
Anton Lesjak (rojen 1857^\ župnik v ŽclimljahŽelimljah, je 18S91889. 1. govoril ,o„o
vrednosti in nalogi cerkvene glasbe in dolžnosti duhovnikovi njej nasproti" ;
1890. 1. je razmotrival vprašanje .,Ali„Ali je naše cecilijansko dru.štvodruštvo kaj do-
seglo, in kje so vzroki, da ni več doseglo ?" KazenRazen tega je spisal dve lični
zgodovin.skizgodovinski knjigi o dobrovski fari pri Ljubljani 1892. in 1893. 1.
Janes Kokošar (r. 1860), župnik v Šebreljah na (iori.škem, pospešuje
cecilijanstvo v goriški nad.škofiji. Teoretično je obdelaval to stroko v ^Rini.
Katoliku"' 1890. leta „Nekaj o glasbi sploh"; 1891. leta „Gla,sba v cerkvi",
' „Glasba-umetno.st", „(ilasba s tekstom"; 1893. 1. :.,Kdo je dolžan skrbeti za
Janes Kokošar (r. 1860), župnik v Šebreljah na Goriškem, pospešuje
cecilijanstvo v goriški nadškofiji. Teoretično je obdelaval to stroko v „J?/w.
Katoliku"^ 1890. leta »Nekaj o glasbi sploh"; 1891. leta ^Glasba v cerkvi",
„Glasba- umetnost", „Glasba s tekstom"; 1893. 1. „Kdo je dolžan skrbeti za
dobro glasbo v cerkvi?"
0. Angelik Hribar^ frančiškan, ir(r. 1843 v Tuhinju), mnogo let učitelj
na orgljarski šoli v Ljubljani, je opisal v ^Glasbeniku"^ 1887 — 18881887—1888.1. »PetjePe^e
pri čč. DO. Benediktinih v Sekovi". Teoretično sicer ni pisal veliko, a tem
bolj je množil nabožne in svetne slovenske skladbe s priljubljenimi napevi.
Zadnja leta objavlja v „Vrtčevi„ Vrtčevi"' prilogi j,^Angeljček~"^ napeve otro.škihotroških pesmic,
n. pr. Stritarjevih iz knjige „Pod»Pod lipo".
Anton Dolinar (rojen 1847), župnik v Lučnah, je s prof. Foersterjem
uredil za DrušboDruSbo sv. AlohorjaMohorja dva zvezka ..^Cecilija''" .,^ cerkvena pesmarica,
1883. in 1884.1. \V ^j^Danici"^' je priobčil par pesmic in 187H1878. 1. \v .^Cerkvenem
GlasbenikuOlasbeniku^ odgovoril na vprašanje ^»V katerem jezik.ujeziitu se ima pri službi
božji peti in kako ?"
Jakob AljašAljai (r. 1845), župnik na Dovjem, sloveč turist je 1S961896. leta
začel na željo DrušbeDruSbe sv. Mohorja sestavljati .^y,Slovensko pesmarico''^ ^
zbirko raznih priljubljenih narodnih in umetnih pesmi z napevi.
• *
VII.
VIL
Bibliografij a.
Bibliografija,
Spisal Jos. Benkovič.
DrD r. AntonA n t o n M a h n i č. (Str. 2 3 S—, 238-243.)
.Riinski Katolik\ I. letnik, 1888-1889.1.:
j^Rimski Katolik'', I. letnik, 1888-1889. L:
1. Rimski papež in prostost. — 2. Več luči! ali nekoliko poglavij o
idealizmu. — 83. Katoliški liberalizem. — 4. O bistvu cerkve. — o5. Kaj uči o
narodnosti zdrava pamet in sv. pismo. — 6. Iz dnevnikadne\Tiika .Štefana Hodulje.
(Dalje 1890- — 1891. 1.) — 7. Židovstvo in frama.sonstvoframasonstvo. — 8. Ogled po kato-
li.4kemliškem in slovanskem svetu. — 9. 1789—1889. Voltaire-Rousseau. (Avktoriteta.
Živela prostost!) — 10. Pisma o vzgoji. (Dalje 1891.1.) — 11. Katoliški shod
na Dunaju — 12. Z liberalci — nikake zveze;z\qzq\ k večjemu — kompromis! —
13. Škofovska oblast in njene meje. (Dvojna cerkev v cerkvi.) — '4. Slo-
venski katoliški shod. — 15. Politika u.spehauspeha in nasledkov pa Slovenci.
'(Machiavelizem.) — 16. Razkolniška propaganda .,Slovanskega„Slovanskega SvetavSveta".
II. letnik, 1890. L:
17. Vera in ljubezen. — 18. Smejo tudi duhovni politikovati ? — In
celo kapelani? — 19. Pisma brezvercu v najvažniših tilozotijskihfilozofijskih in verskih
vprašanjih. (Dalje 1891.1.) — 20. Katoli.škiKatoliški škofje pa politika. — 21. Naši
realisti pa realizem. (S po.sebnimposebnim ozirom na dr. Tavčarja.) — 22. Narodno
prvaštvo. — 23. Katoliški duhoven pa volitve. — 24. Politična zrelost. —
Opomba. Zaradi nedostatnega prostora navajam dela le onih možm6ž, ki
so že nehali slovstveno delati, in onih, katerih spisi so po raznih knjigah
raztrošeni; celotno bibliografijo o.stalihostalih bo treba itak pozneje podati.
-.- •-■- ,-
288 Zgodovina slov. slovstva. 1\'. del.
2o. Slovenski katoliški shod. (S posebnim ozirom na sedanje šolstvo.) —
26. Jezuiti — latinizatorji!? — 'čl. Nekaj o najnovejšem .realizmu" v slo-
288 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
venskem slovstvu. (,,Bela ruta, bel denar." Aškerc.) — 28. Sv. Pavel razlaga
politiška in nepolitiška vprašanja. — 29. „Zvonovim" leposlovcem še nekaj.
25. Slovenski katoliški shod. (S posebnim ozirom na sedanje šolstvo.) —
26. Jezuiti — latinizatorji ! ? — ^1. Nekaj o najnovejšem ^realizmu" v slo-
venskem slovstvu. („Bela ruta, bel denar.** Aškerc.) — 28. Sv. Pavel razlaga
j^olitiška in nepoli tiska vprašanja. — 29. ^Zvonovim" leposlovcem še nekaj.
— 30. Slovenskim razumnikom.
III. letnik, 18189!);. 1.L:
HI. Nekaj več o našem programu. — H232. Metafizika spolne ljubezni. — *
33. Kaj je pravzaprav liberalizem? (Dr. Romihu.) — M34. Politični oddelek:
Kaj je politika? itd. — 8.'i35. Kardinal Lavigerie o republiki. Kim.skoRimsko vprašanje.
Katoliško internacijonalno gibanje. — 8636. Dve misli o novih volitvah v državni
zbor. — 37. Ljudski poslanci - pa ljudska in božja volja. (Soči.) — 38. Orga-
nizacija. — 39. Realizem in naturalizem. (Dr. Fr. Celestinu.) — 40. Evangelij
miru in .sprave ali najnovejša stranka na Slovenskem. — 41. Slovenski „henc -
tikon". — 42. Aut — autiaut! — 43. .ŠkoijeŠkofje pred .sodiščem javnega mnenja. —
44. Platon.skaPlatonska ljubezen. — 45. Naše in naših na.sprotnikovnasprotnikov delovanje pred
sodiščem av.strij.skihavstrijskih škofov. — 46. ^Kri-stijan„Kristijan" dr. Lindner. (Dr. Romihu ) —
47. Katoliški fanatizem. — 48. Nekoliko v pojasnilo razkolniške propagande
med avstrijskimi .Slovani
IV. letnik, 1892. 1.:
49. InternacijonalnaInternacij onalna slavnost Jana Amo.saAmosa Komenskega. — 6050. .Slo-
venskim dijakom. — 51. Magister Hus — redivivus. — 52. Narodnost. —
53. Bodi luč! — (Slaviteljem Komenskega.) — 54. Slovenski katoliški shod.
— 55. .Srce. (De Amicis.) — n6.06, .SlovstvenovSlovstveno- -kritični „quodlibet". — 57. Naš
najnevarniši nasprotnik. — 58. Kaj nas loči? — 59. Apologetika. --— 60. Naša
politična izpoved. — 61. Spomini s katoli.škegakatoliškega shodavShoda.
V. letnik, 1893.1.:
(')262. Vojskujoče sile v 19. veku. — 63. Vporabnost in plodovitost kato-
liške dogme. - 64. Apologetični razgovori. (Dalje 1894. 1.) — 65. Liberalizem
in .socijalna beda. — 66. Žensko poglavje (Dalje 1894. leta) — 67. Vera in
politika. — 68. Sumljiva znamenja v slovenskih akademiških in dijaških
krogih. — 69. „Ve,sna„ Vesna", nje okrožje in nje ozadje. — 70. Dijaško gibanje na
Slovenskem. -— 71. Filozof Herbart v novodobninovodčbni državni šoli. — 72. Levsti-
kove poezije, LI. in II. --~ 73. .Slovenska in hrvatska „Marica". — 74. Kaj piše
„ Marica ?•*
„Marica ?"
VI. letnik, 1894. L1.:
75. Politične svatbe. (Koalicija. Katoli.škiKatoliški centrumceritrum.) — 76. Najnovejša
socijalno - politična revolucija. — 77. Poezija krščanske dogme. — 78. Meta-
fizična trojica. — 79. Ne bojmo .se precerkvenega mišljenja! —~ .'■0^0. Meje
državne oblasti. — 81. Odgovori na vgovore. — 82. Visoka pesem ljubezni
in edinosti brez Boga. — 83. Prijazna beseda v odgovor bratom Hrvatom. —
84. Naš list pa slovensko dijaštvo.
VII. letnik, 1895. 1 L:
85. Radikalizem. (Radikalno napredna stranka na .Slovenskem.) —
86. Deset poglavij iz narodno.stncganarodnostnega katekizma. — 87. Državno krščanstvo
v luči Herbartove filozofije. — 88. Leonova družba. (RazmišljevanjeRazmišlje vanje o nalogi
filozofije v našem veku.) — 89. Politika sile in .snovi. — 90. Kako pobijali
indiferentizemindlferentizem današnjih omikancev? — 91. Razkol v razkolu ali verske sekte
v sedanji Rusiji. — 92. Nekaj misli o narodnih slovstvih. — 93. Verska stran
vshodnega vprašanja. — 94. Naša zvezda ali zmaga katoli.škekatoliške ideje. — 95. Libe-
ralizem v našem srednjem šolstvu. - 969fi. Nekaj o nverskih„verskih" nazorih naših
akademiških radikalcev. — 97. Grof Leo N. Tolstoj : Kraljestvo božje. —
98. Nekaj spominov z letošnjih počitnic.
VniVm. letnik, 1896. 1.:
99. ^letafizičnoMetafizično ozadje politiških metamorfoz. — 100. 0.'-novniOsnovni zakoni
estetike in lepe umetnosti. — 101. Božja pravda v zgodovini držav in narodov.
102. Idealizem, realizem in njega dekadenti. — 1(*K »3. Cerkev in politika. —
104. Estetični formalizem. — lUo105. Časopis.
Ignacij Kralj. (Str. 244.)
^.Rimski Katolik\''. I. letnik, 1888-1889. 1 .:
I. Svetnik roda slovanskega — in .slovanski brezverci. — 2. Pravo-
slaven o pravoslovju.
IILm. letnik, 1891.1.:
o3. Revolucij onarno gibanje na Ruskem. (Nihilizem.)
IV. letnik, 1892.1.:
4. Slovenski roman. (O romanu .sploh.) — o5. Slovenski roman. (Josip
Jurčič .) — 6. Rusov občevanje z Rimom. — 7. Padre Vincenzo Vanutelli o
veri in ver.skemvenskem življenju ruskega naroda.
V. letnik, 1893. 1 :
8. Slavizem in panslavizem s posebnim ozirom na Slovence. — 9. Nekaj
zanimivejših poglavij iz ruske cerkvene zgodovine od XIII. do XVII. .stoletja.
— 10. Mo.skvaMoskva.
VI. letnik, .1 894. L :
II. RuskoRu.sko ljudstvo v babilonski sužnjo.stisužnjosti. - .12. Napredno - radikalni
tok v češkemČeškem narodu.
VIL letnik, 1895 1.L:
13 Grško - slovanski razkol na vshodu.
Dr. AAnton n t o n J e g 1 i čJeglič. (Str. 254- 256.)
j^Letofis^Letopis" zlaticeMatice Slovenske:
L. 1869. — 1 -SlovencivSlovenci in sedemnajsti vek. (V književno - zgod. oziru.)
• L. 1870. — 2. Prva pot v ljubljanske šole in prvi dan v njih. — 3. Sla-
vija. (Igra v dveh dejanjih)
L. 1871. — 4. Pisma o vedah in umetnijah.
L. 1872-1873. — 5. Človek in država. (Po Ehrlichu po:-ilovposlov.)
■^v^:--?!i
290 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
„Zgodnja^Zg-odnja Danica'^ :
L. 1870. — ()6. V katerem j^rmugrmu tiči zajec? — 7. Vsi bratje? KajKay učiuČi
cerkev ? — 8. Vera in razum. — t)9. Ali je res verovati nič vedeti ? — 10. Pomoč
kristijanov, prosi za nas! — 11. Veselimo se! (V odgovor „Tagblattu'"^Tagblattu**.) —
12. Žalost in veselje. — 13. Človeštvo pa samostani.
L 1871. — 14. Kristus in Pij IX. — 15. Živel Pij 1X1IX! — A\i 6. Prikaz
in pokaz na na.šemnašem slovstvenem polju. („Boris Miran. '^")
L. 1872. — 17. Naša zvezda. — 18. Vpra.šanjeVprašanje nasprotnikom, odkod
njihovo .sovraštvo do katoličanstva. — 19. Vera in napredek. — 20. Mi in
oni. — 21. Ti si Peter! — 22 Vera in stanovi. — 2823. Vera, pa omika in
svoboda.
L. 18781873. — 24. Liberalen. — 25. Šolsko. (O govorniških vajahvayah.) —
26. Kopernik — Galilei — Cerkev.
jfSlovenec^Slovenec'^ : 1878. 1. — il2:7 Naravoslovni matcrializemmaterializem i. dr.
„Glasi^Glasi^' Katoliške družbe:
Zv. XI. in XII. 1879. 1. — 28. Kdo nas popelje k zaželjeni sreči? —
o delovanju katoliške družbe.
Zv. XV. 1880. 1. — 8232. Nekoliko o sv. Resnem Telesu.
Zv. XVI. 1882. 1. — 33. Srce Jezusovo.
^Slovenske VečerniceVečemice*" :'. XXVIII. zv. 1872. 1. — 8434. V veri tolažba, v
neveri obup. (Povest.)
XXXIV. zvz v. 1878.1. — 35 Nevera. (Podučna povest)
y,j^Koledar drušbedruSbe sv. Mohorja^^ za 18781873. 1. — 36. Ali bogastvo samo
že da srečo? (Povest.) — Za 1881. leto. — 8737. vStrupenaStrupena Neža. (Pove.stPovest.) —
38. Ljubimo OospodaGospoda Našega Jezu.saJezusa Kri,stusaKristusa, .Sinu živega Boga. V
Ljubljani. 1888. 12". — 89;59. Uzgojeslovje za učitelje i učiteljske priprav-
nike. Po najbolj im pi.scimapiscima sestavio. U Sarajevu. 1887. 8"**. 249.
^Srce Isusovo'":. 1882. 1. — 40. štoŠto treba za vjenčanje?
L. 18881883. — 41. Vjera i politika.
L. 1884. — 42. Rimsko pitanje. — 43. Papin.stvoPapinstvo na konca godine 1883.
— 44. Viest odlazku papcpape iz Rima. — 45. Propaganda. — Itd.
y^Vrhbosna^ : 1887. 1. — -.6. Hieroglifsko i klinčano pismo odgonetano.
— 47. Kaldeja o početku svieta i čovjeka. — - 48. P.salmiPsalmi: (Razlaga trinajstih
psalmov; dalje 1888. 1.)
L. 1888. --— 49. Djecu treba poznavati. — 50. Njekoliko mi.slimisli o uzgojnih
nagradah i kaznah. — 51. r.spomeneUspomene s puta. — 52. TzgojUzgoj pogledom na tem-
perament.
L. 1 8891889. — 5853. Borba u čovjeku i kr.ščkršč vjera. —-- 54. O posebnom
značaju kr.ščkršč. krieposti. - 55. RedovničkiRedovniČki stališ u katol. crkvi. — 56. .Sastanak
av.stravstr. katolika u BečuBcču. — 57. Stogodi.šnjicaStogodišnjica franc. prevrata.
L. lK!tO1890. — 58. Tri redovnička zavjeta, vriede li štogod ? — 59. Ober-
ammergau.
■V»r
Bibliogratija. 291
I
I .
Bibliografija. 291
L. 1891. — 60. An Cbri.stusCbristus, an Belial? — Gl61. Presveto Srce I.susovoIsusovo
u djelu .stvorenja i odkupljenjaodkup^jenja. — 62. SvetivSveti Toma Akv. i civilizacija u Europi.
— 63. Zar bez Boga?
L. 18^18i)2 — 64. Prvi slovenskivSlovenski katoliški shod v Ljubljani. — 65. Črtice
i/iz katol. ženitbenoga prava.
L. 1893. — 66. Narodi pi-irodeprirode. —- 67. Katolička hierarhija. — 68. Kato-
licke misijemisye. — 69.- Ljubimo Papu! (Sp. Bougand.)
L. 1894. - 70. Vjera. (vSpSp. Moigno.)
L. 189.51895. — 71. PaljetkovanjePaljetkovaiye s mojega puta. — 72. Ivan Marija Viannev-Vianney.
L. Ib96. — 73. Antiframasonski kongres u Tridentu. — 74. Žena u
društvu Ijudskom.
L. 1897 — 75. Antikrist i antikristi. — 76 DobrotvornostDobrot vornost katolička
i slobodno-zidarska. — 77. Iz kongregacije za sv. obrede. — 78. Nade crkve.
„Balkan~jfBalkan^: 1896 1. — 79. Leo papa XIII. i Autum patrijarh carigradski.
— 80. UstrojstvoUstroj stvo ' crkve Isusove za prva dva vijeka. — 81. Zar papa nije
nasliednik sv. Petra? (Konec 1897.)
L 1897. — 82. U.strojstvoUstrojstvo crkve Isusove v III. vijeku.
L. 1898. — 83. Naši zajednički, vaseljenski sabori.
Frančišek Kosec. (Str. 25 7257.)
1 . Krščansko katoliško n r a v o s 1 o v j enravoslovje. »Spisal —- —- župnik
v Hrušici. \V Celovcu. Tiskala in založila tiskarnicatiskamica družbe sv. Mohora 1879.
8"-, 26126 i.
2. Spovednik in njegov anjegova služba. Spisal — — — župnik v
Truškah. Založil pisatelj. Tiskal Fr. Huala v Trstu. 1881. 8"°, 304.
3. Katoliško zakonsko pravo z ozirom na državne avstrijskeavstrijvSke
pravice. Spisal —-- — župnik. Priloga ^Duh. Pastirju'. V Ljubljani. Založba
„Katoliške^Katoliške BukvarniceBukvamice". Ti.skTisk ^Katoliške Ti.skarneTiskarne", 1894. 8", 248.
Anton Zupančič. (Str. 259.)
^y,Novice-\ 1861. 1. — 1. Mladi hudodelnik. (Poslovenil.)
L. 1862. — 2. PomladanskoPomladanvSko življenie. — 3. Martinček pa slepec. —
4. Krta pred sodbo I! — 5. Kukavica. - 6. Veverica. — 7. Življenje pešče-
nega zrnca.
L. 1863. — 8. Nekoliko o zraku in njega pomenu za življenje človeškoČloveško.
— 9. Mrtvaška ura.
.,^Glasnik'' ^., 1862. 1. —- 10. Kras in ipavska dolina. — 11. Juri Kovač.
— 12. Zaklad pri »Savici.
L. 1863. — 13. Dvoje utopljencev. — 14. Pred jamo. — 15. Ledena jama.
L. 1864. — 16. Krimski mož.
L. 186-51865. — 17. Smrt za domovino. — 18. Resnična dogodba 1813. 1. —
19. Ruski car Aleksander v Ljubljani 1821. 1.
L. 1866. — 20. Brtavsov Jurček. — 21. Humoristične črticeČrtice iz domačega
življenja. — 22. Dom žajfje kulture.
L. 1867. — 23. Kostanjevo drevo. (Natoi*oznan.skiNatoroznanski obraz.)
'^^-.r
292 Zgodovina slov. ^^lovstva. IV. del.
^Čitalnica'^ ^ I8fi6. 1. — 24. Pogoji življenja.
„Cvetnik^^ I. iSlJo. 1. - 25. Zimsko življenje. — 2G. Črna kuga na
Dunaji.
292 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
II. 1867. 1. — 27. Najbolj.ši kažipot. — 2,S. Demo.sten.
y,Koledarček" družbe sv. Mohorja, 1802. 1. — '^^. Večna luč. (Po Wise-
„Čitalnica\ 1865.1. — 24. Pogoji življenja.
jjCzfetnik'^^ I. 1865. 1. - 25. Zimsko življenje. — 26. Črna kuga na
Dunaj i.
II. 1867. 1. — 27. Najboljši kažipot. — 28. Demosten.
^Koledarček'' družbe sv. Mohorja, 1862. 1. — *^9. Večna luč. (Po \Vise-
mannu.)
L. 18G41864. — 30. Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.
L. 18fi51865 — 31. Vožnja po zraku.
L. 18()G1866. — 32. Človek go.spodargospodar stvarjenja.
j^Večernice^^rečernice'\ XIII. zv., 18ii() 1866.1. — H333. Zadnja leta nesrečnega kralja
Lu do vikaLudovika XVI.
,,Zg;odnja^Zgodnja Danica^ ^ 18(551865. 1. — 34. Pridne roke boljši ko zlate gore.
— 35. Najlepši plajš. — 36. Bog nedolžnost varuje.
L. 1867. — 37. Nekaj besed zastran bogoslužbine obleke.
L. 1809—1869— 1870. — 38. OredoGredo kristijanu v sedanjih časih zavetje. (Po-
slovenil po Gaumeju.)
L. 1871., 1872., 1874. — 39. Odprta pi.smapisma I— XIII. Mar.sikajMarsikaj o cerkveni
umetnosti.
„Letopis„Letofis^ MaticeMalice Slovenske, 1879.1. — 40. Žalostna i 8001800 letnica ali
posuto mesto Pompeji.
^Slovenec""'', 1874. 1. — 41. Politika na kmetih.
42. F a b i o 1 a ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. \\'isemannuAVisemannu
poslovenil . . . Izdala družba sv. Mohora. V Celovcu 1865. 8", 245. — Drugi
natisk 1895.
43. Duhovno P a s t i r s t v oPastirstvo Slovenskim bogoslovcem in mašnikom
spi.salspisal ... V Ljubljani. Založil pisatelj. Natisnila Katol. Tiskarna. Deli I—I — IV.
1884—1885. 8", 903. — Drugi popravljeni natisk. 1894. 8", 932.
44. Pedagogika. Po najboljših virih spisal. . .. \'V Ljubljani 1888.
8", 152. (Priloga „Duhovncga»Duhovnega Pastirja".)
45. Katehetika. Ponatis iz ,,I)uhovnega»Duhovnega Pastirstva". V Ljubljani
1893. 8"°, 91.
46. Koledar katol. tiskovnega društva v Ljubljani za 1889—18991889 — 1899.1.
Martin Po čPoč. (Str. 260 )
DDuhovski u h o v s k i Poslovni kPoslovnik. Sestavil Martin Poč, Vaški župnik. Izdalo
Katoliško tiskovno društ\-odruštvo. V Ljubljani. Tisk Katoliške Tiskarne. 1^921892. 8",
343+40.
Simon Zupan. / .SY;-(Str. 260.)
1. Nauk za p e r v opervo spoved. Sestavil . . . \'V Ljubljani 1881. Lastna
založba. Tisk Milicev. 16"°, 3 .
2. Keršanski nauk za pervi in drugi razred. Sostavil ... V Ljub-
ljani 188.31883. Lastna založba. Nati.snilNatisnil R. Milic. 8"°, 47. — Krščanski nauk
zaz prvencea p r v e n C e. 11II. natisk 1884. -— III. 1888. -— IV. 1889. -— V. 1892. -— VI. 1894.
BibliogratijaBibliografija. 293
3. Cerkveni obredi. Za ljudske šole sestavil ... V Ljubljani 1883.
3. Cerkveni obredi. Za ljudske šole sostavil ... V Ljubljani 1883.
Lastna založba. Natisnil R. Milic. 8", 55.
4. Hči MarijinaA[ a r i j i n a. Ročna knjižica udom Marijinih otrok v porabo . . .
Založila Marijina družba v Loki V Ljubljani. Tisk MilicevMihcev. i8888(). 16", 62. —
II. natisk. 189.31893
5. Otrok pred tabernakeljnom. Mladini za vsakdanjo porabo
. . Tisk MilicevMilice v. 188?/'. 16", 92
Dr. Mihael\[ i h a e 1 N a p o t n i k. (Str. 262.)
„Zoraj^Zora*^^., l.'1^74. 1. — L Hipokrat. — 2. Plačilo hvaležnosti in nehvalež-
no.stinosti. — 3. Nekoji izreki velemož o vedah.
L. 1875. — 4. Posebnosti nekojih slavnih mož. — 5. Garrick in SterneSteme.
— 6. Franklinov nagrobni napis. — 7. .Smeh.
^„ Vestnik",^^ 1873. 1. — 8. Poljedelstvo začetek izomike.
.Slov.y,SlQV, Gospodar^"", 1878-1879., 1881-1882. 1. — 9. Dogodki iz živ-
ljenja vojaškega duhovnika v bosenski vojski.
L. 1874. — U)10. Voltaire.
L. 188 i. — 11. Veliki teden na Dunaju.
^Letopis"" Matice Slovenske 1874. 1. — 12. Jožef Rozman.
^Slovenec-, 1875.1 — 13. Daniel O" Conncll. (Vnovič 1876.1., št. 121
do 139)
L. 1877188 1 . — 1411. EksaktneVeliki teden na znanostiDunaju.
^Letopis"" Matice Slovenske 1S74. 1. — 12. Jožef Rozman.
„Slovenec% 1875.1 — 13. Daniel O' Conncll. (Vnovič 1876.1., št. 121
do 139)
L. 1877. — )4. Eksaktne znanosti.
^Kres-, 1884. 1. — 15. Prineski k slov.stvenej zgodovini bosenskej.
^ITres"^ 1884. 1. — 15. Prineski k slovstvenej zgodovini bosenskej.
L. '886. — 16. Imenopis konjiške nadfare.
L. 1886. — 16. Imenopis konjiške nadfare.
1 717. Pridiga pri pogrebu v č. gosp. Fr. Juvančiča, dekana pri Novi
Cerkvi. Maribor 1884. 8", 12.
18. Pridiga o evangeljskih svetih. Pri novi .sv ma.šimaši čast. P. Leo-
polda Napotnika, O-. S. B., dnedn^ 28. decembra 1884 v Konjicah govoril ... V
Mariboru 1885 8", 22.
1884. Natisnil Janez Leon. 8", 84.
20. Sv. V i k t o r i nViktor in, škof ptujski, cerkveni pisatelj in mučenec. Nje-
govo življenje in delovanje. Na podlagi naj.starejšihnajstarejših virov in po najnovejših
pripomočkih spisal . . . Dunaj 1888. 8", 278
2 121. .Sveti Pavel, apostol sveta in učitelj narodov. Njegovo živ-
ljenje in delovanje, .spisal .... V Mariboru 1892. Založil pisatelj. Natisnila
tiskarna sv. Cirila. — Druga popravljena in pomnožena izdaja. 1893. 8"°, 152.
22. Kratko poročilo o prvi lavantinski diecezni sinodi, obhajani
v Mariboru dnednč 27.- .30. avg. 1883. 1. Sestavil ... V Mariboru 1883. Tiskal
Janez Leon. 8", 23.
as23. Pridiga o pogrebu preč. g. stolnega dekana Frančiška Ko.sarjaKosarja.
V Mariboru. 1894. 16", 15.
294 Zgodovina slov. slovstva. I\'IV. del.
P r o t C s t a n t o v s k CProtestantovske knjige. (Str. 264.,)
1 . E v a n g e 1 i j eC s vsv. Matevža. V Trstu. .\A. Reichhard. 1870. 16"'», 72.
2. K v an g e li J CEvangelije po sv. J a n e z uJanezu in 1) cj a n j aDejanja sv. A postelj novAposteljnov.
V Trstu. \A. HeichhardReichhard. 1871. Ifi16".
3. NoviN o v i z a k o n. I. del: Čveteri Evangeliji in dejanja sv. .A.po.steljnovAposteljnov.
V Trstu. A Reichhard. 1871. 1016", 324.
4. P r e p i sPrepis sledeče molitve, ki se je na.šlanašla v Jeruzalemu na
grobu našega gospoda Jezusa Kristusa. Založil J. N. Kopriutz v Artičah:ArtiČah; na-
tisnili J. EeichtingerjeviFeichtingerjevi nasledniki v Lincu. 1872.
;')5. Vera in pamet ali razodenje božje v naravi. Spisal B. Mislinski.
V Ljubljani. Narodna Tiskarna. Založil M. Stergar. 1874. 16", 32.
6. Novi zakon gospoda in zveličarja našega Jezusa Kristu.saKristusa. Čveteri
evangeliji, dejanja aposteljnov in list Rimljanom, Korinčanom in Galatom.
Poleg grškega izvirnika. Na Dunaju. 1877. Zal A. Reichhard in druž. 16"**, 405.
7. Novi testament gospoda in zveličarja našega Jezusa Kri.stu.saKristusa.
Poleg grškega izvirnika. Založila britanska in inozemska svetopisemska
družba. Dunaj 1882. 16", 410.
8. P s a 1 m iPsalmi Davidovi. Založila britan. in inozemska .svetopisemska
družba. Dunaj 1882. 16", -112.
9. Pregovori. Založila britanska in inozemska svetopisemska družba.
10. Zakaj naj berem sv. pismo? Na Dunaji. Založila Prva za-
loga krščanskih .spisov. Elisabethstrasse 6. Natisnil Adolf Holzhausen na
Dunaji. 1895. m. 8", 4.
11. Grešnikov prijatelj. Tiskarna .\A. Pajeviča v Novem Sadu.
1895. 8", 32.
12. Pravoverni katoličan. Preložil .\ntonAnton ClhraskaChrdska. V Ljub-
ljani. SamozaložbavSamozaložba. Tiskala Ig. pl. KleinmayrKlcinmayr &; EedFed. Bamberg. 1897. 8", 24.
18. Verujem v odpuščanje grehov, 1898.
14. Kri Kristusova, 1898.
Frančišek R u pRup. (Str. 266.)
FilotcaF i 1 o t e a ali navod k pobožnemu življenju. Francoski spisal Sveti
Frančišek .SalczijvSalezij. Poslovenil .... Izdala in založila družba sv. .Mohorja. V
Celevcu 1880 8", 252.
Vsak naj opravlja svoje delo. (L. 1877. v knjigi ,,Križcm„Križem sveta'", str. 91
do 92.)
r,j^Koledar" družbe sv. Moh. za 1876. 1. — .Možu oralo, ženi pa kuhlja.
L. 1882. — Spomin na Benetke.
L. 1882. — .Spomin na Benetke.
„Besedniky^Besednik^ 1875. 1. — .Štefan SercdvjevaSercdyjeva stava. — Kako zver gonijo.
— Ni ga nad človeško oko. — Srčna gospa. — Kratko pa dobro. — Mladi
Kanova.
L. 1876. — Čemu se kihajočcmukihajočemu nazdravlja? — Dvoje popotnikov v
Afriki (Iz hebrejščine.) — Augo.stanAugostan in Janoška. (Iz mažarščine.) Modri
sodnik. (Iz .španščine.) — Gospod. .Svift in sluga. (Iz angleščine ) — Vdanost
do smrti. (Iz ruščine.) -— Moja mladost. — Rože in trnje.
L. 1877 — 18781877—1878. — Prijetni spomini.
L. 1878. - Pro.štnijaProstnya Tinje na Koroškem.
Dr. LLeonard e o n a r d K 1 o f u t a rKlofutar. (Str. 267.)
.Svete listne bukve katoliške cerkve, ali razlaga in dejanska
obravnava vseh listov, ki .se berejo ob nedeljah in zapovedanih praznikih
celega leta .Spisal ... V Ljubljani. Lastna založba. Natisnila Klein in Kovač.
1878. 8°, 310^IX+1X.
Matija T o r k a r. iStr(Str. 267.)
Življenje svetnikov in svetnic božjih. Po najboljših
virih spisal . . . III.IIL del. Izdala družba sv. Mohorja. V Celovcu. 1870—1870 - 1874.
4"°, 629.
.Novice,iVor/ce*'-., 185.31853. leta. — Prijatel, — Večeren sprehod., — O večemici.
(Pesmice.)
L. 1860. — Odprto pi.semcepisemce razkropljenim prijatlom.
L. 1870. — Zgodovinske in pravljičine črtice o .starodavnih Indij anihIndijanih
in njihovej omiki.-
L. 187(11870. — Kralj Matjaž. Pe.semPesem po narodni pravljici.
„Zg-odjiZgod. Danica-..^\ 18551856. 1. — Pesem k Marii za odvrnenje .skušnjav.
L. 186B. ~ Sv Erazem.
jfSlovenec^^ 1865. 1. — Moja razodetev o Slovencu in slovenščini.
L. 1856. — .Sv Erazem.
„ Koledar^ družbe sv. Mohorja za 1870. 1. — Ženinu in nevesti.
y,Zvon^ 1883. 1. — Frančišek Zanini.
j^Dom in Svet^^ 1895. 1. — Nekoliko črtic iz mojih mladih let.
Poduk od odpustkov za sveto leto in molitve pri obiskovanji
^Slovenec"' ^ 1865. 1. — Moja razodetev o Slovencu in slovenščini.
., Koledar'^ družbe sv. Mohorja za 1870. 1. — Ženinu in nevesti.
.Zvon- 1883. 1. — Frančišek Zanini.
.Dom in 5"ye/", 1895. 1. — Nekoliko črtic iz mojih mladih let.
Poduk ododpustkovza sveto leto in molitve pri obiskovanji
cerkva za škofijo Celovško V Celovcu, 1866.
Anton K r ž i čKržič. ({Str. 268 )
.Letopis''y^Letofis^ Matice Sloven.skeSlovenske 1869. 1. — Slava in sreča kmetijstva. .Sava.
^j,Zgod. Danica"'^ 1869. 1. — Kakošno moč ima revščina in bogastvo
do nravnosti in čednosti? — Črtice iz življenja sv. Očeta Pija IX.
L. 1879. — Marija brezmadežna in šolstvo. — Učiteljem in odgojiteljem
za novo leto. — Solze pres vpresv. .Srca Jezusovega. — Čast komur čast! (Odgovor
j^Tagblattu''^, „Zvonu'^« i. dr.)
L. 1886. — Čigar je mladina, tistega je prihodnjost.
„Večernice^ .Večemice'', 1882 I1. —- Irci.
L. 1887. — Dolga zastavica.
L. 1888. — Življenja nit. (Poučno-zabavni govor.)
L. 1889. — Najoblastnejša vladarica na svetu. (.Šaljivo -poučen govor.)
296 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
^Drobtinice"^ ^ 1887. 1. - Ura in navšenaše .srce.
L. l.^^SSIb88. — KadoslavRadoslav Silvester. — Govor o pa-cževipapeževi .slavnostislavhosti.
L. 18-9. - ZmotnjavcZmotnjave in zmote.
L. 18iJ41894. — Dva skrajna nasprotnika.
„Koledary^Koledar^ Katoli.škegaKatoliškega tiskovnega društva, l8Sy1889 -— 18SJ91899 1. — Ocena
slovenskih knjig za mladino in Ijud.stvoljudstvo.
Izgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov kr.ščanstvakrščanstva. Ponatisk
iz „Zgod Danice"« I. del, 187H1879; II., natisk 1882. 8", lol151. - II—II del, 1880. 8"«, 145.
— III. del, 1883. 8"», 172 Tiskal Blaznik.
OOsmero smer o blagrov aliblagrovali dolga pridiga za kratkočasno življenje. Za-
ložila in na svetlo dala družba sv. iMohoraMohora V Celoveu. 1887li^87. 8", 190.
Duhovni Pastir. .S sodelo /anjemsodelovanjem več duhovnov ureduje Anton
Kržič. Založba Katoli.škeKatoliške BukvarneBukvame. (Mesečnik.) Letniki 1884—18961884-1896. 8", po 612
do 750 str.
Angeljček, otrokom učitelj in prijatelj. Urednik A. KržičKržiČ. Letniki
1S87— l89o1887—1895. Od 1896.1. kot priloga ., Vrtcu„Vrtcu". 12"°.
Krščanski Detoljub. Li.stList za kr.ščan.skokrščansko vzgojo in rešitev mla-
dine. Izdaje štirikrat na leto „Katol. društvo dctoljubovdetoljubov". Letniki 1888—1899.
16", z mnogimi prilogami:
1. Ali znaš? Zbirka krščanskih resnic in molitev. — Mala zakladnica,
t. j. zbirka krajših molitvic. — H3. Litanije presvetega Imena Jezusovega. —
4. vSvSv. Germana, izgled krščanske potrpežljivosti — o5. .Sv. pokora. — 6 Po-
svečevanje dneva z mislimi, v verzih zložil A. Hribar. — 7. Podobica svetega
Alojzija. — 8. .Spomin prvega sv. obhajila.
.Sv. Marije Magdalene P a c i š k ePacivške mladostna leta. V Ljubljani.
1885. 8", 16. .
Andrej K a 1 a nKalan. (Str., 270.)
„Glasi„ Glasi''\, XVI.XVL 1882. 1. — .Spomini s pota.
XVII 1883. 1. — Prvi lustrum Leona XIII.
XIX 18^«5. 1. — Apostolu Metodu. Pesem.
XVIIy,Drobtinice^ 1888, XXI. 11887. 1 — PrviLeon lu.strumXIIL LeonaPastir. XIIIPesem.
Einspieler— zlatomašnik. vSpominska knjižica Uredil A. Kalan,
XIX 1885. 1. - Apostolu Metodu. Pesem.
kapelan. V Ljubljani 1887. 8", 104. Založil slavnostni odbor. (Ponatis iz »Slo-
„Drobtinice% XXI. 188/. 1 — Leon XIII. Pa.stir. Pesem.
K i n s p i e 1 e r — z 1 a t o m a šn i k. .Spomin.ska knjižica. Uredil A. Kalan,
kapclan. V Ljubljani 1887. 8", 104. Založil slavnostni odbor. (Ponatis iz , Slo-
venca".) Tiskala Katoliška Tiskarna.
Tomaža K e m p č a n a Kempčana: Hodi za Kristusom! .Štiri knjige.«
Preložil in z navadnimi molitvami pomnožil ... V Ljubljani. 1888. 16"°, 402,.
Izdala in založila družba sv. Mohora.
JJezičnik e z i č n i k \-v slovenskem slovstvu ob njegovi petindvajset-
letnici. Predaval v KatoliškiKatolivški družbi . . . (Ponatis iz „Slovenca".) V Ljubljani
1888. 8", 74. .Samozaložba.
.šmarnice.Š m a r n i C e. Marijina visoka pesem ali magnilikatmagnifikat; .sestavil V
Ljubljani 1891. 12"', 302. Založila Katoli.škaKatoliška HukvarnaBukvama. Tiskala Katol. Ti.skarnaTiskarna.
Bibliografija. _ 297
Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo; zbral in uredil . .
(Ponatisnatis iz ^Domoljuba".) I. zvezek. V Ljubljani 1891. 8"®, 118. Samozaložba,
Tiskk Katoli.škeKatoliške Tiskarne. —- II. zv. 1891. — III. zv. 1892. — IV. z vzv. 1893. —
V. zv. 1893. — VI. zv. 1894. — VII. zv. 189»1894. — VIII. zv. 1894. — IX. zv. 1896.
— X. zv. 1896. - XI. zv. 1898. — XII. zv. 1899.
Domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Letnik I1. 1889.
Odgovorni»ovomi urednik A. Kalan. Tisk Katoliške Tiskarne. Izhaja vsak prvi in
tretjiji četrtek meseca v 4".
..Rimskij^Ritnski Katolik''^ 1888. 1. — Strossmajer o namenu postnih okrožnic
in o3 papeževih okrožnicah.
Janez Volčič. (Str. 274.)
r,j^Zgod., Danica'\^ 1852—1887^ 1852 —1887. 1. — Mnoge razprave, pesmi in dopisi.
Šmarnice Marii Materi naši darovane ali Počeševanje Matere Božje
v mescu velikim travnu, nabral . . . Ljubljana, 1855. 12°, 214.
Šmarnice Marii Materi naši darovane ali PoČeševanje Matere Božje
Žganju vojsko, žganju slovo! Škodljivost žganja v pogovorih.
nescu velikim travnu, nabral . . . Ljubljana, 1856. 12®, 214.
Zbral ... V Ljubljani 1853. 8", 132.
Žganju vojsko, žganju slovo! Škodljivost žganja v pogovorih,
La v r e t a n s k e 1 i t a n i j e, razložene po najboljših virih za počešče-
•al ... V Ljubljani 1 853. 8*», 132.
vanje prečiste Device Marije, zlasti v mesecu velikem travnu. V Ljubljani
1857. 8'', 538.
La vretanske litanije, razložene po najboljših virih za počešče-
ije prečiste Device Marije, zlasti v mesecu velikem travnu. V Ljubljani
►7. 8*», 538.
Vertec nebeški. Pobožnim Slovencem darovan. Bukve lepih mo-
litevv in naukov. V Ljubljani 1863. 8"°, 476. — VI. natis 1892.
Nove Šmarnice Mariji prečisti Devici darovane. Drugi natis. V
Ljubljaniibljani 1867. 8"», 192.
Getzemani in Golgota, šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni
do smerti. Bukve premišljevanja in molitve k časti bridkega trpljenja in
smerti našega Gospoda Jezusa Kristu.sa. Četerti natis. V Ljubljani 186S. 8°, 664.
smerti. Bukve premišljevanja in molitve k časti bridkega trpljenja in
Misijonski spomin. Kratek zapopadek misijonskih pridig in
nauki in molitve za bogoljubne kerščanske duše. Drugi natis. V Ljubljani
erti našega Gospoda Jezusa Kristusa. Četerti natis. V Ljubljani 1868. 8", 664.
1873. 8", 620
Misijonski spomin. Kratek zapopadek misijonskih pridig in
Razlaganje kerščanskega nauka. — V. zvezek. Celovec
jki in molitve za bogoljubne kerščanske duše. Drugi natis. V Ljubljani
1871. 8", 108. — VI. zvezek. Celovec 1872. 8°, 368. — VIL zvezek. Celovec
?3. 8*», 620
1874.Razlaganje 8°,kerščanskega 658nauka. — VIIIV. zvezek. Celovec 1876. 8", 1273.
?1. 8*», 108. — VI. zvezek. Celovee 1872. 8°, 368. — VII. zvezek. Celovec
?4. 8", 658. — VIII. zvezek. Celovec 1876. 8°, 1273.
Svete Pesmi. Tretje bukvice. S privoljenjem pesnikov. Četrti natis.
V Ljubljani 1874. 8°, 90.
Domači zdravnik, Kratek navod .si zdravje utrditi in življenje
podaljšatidaljšati. Celovec 1874J 874. 8"°, 112.
Sveti Hermagora, slovenski apostelj. Součencem svojim
v spomin petindvajsetletnice. Novomesto 1874. 8°, 49.
Petdeset vzdihljejev k Mariji Devici, na.šinaši ljubi Gospej pre-
svetegaetega Srca, katere je zapisal v spomin petindvajsetletnice svojega mašni-
kovegavega posvečevanja. V Ljubljani 1875. 8°®, 104.
20
298 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Devetdnevnice k naši ljubi Gospej presv. Srca in vedne pomoči
298 Zgodovina slov. slovstva. IV', del.
v posebnih bridkostih našega življenja. V Ljubljani 1875. 8**, 168.
Š mar niče naše ljube Gospe presv. Srca. Svojim udom dd družba
Devetdnevnicc k na.ši ljubi Gospej presv. vSrca in vedne pomoči
sv. Mohora. Celovec 1879. S% 333.
v posebnih bridkostih na.šega življenja. V Ljubljani 1875. 8", 168.
Gospod, usliši mojo molitev! Molitvene bukve za pobožne
Šmarnicc naše ljube Gospe presv. Srca. Svojim udom da družba
sv. Mohora. Celovec 1879. 8", 33;-5.
Gospod, u s lisi mojo molitev I Molitvene bukve za pobožne
Slovence. V Ljubljani 1880. 8", 412.
Vijolice bratom in sestram družbe vednega češčenja sv. Jožefa. V
Ljubljani 1881. 8",S% 572.
Pas sv. Jožefa in sedem nedelj sv. Jožefu posvečenih. Novomesto
1881. 8",S% 182.
Marija, zgodnja danica, mati milosti božje. \'V Ljubljani 1882.
8"°, 717.
Živi Roženkranc
vStopinjeStopinje k popolni ljubezni božji, v zedinjenju z Jezusom
pri sv. maši in sv. obhajilu. V Novem Mestu 1882. 8"°, 656.
Ura, moliti Jezu.saJezusa v zakramentu ljubezni božje. Udom prelepe bratov-
ščine .sv. Rešnjega Telesa. Sedmi natis. V Ljubljani 1885. 8", 64.
Sveta ura, moliti Jezusa v zakramentu ljubezni božje. Ali obisko-
vanje presvctegapresvetega Rešnjega Telesa in počeščenje vselej neomadeževane device
Marije za vse dni v mesecu. Peti natis. V Novem Mestu, 1887. 8"**, 380.
Jezus in Marija moja ljubezen, ali nauki in molitve za pobožne
vSlovenceSlovence. Četrti pomnoženi natis. V Rudolfovem 1887. 8°, 250.
vS v e t iSveti misijonski križ. Nauki, premišljevanja in molitve po
najbolj.šihnajboljših misijonskih bukvah. V Ljubljani 1874.
Kratke molitvice pobožnih otrok. V Novem j\[e.stuMestu 1875. 8°", 82.
Božja pot k naši ljubi Gospej presvetega Srca in k Mariji Pomagaj.
Zlata šola, vsakemu kristijanu potrebna. Bukve polne lepih naukov
in molitev. V Ljubljani 1879. 8"°, 160.
Naša ljuba Gospa presvetega Srca. Podučilne in molitvenemolit\'ene
bukvice ča.stilcemčastilcem Matere božje. Drugi natis. V Ljubljani 18881883. 8"°, 472.
Zgodovina .šmarješkeŠmarješke fare. V spomin svojim faranom. Ru-
dolfovo 1887. 8", 116.
Šmarnice naše ljube (iospeGospe presv. Srca. (Druga knjiga.) V Celovcu.
Izdala in založila družba sv. Mohorja. 1892. 16"°, 348.'
Življenje preblažene Device in Matere Marije in nje-
nega prečistega ženina sv. Jožefa. Izdala družba sv. Mohorja. v Celovcu.
L zvezek, 1884. 8"°. 456. — II. zvezek, 1885. 8°, 146. — III. zvezek, 1887.
8°«, 274. — IV. zvezek, 1889. 8"°, 300. — V. zvezek, 1891. 8"°, 251.
fjKoledar"^Koledar'' zdiza .Slovence 1856. 1. — Poglavitni grehi. — Premislek. —
Zmešnjava. — Ples. — Svet.
„Slovenskiy,Slovenski Romar^ 1858. 1. — BenedicitcBenedicite Mariam — Hvalite Marijo!
Dušna pomoč za bolnike, ali prigovori, zgledi in molitve za bolne
in umirajoče kri.stijanekristijane. Dušne pomoči perve bukve. Drugi predelani in po-
množeni natis. V Ljubljani. Založila družba sv. Vincencija. 1887. 8"°, 557. Tisk
Katoliške Tiskarne.
Zgledna pomoč za bolnike, ali zgledi, prigovori in molitve za
bolne kristijane. Druge bukve. V Ljubljani 1877. 12°«, 536. Založil H. Ničman.
— Drugi natis založila družba sv. Vincencija. 1888. 8°, 452.
Dušna pomoč za zdrave in bolne grešnike in pravične. — Dušne
pomoči tretje bukve. V Ljubljani 1879. 121^°, 53L531. — Drugi natis: Duša
s p o k o r n aspokorna ali prigovori in zgledi za dušo hrepenečo po spokornostispokomosti. V
Ljubljani 1890. 8°", 480.
Duša popolna, ali molitve, prigovori in zgledi za dušo hrepenečo
Kruh nebeški, ali bukvice za moljenje in češčenje Zakramenta
presvetega Rešnjega Telesa, s trojnimi masnimi in vsemi drugimi navadnimi
molitvami. V Kamniku. Založil Fr. Keber. 1881. 16°.^ —- Drugi natis 1882. — .
Tretji natis 1885. — Četrti natis 1890. V LjubljaniLjub^ani. Založila družba .sv. Vin-
cencija. Tisk Katoliške Ti.skarneTiskarne. 16"», 437.
JožefKerčon. (Str. 374.)
Pravi M arij niMarijni služabnik. Ljubljana 1868. Založil H. Ničman.
8°, 208. — Drugi natis 1872.
A ve AlarijaAve Marija! PodučljivoPoduČljivo razlaganje molitve „Češčena„ČešČena si Marija!"*'
V Ljubljani 1885. Založila in tiskala Katoliška Tiskarna. 16°, XII+340.
16°, 350. — Drugi natis 1895.
Salve ReginaR e g i n a ali razlaganje molitve „Češčena bodi Kraljica" za
Šmarnično opravilo. V Ljubljani 1894. 16°, 318.
Marija Podoba pravice. Šmarnice. V Ljubljani 1896. 16°, 323.
Dr. Ivan K r i ž a n i čKrižanič. (Str. 275 )
Zgodovina svete katoliške cerkve za sloven.skoslovensko ljudstvo.
Izdala in založila družba sv. Mohorja. V Celovcu.
Lurška mati božja. Za verno slovensko ljudstvo ... V Mariboru
18811884. Tisk J. Leona. 16°, 184.
Žlahtna rozga slovenskih goric. Spisal Slovencem za novo
leto 1888. V Mariboru 1887. 8°, 50. .
Rimska božja pot in nje ro m a rj ipotinnjeromarji. V Mariboru.
20-
300 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
300 Zgodovina .slov. slovstva. IV. del.
Tekel ali pravična tehtnica božja. Slovencem za novo
leto 1891. V Mariboru 1890J 890. 16"°, 63.
Bela ž e n ažena ali Prva reč med štirimi poslednjimi. Spisal .Slovencem
za novo leto 1890. V Mariboru. 16°, 61. — Drugi natis 1893.
Nebe.škiNebeški venec, ali vesela reč med štirimi poslednjimi. Slovencem
za novo leto 1893. V Mariboru 1893. 16»°, 69.
j^Koledar'^ družbe sv. Mohorja za 1878. 1. — Skušnjava in skušnja.
Povest.
L. 1889. — Zlatomašnik Leon XIII. in slovenski romarji.
L. 1890—1899. - Razgled po katoliških misij onih.
L. 1890—1899. Razgled po katoliških misij onih.
Baltazar Bartol. (Str. 275)
Nevesta Kristusova ali podučne in molitevne bukve za pobožne
keršanske device. Iz nemškega poslovenil . . , 1856. V Ljubljani. 8"°, 613.
Hoja za Marijo Devico ali posnemanje njenih čednosti. Po
P. Sebastijanu Zajlerju, prcmon.stratencupremonstratencu, po.snelposnel . .. V Celovcu i882J 882. 8"°, 220.
Jakob DolenceDolenec. (Str., 276.)
Marija Devica, Gospa Jezusovega presvetega Srca. Sostavil Jakob
Dolenec, stolni kapelan v Ljubljani. Založil H. NičmanNiČman. V Ljubljani 1875.
12"°, 504.
Cvetlice posvečene naši ljubi Gospej presv. Srca. 1875. 12°, 421.
Naša ljuba Gospa presv. vS r c aSrca. V Ljubljani 1875. 12"°, 420,.
Častna straža Jezusovega presv. Srca. Bukvice v prid družnikom
te bratov.ščincbratovščine . . . poslovenil ... V Ljubljani 1880. 12"°, 62.
Presveto 'Srce Jezusovo ali molitvene bukve za pobožno in
vernovemo ljudstvo ... V Ljubljani 1882. 8"°, 388.
Frančišek M a r e š i čMarešič. (Str. 276.)
L u r š k aLurška Mati Božja. Francoski spisal Henrik Lassere Poslovenil
V Ljubljani 1881. 8°, 272.
Lurški majnik in molitvenik sestavil ... V Ljubljani 18811883. 8",12°. 272363.
L u r š k i m a j n i k in molitvenik sestavil ... V Ljubljani 1883. 12°. 363.
Molitvenik za dijake. Češki spisal Anton Mužik. Poslovenil . . .
V Ljubljani 1884. m. 8"°, 276.
Molitvenik za dečke. Zbral ... V Ljubljani 1886. 12"°, 222. —-
Drugi natis 1890.
Molitvenik za deklice. Zbral ... V Ljubljani 18.^61886. 12"°, 222. —-
Drugi natis 1890.
Anton Ž g u rŽgur. (Str. 276.)
Mati dobrega sveta ali ŠmarniceŠmamice. Sestavil po KcršbaumerjiKeršbaumerji . . .
V Ljubljani 1874. 16"°, 310.
Marija, m o j amoja Kraljica ali šmarnicešmamice. V Ljubljani 1886. m. 8"°. 342.,
BibliografijaBibliografya. 301
Marija Devica, Majnikova kraljica. Izvirno spisal P. Beks
. . . Slovencem priredil . . . Izdala in založila družba sv. Mohorja.* V Celovcu
1896. 16"«, 232.
O. HHrisogon rMaj i s o g o n M a j aar. r^/r. (Str.2 277.)77J
..y^Danica"^ 1876. 1.L — Kako sta Kristus in sv. Peter po svetu hodila?
L. 1876—1877. — P. Karol AntonievicAntonievid.
L. 1877. — Govor sv. Avguština za verne duše.
L. 1886. — K zedinjevanju zahodnje in vzhodnje cerkve.
L. 1^91—18921891— 1892. — Marijino svetišče na Trsatu.
L. 1895. — Jan Mesnik, priča spovedne molčečnosti. —-- Gerb papeža
Martina V. — P. Samuel Kimovec.
^Cvetje s vrtov sv. Frančiška".^", 1887-1889. 1. — Cvetlice iz puščave.
(Kr. Šmid.)
L. 1889—1890. - Tri prilike sv. Barlaama.
L. 1885—18871886—1887. — Tersat.
Pogledi na uni svet. Spisal K. Martin, poslovenil .... Založila
Razlaga nje sv. rožnega venca za vse dni meseca maja . . .
Celovec 18S11881. 16", 230.
Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete. Spisal dr. A. Stole,
poslovenil . . . Izdala družba sv. Mohorja. V Celovcu 1882. 8"°, 198.
Molitevna knjiga za ude tretjega reda sv. Franči.škaFrančiška. V Ljub-
ljani 1882. o",b% 490-fVlII+ VIII.
Kruh angelski. I. Molitvene bukvice za mladino. II. Pripravljavne
bukvice na prvo sv. obhajilo ... V Ljubljani 1882. 16"°, 264. —- Drugi natis
1885. — Tretji natis 18'.J01890. - Četrti natis 1894.
Sv. Ana ali molitevne bukvice v češčenje sv. matere Ane... V -Ljub-
ljaniIjani 1883. 12"°, 316.
Mali duhovni zaklad . . . Tretji natis 1883. 8"°, 359. — Sedmi
natis 1895.
Bukve božje v naravi. Spisal dr. A. Stolz, podomačil . . Maribor,
1886. m. 8"°, 188.
Pot v nebeško domačijo... Peti natisPetinatis. V Mariboru 1886. 8"°, 336.
:\IarijaMarij a dobra mati pobožnim otrokom. Za sedmi natis pripravil
in pomnožil ... V Ljubljani 1887.
Dobri otrok. Molitevna knjižica . . . Insbruk 1887. 24"°, 256. Založil
J. Knitel.
Duhovno veselje. Molitvenik za verne kri.stijanekristijane .... V Ašahu
1888. 24"°, 391. — Drugi natis. V Vimberku 1893. 16"°, 448.
Tolažba katoliškega kristijana v molitvi. Insbruk 1888.
12°.^ 352.
302 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Tolažba nebeška. Katoliški molitvenik, zlasti za postarne ljudi.
Po raznih virih ... V Ašahu 188B. — Drugi 1892. m. 8", 318. — Tretji natis. 1895.
Pravljice Izdal ... V Ljubljani 1889. 8", 32.
Tolažba nebeška. Katoliški molit venik, zlasti za postame ljudi.
Venček krščanskih resnic. . V Ljubljani 1889. 16°, 44i.
Po raznih \^rih ... V Ašahu 1886. — Drugi 1892. m. 8«, 318. — Tretji natis. 1895.
Pravljice Izdal. . . V Ljubljani 1889. 8°, 32.
Svetišče Matere Božje na Trsatu. )b90. 32°, 607
BodiVenček mojkrščanskih nasledniki Molitvenaresnic. knjiga... V Ljubljani 18921889. 16°, 444.
Svetišče Matere Božje na Trsatu. 1890. 32°, 607
Bodi moj naslednik! Molitvena knjiga ... V Ljubljani 1892.
16°, 381.
Cvetina Borograjska. Povest, predejal . . . Ilustrovana izdaja.
Ljubljana 1892. 8»°, 127.
Sveta družina ali molitvenikmolit venik v rabo občni bogoljubni družbi
krščanskih družin . . . Celje 1895. 16"°, 503.
O. Aleksander R oble kRoblek. (Str. 281.)
„Cvetje^*.^ 1882. 1. — Pot na goro AlvernijoAlvemijo.
L. 1883. — Brat Janez Montekorvinski. — Prilika zvel. brata Jakopona
L. 1884. — Smrt svete matere popisana od svetega sinu. — Lakomni
oskrbnik. — Kralj armenski -— manjši brat. — Ljubezen sv. očeta Leona XIILXIII.
do gore Alvernije. — Marko d"'Aviano.
O. Evgenij Hegla rHeglar. (Str. 281.)
y,^Cvetje^.^ 1880. L1. — Življenje sv. Ludovika.
L. 1881. — Življenje sv. Elizabete.
L. 1884. — Nekateri čudeži, ki so se zgodili po smrti sv. očeta Frančiška.
O. F 1 o r e n t i n H r o v a tFlorentinHrovat. (Str. 282.)
vSpisiSpisi Krištof Šmid a. V Novem Mestu, tiskal in založil J. Krajec.
II. zvezek 1880. 1. - Jozafat; 8"°, 131.
m. zvezek 1881.1. — Pridni Janezek in hudobni Mihec; 8", 199.
IV. zvezek 1883.1. — Kanarček. Kresnica; 8", 51.
V. zvezek 1883. 1. - Slavček. Nema deklica; 8", 80.
VL zvezek 1884.1. — Ferdinand; 8", 246.
VIL zvezek 1886. 1. — Jagnjc. Starček z gore; 8", 116.
VIII. zvezek 1888.1. — Pirhi. Ivan, turški suženj. Krščanska obitelj ;
8", 111.
IXIII. zvezek 18901881. 1. — HmeljevoPridni cvetje.Janezek in Marijinahudobni podobaMihec; 8"°, 102199.
IV. zvezek 1883. 1. — Kanarček. Kresnica; 8°, 51.
V. zvezek 1883. 1. - Slavček. Nema deklica; 8°, 80.
VI. zvezek 1884.1. — Ferdinand; 8°, 246.
VIL zvezek 1886.1. — Jagnje. Starček z gore; 8°, 116,
VIII. zvezek 1888. 1. — Pirhi. Ivan, turški suženj. Krščanska obitelj;
8°, 111.
IX. zvezek 1890. L — Hnleljevo cvetje. Marijina podoba; 8°, 102.
X. zvezek 1891. 1. — Ludovik, mladi izseljenec; 8°, 73.
^Vrtec"" 1881. 1. — Andrej Hofer.
L. 1882. — Kranjska mesta — Ponatisk v posebni knjigi 1885. 1.
8"°, 13(5136.
Novomeško okrajno glavarstvo. S sodelovanjem učiteljev
uredil . . . V Novem Mestu 1886. m. 8».
f »■ .
Franc Pirec, oče umne sadjerejesacljereje na Kranjskem in apostolski
misijonar med Indijani v sevei^niseverni Ameriki. Izdala družba sv. Mohorja. 1887.
8"°, 111.
j^Dom in Svet"-^ 1891. 1. — P. Ladislav Hrovat. — Iz popotnega dnevnika,.
^Drobtinice"'^ 1891. 1.L — Lovrenec Lavtižar, apostolski misijonar.
j^Cvetje"- ^^ VII. letnik. — Življenje in delavnost sv. Frančiška Šolana.
— Življenje sv. očeta Leona XIII. zlatomašnika.
VIII. letnik. — Življenje sv. Janeza Kapistrana.
IX. letnik. - Življenje sv. LovrencaLovrenea Brindiškega. — P. Oton Skola,
apostolski misijonar.
X. letnik. — Življenje sv. Marije Frančiške. — Sveta suknja v Treviru.
XLXI. letnik. — Življenje sv. Angelje ^leričiMerici.
XII. letnik. — Življenje sv. Paškala Bajlona.
XIII. letnik. — Sv. rožni venec.
O. Efrem TurkT ur k. (Str., 282.)
^Cvetje'\" ^ letnik V. in \'IIVII. — Razlaganje novega vodila svetovnega
tretjega reda sv. Frančiška.
VII.VIL letnik. — Lastnosti razveseljevanja tretjerednikom pripuščenega.
VIII. letnik. — Tretji red in delavni udje. — O pravi pobožno.stipobožnosti. —
Življenje zvel. Egidija.
XII. letnik. — Kako se mej svetom krščansko živi. — Začetek križe-
vega pota po samostanih naše okrajineokraj ine. — O vesoljni odvezi.
XIII. letnik. — Zgodovina sv. obhajila. — BI. Leopold iz Gajikov.
VIII.
XIIL letnik. — Zgodovina sv. obhajila. — BI. Leopold iz Gajikov.
vm.
Vzgojeslovje.
Spisal Jernej Ravnikar.
Uvod.
U V o d.
Dasi se v vsaki stroki duševnega delovanja v Slovencih po
uvedenju ustave zapazuje redna izprememba proti poprejšnjim raz-
meram v tem smislu, da so se začele slobodno razširjati duševne
sile, vendar trdimo smelo, da se je ta izprememba videla najbolj
na polju vzgojeslovja, ker^ so slovenskemu učiteljstvu z novim
šolskim zakonom z dnedn^ 14. maja 1869. 1. nastopili novi časi.
1871. 1. se je v ^.^NovicaJiNovicah^' objavil razglas ,,Učitelji„Učitelji, šolski možje,
šolski prijatelji!", naj se osnuje društvo ..^^Šola:\^^ ki ima podpirati
šolo; v to društvo naj vstopijo ljudski učitelji, šolska predstoj-
304 ZgodovnnaZgodovina slov. slovstva. IV. del.
ništva, šolski prijatelji in domoljubi. DneDn6 24. in 25. sept. 1872. 1.
se je vršil prvi zbor društva slovenskih učiteljev z vsporedom:
1. Kako se naj slovenski učitelj izobražuje za svoj stan; 2. Kako
se poučuje v večrazrednih šolah drugi deželni jezik; 3. Kako naj
v
bi ljudski učitelji na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Pri-
morskem imeli jednake plače. S tem zborovanjem') je bila zdru-
venskem", ki ga je sestavil M. Močnik. 1874. 1. Tudi v časnikih
se je jelo jako marljivo razpravljati o šolskem vprašanju; tako
objavlja Janez Bilec ,,Nekatere„Nekatere misli o naših šolskih razmerah''".^*)
Drugi uspeh živahnega gibanja med učiteljstvom je bil ta, da so
poleg ^.^Učiteljskega Tovariša"TovariSa^^ začeli izhajati tudi drugi časniki,
(Glej „Casniki in časnikarstvo") namenjeni učiteljem. Starejšim pri-
znanim pisateljem na pedagogiškem polju, Praprotniku, Mat. Moč-
pajne, katerim je sledila cela vrsta navdušenih delavcev. Za ljudsko
šolstvo sta se trudila nadzornik vitez Močnik in vitez Klodič-
Sabladoski ; učiteljiščem na čelu so se postavili akaderaičnoakademično na-
obraženi ravnatelji n. pr. Fr. Hubad v Ljubljani, H. Shcreiner v
Mariboru; med sotrudniki pedagogičnih listov nahajamo tudi srednje-
šolske profesorje n. pr. Orožen in druge. Društveno življenje je
vedno bolj napredovalo. ..Pedagogiško^^PedagogiSko društvo'''^^ se je ustanovillo
na Krškem 1886. L1., namen je izražen v nastopnih izjavah: ,, Duševni„Duševni
in gmotni napredek naroda je le mogoč na podlagi dobre domače
in šolske vzgoje. V to svrho treba narod ustno in pismeno po-
učevati tudi izven šole, kar se najloženaj lože doseže po društvih in z
razširjanjem primernih spisov. V zadnjem obziru pa nam nedostaje
slovenske pedagoške literature." Društvo naj zboruje na raznih
vzgojo. Po raznih krajih so se začela snovati učiteljska društva;
da bi se krepilo vzajemno postopanje teh posameznih društev, se
je ustanovila ^.^Zaveza slovenskih učiteljskih druŠtev'-društev^\ ki zboruje
po raznih krajih na Slovenskem in deluje plodonosno na duševno
in gmotno blaginjo toli važnega učiteljskega stanu. Pisatelje smo
odločen poseben prostor.
'*) Pravila so natisnjena v Nov. 1871. 1 , št. 256 in so potrjena po slavni
\ vladi dnednč 11. oktobra 1874. — ') Nov. 1871. Študije o „studijah kranj.skihkranjskih šol"'
- p
Pisatelji.
Dr., BeljakBezjak Jankoyanko (1862) od sv. Trojice v Halozah, sedaj
profesor na c. kr. učiteljišču v Mariboru, prireja z ravnateljem
Schreinerjem jako koristne knjige za pouk s posebnim tiskanim na-
vodilom. — „Deutsch-slovenisches Worterbiichlein"W6rterbuchlein''
zum Gebrauche beim Unterrichte in den weiblichen Handarbeiten
an Volksschulen mit slovenischer Unterrichtssprache. 1897. leta.
„ P r v a n e m š k a v a d n i c a„Prvanemška vadnica" za slovenske občne ljudske šole,
spisala H. Schreiner in dr. J. Bezjak ,,Anleitung„Anleitung zum Gebrauche des
ersten deutschen Ubungsbuches turfiir slovenische allgemeine Volks-
schulen". V Cc. kr. zalogi šolskih knjig. Marljivi naš vzgojeslovni
pisatelj dr. Janko Bezjak je obdeloval v lanskem ^^Popotniku''PopotnikW
„slovniško teorijo Kernovo" ter jo priporočal toplo v uvaževanje
slovenskim učiteljem.
štirirazredne mestne ljudske šole v Kranju 1877. leta, v katerem
je priobčil prav popularen in poučljiv s slikami razjasnjen sestavek
„0 oblikoslovjioblikoslo vj i in risanji v vsakdanjem živenji."
On je vedel uže takrat, da so taki sestavki v letnih poročilih
prav na svojem mestu, ker se tako razširjajo med ljudstvo, ki
se more poučiti le na podlagi materinega jezika. Mnogo sestavkov
iz Bezlajevega peresa nahajamo od 1882.1. dalje v ^.^Učiteljskem
Tovarišu''TovariSu^^ n. pr. „ P e r š p e k t i v aPerspektiva po G r a n d a u e r Grandauer- j i ji" ,
„N e k o 1 i k o„Nekoliko o barvah" (1883 1.) ; „Z d r„Zdr a v j e v avje rvar s t v o
(diatetika) vljudski šoli"; „Nov p ripri prost račun elipsne
ploščine" (1884. 1.) ; „N o v a delitev lokov in kotov"
(1885. L1.); ,,Risarski„Ris poukar ski p ouk na obrtno-nadaljevalnihnadalj evalnih
šolah" (1891. ]1.); „Kako je risati zemljevid Kranjske
dežele" (1894. L1.). V .^.^Popotniku'-' je tudi nekaj Bezlajevih se-
stavkov. Ko so bili učitelji na Krškem 1886. 1. ustanovili ,^^Peda-
gogiško društvo'-'-gogiSko druStvo^^^ poprijel se ga je s posebno vnemo tudi Jožef
Bezlaj, ki je za vsak letnik napisal nekaj sestavkov. Po odhodu
nadučitelja Frančiška Gabrška na učiteljišče v Ljubljano je bil
voljen tudi predsednikom tega društva, ki ga je vodil prav spretno
in uspešno do občnega zbora 1899. 1. V prvem ^.Pedagogiškem^Pedag ogrskem
letniku-^ je priobčil Bezlaj „P o u k o č r t e ž i h ", IL del. Prvi del
„P„Pouka o u ka o č r t e ž i h"črtežih** (planih) izdal je uže leto poprej na svojo
roko, kojega pa je kmalu razpečal. Glede praktične izpeljave je
306 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
bila omenjena knjižica sosebno pri stavbarskih črtežih zel(')zel6 po-
manjkljiva. Kol dopolnilo temu je v II11. delu dodal ..Posamne„Posamne hišne
dele"'^, .,Najvažnejše„Najvažnejše določbe stavbnega reda za Kranjsko" in ..Po„Po-
množeno terminologijo" o tem predmetu s posebnim ozirom na
Flisove „Stavbinske sloge". Splošni pouk o črtežih obsega tudi
„peršpektivo^perspektivo", katera je izostala v I. delu te knjižice. S tem do-
datkom je g. pisatelj zaradi važnosti ^in popolnosti predmeta jako
ustregel Slovencem, ker smo do sedaj še zelo pogrešali jednakih
spisov. V drugem ^y^Pedagogiškem letniku"'^ nahajamo iz Bezlaje-
vega peresa sledeča važna spisa „0 šolskih stavba hstavbah" in
„N a v o d„Navod za risanje stroje v". Prvi sestavek je v prvi vrsti
namenjen kot nekako navodilo' krajnim šolskim svetomsvčtom — oziroma
občinam, da se vedoved6 po njem ravnati pri novih šolskih poslopjih,
ki naj se zidajo tako, da ustrezajo v vsem zdravstvenim in peda-
gogičnimgogi čnim načelom. Za tretji ,,^^Pedagogiški letnik^'- je spisal Bezlaj
sestavek ,.V„V šolski delarn i", v katerem slovenskim učiteljem
toplo priporoča — zlasti mlajšim, naj bi med počitnicami ude-
leževali se praktičnega pouka v prvi dunajski šolski delarni. V
četrtem ^^Pedagogiškem letjiikuletniku'-'-^ nahajamo sledeče Bezlajeve spise:
1. „Navod k početnemup o četnemu risanju in oblikoslovju";
namenjen je učiteljem ta spis, v katerem jim pisatelj kaže prav
umljivo, kako naj postopajo pri tem težavnem predmetu, da se
uspehi v risanju na naših kmetskih šolah izboljšajo. Drugi del
tega spisa obsega izvirno razpravo o oblikoslovju, ki se v ljudski
šoli sedaj poučuje deloma pri risanju, deloma pri računstvu. 2. ,.Iz„Iz
risarske izložbe v Norimberk u,." Ta risarska izložba
je bila 1889. 1. v Norimberku, v prvem obrtnem mestu Bavarske
in v rojstvenem kraju slavnega nemškega slikarja Albrehta
DiirerjaD ii r e r j a , katero je g. pisatelj sam ogledal in nato tudi opisal.
3. „„Vpliv V p 1 i v p r i r o d eprirode in hrane na zdravje človeško."
V tem spisu g. Bezlaj razlaga prav preprosto in brez vsake znan-
stvene podlage, kaj zdravju koristi in kaj mu škoduje, kako si
človek ohrani svoje zdravje in kako si izgubljeno zopet pridobi
s pomočjo prirode itd. Za peti ,,^^Pedagogiški letnik''-^^ je poslovenil
g. Bezlaj po Karolu Heskem „ J e d n o s t a v n i„Jednostavni predmeti iz
stavbarstva in s t r o j s t v astroj stva", kar je namenjeno za obrtne
nadaljevalne šole s slovenskim učnim jezikom. Za ta letnik je
g. Bezlaj še spisal „K o t o m e r s t v o„Kotomerstvo" in „1 z n o r i m b e r š k„Iz enorimberške
risarske izložbe 1890 1." V šestem ,,Pedagogiškeni^^Pedagogiškem tetlet-
Vzgojeslovje. 307
niku'^ je priobčil g. Bezlaj nastopne spise: 1. „Situ vaci j s ki
črteži in risan je zemljevidov"; 2. „P ogled v kemijo
in alkimijo"; 3. „D o n e s e k k strokovni termino-
logiji." V sedmem, slavnostnem ,.Pedagogiškem letnikir po-
niku^ je priobčil g. Bezlaj nastopne spise: 1. „Situvacijski
črteži in risanje zemljevidov"; 2. „Pogled v kemijo
in alkimijo"; 3. „Donesek k strokovni termino-
logiji." V sedmem, slavnostnem ^^PedagogiSkem letniku'^ po-
pisuje g. Bezlaj „odlične hrvaške in srbske pedagoge":
Ivana FilipovicaFilipovi ca, L j ude vitaLjudevita Modica, Nikolaja
Hadžica, Frana Volarica, Stepana Novotnega, Miho
v
Stojanoviča, Antona Truchelko, Andreja Haj-
dinjaka, Frana Klaica, Frana Hochmanna, Dosi-
teja Obradoviča, Teodorja Janko vid a in Jurija
Natoševica. — Njegova spisa v tem letniku sta tudi ,, D o -
nese k k strokovni terminologiji" in ^Poročilo o
delovanji Pedagogiškega društva od 1896. — 1898.1."
Hadžica, Frana Volariča, Stepana Novotnega, Miho
— Bezlaj je dalje poslovenil po dr. Fr. vitezu Močniku „Geome-
Stojanovica, Antona Truchelko, Andreja Haj-
dinjaka, Frana Klaiča, Frana Hochmanna, Dosi-
teja Obradovida, Teodorja Jankovica in Jurija
Natoševica. — Njegova spisa v tem letniku sta tudi „ D o -
nesek k strokovni terminologiji" in »Poročilo o
delovanji Pedagogiškega društva od 1896.— 1898. 1."
■^ Bezlaj je dalje poslovenil po dr. Fr. vitezu Močniku „Geome-
trijsko oblikoslovje za dekliške meščanske
šole." Najnovejše delo g. Bezlaja je knjiga z naslovom ,,Stavbni„Stavbni
crteži s pr o r a ču ni in kr atek n a uk o pr oj ek ci j-
črteži s proračuni in kratek nauk o projekcij-
skem, situvacijskem in peršpel\tivnemperspektivnem risanju",
katero je izdalo in založilo letos ..^^Pedagogiško društvo"''druStvo^^. Bezlaj
je v ..Ljubljanskejnj^LJubljanskem ZvonuZ^onu^''- priobčil spis „N a j n o v e j š i„Najnovejši rimski
grobi na Krškem polji" in „Crtež rimskega mesta
N e v i o d u n uNeviodunu m". Prvi spis je v VIL, drugi pa v VIII. letniku.
Brezovnik Anton (1853) iz Starega trga na Kranjskem,
učitelj v Vojniku na Štajerskem, je priobčil v učiteljskem listu
y^Popotniku^^Popotniku'-'- 1880.1. „wSlike„Slike iz k a žalnegakazalnega poduka"; v
raznih letnikih ^..^Popotnikovih!''-'- je podajal „Lepe učne slike
iz zgodovine", „ Zbirke Anton M. Slomšekovih
izrekov o poduku in odgojiodgoj i"; spisal je nekaj sestavkov
o „k njižnicah^knjižnicah za šolsko mladino". „Učne slike
iz zgodovine" je nadaljeval g. Brezovnik v ..^„ Učiteljskem
Tovarišu'-'-TovariSu^ 1882. 1. V prvem ,.Pedagogiškem,Pedagogiskem letniku'^'' (1887)
je priobčil Brezovnik „Učne slike izsomatologij e".
V drugem ,.y^Ped. letniku'-^'' (1888) najdemo od BrezovnikaBrezo vnika spis
„ Šolstvo na Štajerskem v šolskem letu 1886/87",
ki ga je sestavil po poročilu deželnega odbora. Brezovnik je spisal
— oziroma sestavil raznovrstne knjige: a) „ Z v o n čk i." Zbirka
pesmij za slovensko mladino. Tiskala in založila. Kleinmajer in
Bamberg v Ljubljani. 1887. 8". 356. bj „ Š a 1 j i v i S 1 o v e n e c".
308 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Založila Ig, pl. Klein-
mavr in Fed. Hamberg v Ljubljani 1885. 1. c) „ Zabavnik,"
1
Zbirka dnižbinskih iger za v sobi in pod milim nebom. Celje 1893.1.
Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. Založila Ig. pl. Klein-
mavr in Fed. Bamberg v Ljubljani 1885. 1. c) »Zabavnik."
Zbirka družbinskih iger za v sobi in pod milim nebom. Celje 1893. L
Tiskal in založil Dragotin Hribar. Str. 207. Cena 50 kr. d) „Zakaj?
— Zato!" Zbirka pravljic, pripovedk in legend za šolo in dom.
Založil Janez Giontini v Ljubljani 1894. 1. e^ej „ ZelZ ene 1 e n i listi1 i s t i."
Kratke pripovestipripo vesti za otroke, stare šest do deset let. Ta knjižica
je izšla kot petnajsti snopič v knjižnici za mladino ; poslovenjena
je po Francu Wiedemanu. Naši mladini je Brezovnik z ,,Zabav„Zabav-
nikom-'" podal obilen vir oživljajočih iger, ki ne krepekrep6 samo
telesa,. nego .vplivajo tudi vzgojevalno na dušo in srce. Njegova
zbirka pravljic je zajeta iz „ Vrtcct\Fr/ca", ..^^Ljudske knjičnice-'-knjišnice^^, „Po-
potnika^'^, ^^VečerjiicjjVečerntc'-\ ^^Oesterr. Jugendbibliothek''^ugendbibliothek** i. dr.
Iv. Boštjančič Nep., (1844—1892) iz Vrtojbe pri Gorici,
umrl poštar na Blanci pri Sevnici na Štajerskem, je v ^Novicah'-"^Novicahr
1871. 1. spisal sestavek „Kako primerno pripravljati gluhoneme za
sprejem v kako gluhonemnico"; bil je sam učitelj na zavodu za
gluhoneme v Gorici ; nekaj časa je tudi urejeval ^^Sočo^,.vS"očo".
Ciperle Jošef^ošef (185G1856) iz Ljubljane je, dovršivši sedmi razred
ljubljanske gimnazije, vstopil v zadnji tečaj ljubljanskega uči-
teljišča, dovršil tam zrelostni izpit ter šel na Dunaj, dobil tam
pridobil usposobljenost za prostonarodne in meščanske šole; sedaj
je meščanski učitelj na Dunaju. Ciperle je najprej pridno prebiral
pedagoge - klasike :; Graefe-ja, Dittes-a, Rousseau-ja, Hermann-a,
Mild-eja in druge, iz katerih je — kakor pravi sam — nabral
si marsikaj — in marsikatera misel se je vsled marljivega
čitanja klasikov rodila v njegovi glavi .... Prvi pedagogični
spis „0 o d g o j i odgoji" je prijavil g. Ciperle v „ Učitelj. Tovarišu"^
1877,. leta, št,. 3 in 4,. Tedanji .^^Tovarišev''''^^ urednik in osebni pri-
jatelj Ciperlejev, pokojni učitelj in pisatelj slovenski, Matej Močnik,
pozdravlja novega pisatelja z besedami : ,,Močno„Močno nas veseli, da se
mladi gospodje bavijo s tako resno stvarjo. — Žlahtni kamni so
skriti v globoki zemlji, na očitnih potih jih ne nahajamo; kdor
hoče resnico prav izpoznati, treba mu je veliko premišljevati in
skuševati. Z navadnimi frazami o ljubezni stvar še ni obdelana."
V istem letniku je priobčil Ciperle „2 4 pedagog i čnihpedagogičnih po-
govorov ", v katerih riše sarkastično in z le njemu prirojenim
'<43
Vzgojeslovje. 309
humorjem senčnate strani slabe moške vzgoje. V naslednjem let-
niku ^^Učiteljskega Tovariša'-^^ (1878) je priobčil Ciperle zopet
„Dvanajst5,Dvanajst pedagogičnih pogovor o vpogovorov", v kojih pa neusmi-
ljenoIjeno biča slabo domačo odgojo pri deklicah takozvanih „boljših
rodbin". 1879. leta je priobčil Ciperle v ^^Učiteljskem Tovarišu''
zopet „DvajsetjjDvajset pedagogičnih pogovoro v", katere je
leto kasneje Milic izdal in založil v posebni knjižici. Ti — kakor
tudi prejšnji pogovori — niso urejeni strogo sistematično, ampak
rapsodno osnovani kakor pogovori. vSodbaSodba o njih je bila različna,
temulemu to, onemu ono ni ugajalo, a pridnosti in prizadevnosti, bistro-
umnosti v opazovanju in obsežne vednosti pisatelju nihče ne more
odrekati; ti pogovori imajo vsekako svojo vrednost, zato je tretji
del 1879. 1. zbral v posebni knjigi in ga poslal v svet. — „Dvajset
pedagogičnih pogovorov v poljubni razvrstitvi.''" Spisal — učitelj
na Dunaju, i< Ponatis iz „Učity,UČit. TovarišaTovariSa'-'- 1879.) III.IIL del. Ljubljana.
R. Milic. 8".^ 8—65. V letnikih 1883. in 1884. ,,Učit^UČit. Tovariša''
je\e priobčil Ciperle daljši spis „ Ženska vzgoja", v katerem
riše mojsterski, kako naj matere vzgajajo svoje hčere, da bodo
kedaj vrle gospodinje in skrbne matere svojim otrokom. .^Slo„5/o-
venski Narod'' je prinesel 1886. 1. št. 275 — 7 iz Ciperlejevega
peresa važen spis „0 narodni ododgoj gojii." O tem je bil poprej pre-
davaliaval v slovenskem klubu na Dunaju. V letniku 1895. ^^Učiteljskega
Tovariša" je jel Ciperle priobčevati obširen spis „ Narodna
vzgojairzgoja", ki je izšel tudi v posebni knjigi kot V. zv^ezekzvezek .,Pe„Pe-
dagogičnelagogične knjižnice", ki jo izdaja in zalaga „ ^.Slovensko učiteljsko
društvoiruštvo v Ljubljani"'. To knjigo moral bi vsak naobraženi Slovenec
imetimeti,^ da bi se prepričal sam, kake nazore ima g. pisatelj o pravi
„narodni^narodni vzgoji". — „Cesar Fr.ancjožefFrancjožef I." V spomin petin-
dvajsetletniceivajsetletnice srebrne poroke Nju Veličanstev sestavil — — .V
Ljubljani. (Obelodanilo in založilo .^^Učiteljsko društvo"). R. Milic.
1879. 8°.^ 50.
Cilenšek Martin (1848) iz Gotovelj, dovršil gimnazijo 1871. 1.
v Celju, suplent na ljubljanski realki 1876. L1., redni profesor na
višji realni gimnaziji v Ljubnem; črez devet let je menjal z Glo-
vackim službeno mesto na ptujski realni gimnaziji. Njegova mati,
praktična ženska, je obudila v njem veselje do prirode, ker gajega je
učila spoznavati važnejše rastline. Dr. Sket ga je pozval, naj so-
deluje v „KresunKresu". Erjavec mu je bil v prirodoslovju voditelj. Ker
je Cilenšek spisal nekaj sestavkov za čitanke, ga uvrščamo v ta
t-:^
310 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
oddelek ; v Berilu za V. in VI. razred se nahaja spis ,.Družne
rastline'' in v ,.Citanki" za IV. razred „Voda" ; v „Kresir je
1
oddelek; v Berilu za V. in VI. razred se nahaja spis „Družne
rastline" in v „Citanki" za IV. razred „Voda" ; v „Kresu^ je
pisal o žitu, „0 rastlinskem vprašenju in razširjanju rastlinskih
plodov in semen"* ; posebno lepi in zanimljivo pisani pa so sestavki
,v.Kaj pripovedujejo ob Ložnici" (Ljublj. Zv.) ; ,.Na„Na Plaču"'^, „S Ptuja
ne Rogaško goro" (1892), „Na Konjiški gori" ; „0d Drave do
Dravinje" (1894) ; spisa v knjigah .^^Matice Slov.'-"^^ „Kakšnih od-
nošajev nahajamo na slovenskem Stajerju glede zemlje in njenih
v
prebivalcev" ter „Premogova tvorba na slovenskem Stajeiju" do-
nošajev nahajamo na slovenskem Stajerju gledž zemlje in njenih
v
prebivalcev" ter „Premogova tvorba na slovenskem Stajerju" do-
kazujeta, da se pisatelj spretno giblje tudi na geološkem polju.
V knjigah .^.^Mohorjeve družbedrušbe^'' se nahajajo spisi, koristni kme-
tovalcem, „Kako je ravnati s travniki", istotako v ^.Dojnofini'^Domovmi^
„Kako treba gnojiti sadnemu drevju". Najvažnejše delo Cilen-
škovo pa je izdala „Drušba sv. Mohor j a'-'-^^ „Naše škodljive
rastline".') Knjiga je izborno uravnana za preprosti narod; lepe
slike razjasnjiijejorazjasnjujejo besedilo, ki je lahko umevno, tako da knjigo
z velikim pridom čila naš kmet. S to knjigo je pokazal CilcnšekCilenšek,
da je vreden naslednik Erjavčev.
Černej Ludovik-'^) je več prav dobrih pedagogičnih sestavkov
objavil v .^.Popotniku'-^'\ n. pr. „Samodelavnošt„Samodelavnost pri pouku" (1894), j
„Na vseh svetnikov dan" i. dr., i. dr.
Dimnik Jakobyakoh iz Jarš ob Savi, je nižjo gimnazijo in uči-
teljišče dovršil v Ljubljani, sedaj učitelj na drugi mestni petraz-
redni deški šoli v Ljubljani. Najprej se je oglasil v ..^^Učiteljskem
Tovarišu"" 1884. leta v št. 4., kjer je priobčil uvodni članek
„0 vzgoji splohsplo h". V 111 1. štev. tega letnika imamo od njega
spis „Učitelj^Učitelj bodi spreten". V naslednjih letnikih ..Uči„OT/- ,
teljskega Tovariša'^'' nahajamo obilo spisov iz Dimnikovega peresa,
n. pr. „ Zdravstvo v šoli"; ^Učitelj in vzgoja"; '
„ D o m a č aDomača vzgoja", jako obširen in temeljit spis v 1889. let-
niku ; „ Slabo„Slabo gmotno stanje učiteljevou či t el j e vo o p o opoviravira
mu uspešno delovanje v šoli ter mu krati tolitoH
potrebno v e 1 j a ^' oveljavo pri ljudstvu"; „ G o s p o s k a Gosposka" ;
„Dveintridesetoleto"; „Čitanje"; „ Učiteljski
„ D v e i n t r i d e s e t o 1 e t o " ; „ Č i t a n j e " ; „ U č i t e I j s k i
dom" i. t. d. — S 1894. letom je prevzel Dimnik uredništvo
'*) V nemškem jeziku je OilcnšekCilenšek spisal sestavek .,lJau„Bau und TiiiitigkeitThatigkeit
der FaronifcrcnFaroniferen und riin^ildendcnriffbildenden Koi-allcnKorallen" v prog. LjubcnskeLjubenske realke 1879.
*) Glej ,;^Zgodovina slovenskega slovstva" IV. del, str., 5o50.
Vzgojeslovje. 311
,,Učit. Tovariša''. V prvi številki v uvodnem članku z napisom
„ Štiriintrideseto leto" razvija svoj program, kojega se
j^UčitTovariSa*' . V prvi številki v uvodnem članku z napisom
^Štiriintrideseto leto" razvija svoj program, kojega se
je vedno trdno in zvesto držal. Sedaj še-le se prične njegovo
uspešno delovanje. Ni številke, da bi v njej ne našli kacega Dimni-
kovega članka. V tem letniku je priobčeval tudi poleg raznih spisov
sestavke o domoznanstvu. „Domozn an st vo„Domoznanstvo v ljudski šoli."
Izdalo in založilo ,,SIov^^Slov. učiteljsko društvo'''^' v Ljubljani. Tisk
Miličeve tiskarne. Velika 8". Str. 66,. Cena 50 kr. Pisatelj podaje
pred vsem najpotrebnejše stvari, s katerimi uči spoznavati svoj dom,
potem pa temeljne zemljepisne pojme. Pohvalno in laskavo so pisali
o tej knjigi svoj čas ^.^Ljubljanski Zvon'''',^% „Slovenski„ Narod"'Slovenski JVarod^' ter
y^.jDomDom in Svef\Svet^. „ Domača vzgoj a." Slovenskim materam,
vzgojiteljicam, učiteljicam, vzgojiteljem in učiteljem po najboljših
virih spisal Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Izdalo in* založilo
y^.,DruštvoDruStvo s;asa zgradbo učiteljskega konvikta''^'' v Ljubljani.
Tiskarna Rudolf- Miličeva. Ljubljana, 1895. Str. 141. Cena 1 gld.
Z ,,Domačo„Domačo vzgojo" je ustvaril Dimnik knjigo, katero moremo s
polnim prepričanjem priporočati vsem, kateri se morajo zanimati
za vzgojo otrok. „ Pripovedke iz avstrijske zgodo-
V i nvin e." Nabral in priredil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Tiskal
in založil R. Milic v Ljubljani, 1896. Str. 144,. Cena 50 novčičev.
Kot podstava zgodovinskemu pouku predpisuje učni črtež iz zgo-
dovine avstrijske ,,pripovedke„pripovedke iz avstrijske zgodovine". Tacih pri-
povedek imamo mnogo raztresenih po raznih slovenskih in še več
po nemških šolskih berilih in tudi po nekaterih drugih knjigah.
Učitelj, posebno še učitelj na deželi, pa nima vseh teh virov na
razpolago. To je napotilo g. Dimnika, da je zbral skupaj 1101 10 pri-
povedek iz avstrijske zgodovine, v katerih so zastopani najod-
ličnejši vladarji, oziroma člani vladarske hiše. Knjiga je v prvi
srčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o
živalih. Slovenski mladini nabral in priredil Jakob Dimnik, učitelj
v Ljubljani,. I,. del. — Dimnik pak je še vedno neumorno delaven
nele kot vesten urednik ^.,Tovarišev^Tovarisev''\^ temveč tudi kot iskren
zagovornik učiteljstva, ki ga zagovarja pri vsaki priliki v svojem
časopisu, pa tudi v druzih novinah.
Finšgar Frančišek (1871) z Breznice na Kranjskem, ka-
pelan v Idriji, je v „ ^^Vrtcu''"" (1893 — 1894) objavljal povesti
312 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
„Dvakrat izgubljeni sin'', „Počitniški spomini"; istotako v ,,Po-
mladnih glasih^'' (1893 — 1895) povesti „Rana smrt je dolgo živ-
ljenje" ter igrokaz ,,Indijski siroti". Finžgar je tudi sotrudnik
„Narodne bibl." „Zarota o polnoči" (zv. 58.), ,,Slovenca^^ in ,.Pla-
7imskega vcstnikd'''.
Freucnsfeld ^osip'"')^ omenjen spredaj med pesniki, je bil
„Dvakrat izgubljeni sin^, ^Počitniški spomini"; istotako v „Po-
mladnih glasih^ (1893 — 1895) povesti „Ranasmrt je dolgo živ-
ljenje" ter igrokaz ^Indijski siroti". Finžgar je tudi sotrudnik
5,Narodne bibl." „Zarota o polnoči" (zv. 58.), j^Slovenca^ in „P/a-
ninskega vestnika^.
Freuensfeld yosip^\ omenjen spredaj med pesniki, je bil
tudi na vzgojeslovnem polju delaven pisatelj; nabiral je narodno
blago in pisal mladini primerne povesti. Sredotočje vsega narod-
nega čuvstvovanja je bila ljubezen do materinega jezika, katerega
je izborno govoril. Z imenom Milko Devojan je izdal dve knjižici.
„ M 1 a d i n i." Spisal Miljenko Devojan,. Tiskal in založil J. Krajec
v Novem mestu. 1885. 8". 90. „Venček pravljic in pripovedk."
Nabral ■. Tiskal Dragotin Hribar v Celju. 1892.
FiintckFuntek AntonAntpn^^-'''"') je pesnik, pripovednik in tudi jako marljiv
pedagogični pisatelj. V „Prizorih»Prizorih" so slike barvane, da bi se pri-
kupile mladini; k vsaki sliki je Funtek zložil jako mično pesmico,
s katero oživlja podobico, ter ji dodava v besedi, otroškemu umu
jako prikladni to, česar risar ni mogel izraziti. Knjižica podaje
mladini dovolj lepega berila. ^Prizori iz otroškega življenja."**
Spisal . Založila „Narodna»JVarodna šola''"" v Ljubljani. Tiskal Matija
Grubbauer v Lincu. 1886. 8". 24 slik. „Za b a v i š č e ^^Zabavišče" slovenskim
otrokom. Spisal . Izdala in založila ^.^Narodna šolaŠola", natisnila
Klein in Kovač v Ljubljani. 1887. 8°". 55. »„ Zabavišče"** je bila do
tedaj prva knjiga te vrste ter je tudi vzbujala občo pozornost.
S to knjigo je odbor ^^Narodne ŠoleSole^''- posebno ustregel otroškim
vrtnaricam slovenskim, katere do tedaj niso imele zbranega gra-
diva za otroške vrte. Knjiga pa je tudi namenjena učencem ljudskih
važno praznino v strokovni književnosti slovenski. Urejena je
po najnovejših knjigah jednake vrste, sosebno po nemških in
čeških. „ Z i v o t o p i s n i obrazi" iz obsega obrta, umetnosti
v
čeških. „Zivotopisni obrazi" iz obsega obrta, umetnosti
in industrije. Izdal dr. Fr. vitez Haymerle. Preložil A. Funtek. V
Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg.
*') Glej „Zgodovina slovenskega slovstva" IV. del, str. 73.
***''^) Glej ^»Zgodovina slovenskega slovstva" IV. del, str. 44.
1895. Str. 99. Cena 50 kr. „Životopisnim obrazom" je namen
„Zarano se učiliči mladi obrtnik ponašanja s tem, da bodi vselej in
povsod prvo: biti dovršen mož. Da ga učimo tega ponosa, ne za-
došča, ako mu propovedujemo o morali ; treba mu je podajati
naj še omenimo, da je bil Funtek svoje dni sotrudnik raznih slo-
venskih novin, katerim še vedno marljivo dopisuje; a danes urejuje
tudi uradni nemški časopis „Laibacher»Laibacher Zeitung*".
GabrŠefc FrančiSek (1856) s Holmca na Gorenjskem, je
v
Gabršek Frančišek (1856) s Holmca na Gorenjskem, je
služil v Braslovčah in na Zidanem mostu na Štajerskem, v Ra-
dečah, na Krškem, na ženskem učiteljišču v Ljubljani in je sedaj
na drugi mestni šoli istotam. Začel se je uže zgodaj ukvarjati s
pisateljevanjem. Najprej je pisal jako duhovite in poučne članke
v „ Učiteljskem Tovarišu'-^ 1883. 1.L, n. pr. „ J e z i k ", „ I z b o 1 j -
sanje društvenega stanja po večjem blagočestji"
(pijeteti) in ^Obrazovanje estetičnega vkusa v šol išoli".
„Učiteljevo vedenje med narodom" (1884), „Pomen;,Pomen
učiteljevega delovanja z narodno-gospodarskega
stališča" (1885), „ Domači„Domači učiteljski zbori", „ Po-
tovanje učiteljevo", „ Vzajemnost vzgoje in
zdravstva". Več člankov najdemo v 1886. letniku ,^Tova-
zdravstva**. Več člankov najdemo v 1886. letniku „ Tova-
riŠa". Za časa svojega službovanja na Štajerskem je podpiral
Gabršek tudi ^^Popotnikd'' z raznimi članki in dopisi. Z ime-
•f
riŠa*". Za časa svojega službovanja na Štajerskem je podpiral
Gabršek tudi ^^Popotnifca^' z raznimi članki in dopisi. Z ime-
novanjem C. kr. okrajnim šolskim nadzornikom za krški šolski
okraj 1889. 1. Gabršek ni več tako marljivo dopisoval šolskim
listom, — pač pa je s posebno vnemo in z največjo delavnostjo
oklenil se ,,Pedagogiškegay^PedagogiSkega društva'dru^tva^,\ kateremu je načeloval od
1886. do 1895. 1. Poziv je sestavil g. Gabršek, ki ga je imel za vodilo
ves čas kot predsednik društva. Le škoda, da učiteljstvo in ostali
slovenski razumniki društva niso podpirali tako, kakor je zaslu-
žilo! V prvem „PedagogiŠkem^^PedagogiSkem letniku'!'^ ki ga je uredil Gabršek,
je priobčil urednik sam ,,„ O b č n oObčno vzgojeslovje", ki je
izšlo tudi v posebnem odtisku kot samostojna knjigu. Ta knjiga,
katero je g. pisatelj poslovenil po dr. Jos. Michu, c. kr. šol. svetniku
obsega ob kratkem vse potrebno ter je vrhu tega vrejena po
zahtevah „Organisations- Statut der Bildungsanstalten fiir Lehrer
und Lehrerinnen der offentlichenoflfentlichen Volksschulen in Oesterreich",
21
314 ZgCKio\'ina slov. slovstva. IV. del.
3 1 4 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
uvedenim z ukazom vis. c. kr. učnega ministerstva z dne 31. julija
uvedenim z ukazom vis. c. kr. učnega ministerstva z dn6 31. julija
1886. leta. Kar se tiče prevoda samega, omeniti nam je, da se
je g. prelagatelj z večine strogo držal razdelbe in vsebine nem-
škega izvirnika,. ^'endarVendar pak je tu in tam kaj dodal ali izpre-
menil; sosebno hvale vredno je, da je uvrstil na primernih mestih
zlate izreke našega prvega pedagoga A. M. Slomšeka. S tem je dobila
knjiga bolj domače lice ter se bolj prilega slovenskim razmeram.
V drugem ^^.Pedagogiškem letniku'''' je priobčil g. GabršekGabrsek na prvem
mestu „„Občno Občno uJ<oslovjeukoslovje" tudi po nemškem Michovem
izvirniku. V tretjem ^^Pedagogiškemedagogiškem letniku''''^ je priobčil g. Gabršek
;,,I z k u s t v e n o d u š e s 1 o v j eIzkustveno dušeslovje". Pri tem delu so mu bili glavni
viri dr. Jos. Michovo „Dušeslovje,.Dušeslovje", St. Basaričkovo »^Kratko iz-
kustveno dušeslovje"'', dr. G. A. Lindnerjeva „Učebnica»Uččbnica psvchologiepsychologie
zkušebne", potem Fr. Erjavčeva „Somatologija", Ant. Zupančičeva
„Pedagogika^Pedagogika" in dušeslovnidušeslovhi spisi H. Baumgartnerja, dr. R. Zimmer-
manna, dr. J. Becka, dr. Ant. Stoeckla, Fr. Herrmanna in drugih.
Nekaj primernega gradiva pa je tudi dobil po slovenskih časo-
boljšim uspehom učili nego pa v nemščini. Kje tiči vzrok, da je
ministerstvo še do danes ni potrdilo in vpeljalo v naša učiteljišča,
nam ni znano! ^^Pedagogiški letnik!'-''^. IV. leto. 1890. Uredil Fran-
čišek Gabršek. Največji del tega letnika obseza „ J e z i k o v n i„Jezikovni
pouk v ljudski šoli" teoretični del, katerega je- spisal
urednik sam. S tem sestavkom je storjen prvi korak v dosego
popolne slovenske špecijalne metodike, katero slovenski učitelji
živo potrebujejo. Peti ^^PedagogiškiPedagogiSki letnik'-'^' (1891 — 1892) je pri-
nesel iz Gabršekovega peresa JanaJdna Amosa Komenskega:
I. „ S o 1 a„vSoia v igri" (IV. del). 11II. „ K a k o»Kako pregnati lenobo
iiz z šo 1šol." V spomin rojstvene tristoletnice slavnega pedagoga JanaJdna
Amosa Komenskega (22. marcija 1592. — 22. oktobra 1671.) podal
je g. prelagatelj s svojim uvodom vred ta dva njegova spisa brez
vsake druge namere, da je pokazal na podlagi živega vira prak-
tičnega učitelja, ki si je sosebno na didaktiškem polju pridobil
trajno slavo. „S cohola h o 1 a 1 u d u sludus" — „vS o 1 a„Sola v i g r i"igri« nam kaže
v IV. delu pouk v začetni šoli, ki je prav važen zlasti za učitelje
in pripravnike, ker nam prcdočujepredočuje, kako je KomenskvKomensky praktično
poučeval. Tu se popisuje tudi igra za stavo in sintaktiška igra
s kartami. ,, N a r o d n i p o u k v šoli". Spisal — — . Izdalo
s kartami. ^Narodni pouk v šoli". Spisal . Izdalo
in založilo »Pedagogiško društvo"^ natisnila „Narodna Tiskarna".
in založilo ,,Pcdagogisko druUvo^^ natisnila „Narodna Tiskarna".
Vzgojeslovje. 315
Ljubljana. 1894. Poleg navedenega je g. Gabršek v letnikih (I. — V.)
priobčeval vsako leto »Poročilo o delovanju ^.^Pedagogiškega
društva'' *". Jezik Gabrškov je čistcist, slog pravilen, oblika pa povsem
dovršena. Po odhodu s Krškega v Ljubljano je prenehal pisati,
ker" ni imel za to potrebnega časa. Sedaj pa, ko je zopet na svojem
mestu, upamo, da zastavi i v prihodnje krepko svoje pero v prospeh
ljudskega šolstva in slovenskega pedagogiškega slovstva.
Gangl Engelhert'-'')Engelbert^\ učitelj na mestni petrazrednici v Ljub-
ljani, je v ^^Učiteljskem, Tovarišu'' (1892) priobčil „Prolog„ Prolog
ob priliki abiturijentske veselice slovenskih
in hrvatskih pripravnikov". V št. 21 . „ Učit£/15//. Tovariša"'-^''
(1894) imamo na prvem mestu Ganglovo „Simonu Gregorčiču".
(K petdesetletnici njegovega rojstva.) 1895. 1. nahajamo v ^^Tova-
riširriŠu^ sledeče Ganglove proizvode : „Andreju„ An dre ju Praprotniku v
spomin"«; „Po strašnih dneh"; „Sola„Šola in dom". V
tem letniku je tudi temeljito opisal prvaka-pedagoga pokojnega
Andreja PraprotnikaPraprotnik a. V letniku ,„ Učit, UČit. Tovariša'-'-^ (1896)
imamo od Gangla spis „ ^Narodopisna češko-slovanskaslo vanska
razstava" v Pragi 1895. 1. Na strani 378. tega letnika pak
„0b Praprotnikovem grob u". V „Knjižnici^Knjižnici za mladino",
katero izdaja in zalaga g. Andrej Gabršček v Gorici, najdemo kot
21. snopič „Pisanice" E. Gangla, zbirka pesmic za otroke.
Ant. Funtka, Jos. Stritarja in — E. Gangla). Kakor prejšnje zbirke,
tako tudi zadnja (Ganglova) ustreza prav dobro svojemu namenu.
— Saj je znano, da je E. Gangl — „Rastislav^Rastislav" „Zj;.„Z/ Zvona*"' —
nadarjen in marljiv pesnik in pisatelj slovenski. Iz njegovega
peresa smo čitali uže marsikaj pesniškega in prozajiškega i v
y,Zvomr'-jtZvonu^ i v ^^TovariširTovarišu'''- (n.pr. „Zmes", „Gorjanec") i v ^^Narodu'-'-^^
i v ..j^Domu in Svetu'-'-^. Tako tudi „Pisanice". Pesnik jih je raz-
delil v tri razdele, katerih zadnji je najljubkejši. G. Gangl občuti
živo ljubezen do nedolžne mladine, ima jako razvit razum za otroške
boli in radosti, pa nenavadno rahlo srce za krasoto narave. Ako
se pridružimo prof. V. Bežku gledegledč oblike in namena mladinskih
spisov, moramo seveda dostaviti tudi o ,. Pisanicah„Pisanicah" obžalo-
vanje, da je pesnik po nekod preveč moralizoval in poučeval. No
„Pisanice" so prva Ganglova zbirka otroških pesmic; druga bode
izvestno čista i te sence. ~— Pripomnimo naj še to, da so odločno
'■■'■'*) Glej „Zgodovina»Zgodovina slovenskega slovstva", IV. del, str. 49.
21"
316 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
najboljše one pesmice Ganglove zbirke, v katerih se nam kaj po-
pisuje, bodisi igre, male nesreče ali narava, ali v katerih se nam
pripoveduje kak dogodek. V pesmicah čisto lirskega značaja pa
nas včasih moti sentimentalnost. Gangl je še spisal „Materine„ Materine
sanje"sanjc^, slika v jednem dejanju. Knjižica je jako lična ter stane
15 kr. V tej divni pesniški sliki predstavlja nam nadarjeni mladi
pesnik sanje matere, boječe se za svojega otroka, kateremu preti
sovraštvoso\Taštvo in brezsrčnost, a ga otme ljubezen, ki ga pripelje v
zavetje sv. Cirila in Metoda. Slika je posebno primerna za igre
pri podružnicah ^^DruabeDrušbe sv.^ Cirila in Metoda'^^ in se je že v
Ljubljani pri dveh koncertih predstavljala z velikim uspehom.
Govekar Frančišek (1840 — 1890) iz Idrije, je učiteljeval
v ŠturjiStuiji na Vipavskem, v Trnovem pri Ilirski Bistrici, na Igu in
v všiškiŠiški. Ves čas svojega življenja se je trudil za blagor njemu
izročene dece in za splošno blaginjo ljudstva — osobito učiteljstva.
Na Igu je bil od 1870 1.L, ko so se ustanovili krajni šolski sveti
po novem šolskem zakonu, predsednik temu svetu do svojega
odhoda. Kot predsednik se je v teh šestih letih trudil veliko za
društvo in zanimivi so njegovi govori pri raznih občnih zborih.
Kot tajnik tega društva in ^^Narodne šole^'- je vselej vestno in
zanimivo poročal o društvenem delovanju. Na Igu je biibil ustano-
vitelj „ Gasilnega društvadruStva"" ter si je s trudom pridobil šolski
vrt, za katerega je moral celocel6 iz svojega žepa založiti, dokler
niso všolane občine repartirale letnih prispevkov. Razen vseh
slovenskih skladeb je imel v lasti mnogo latinskih in nemških;
težje skladbe v cerkvi izvajal ž njimi. Radi raznih zaprek pa je
zadnji dve leti svojega bivanja na Igu odložil orgljarsko službo.
Pokojni ClovekarGovekar se je trudil vse svoje življenje tudi na pisa-
teljskem polju. Pokojnemu očetu slovenskega naroda dr. Janezu
Bleiweisu, čegar osebni prijatelj je on bil, donescldonesel je večkrat kak
sestavek za ^^Novice'-''. , 1871. 1.L spisal je in založil „Prirodo;,Prirodo-
p i s j episje za ljudske šole", nadejaje se, da bode naučno mini-
sterstvo to knjigo potrdilo za učne namene v šolah, a up ga je
V^gojeslovjeVjgojeslovje. 317
varal. Imel je poleg truda tudi materijalno izgubo, kajti še mnogo
iztisov hrani pokojnikova vdova. Spisal je tudi knjigo za kmeto-
valce I (glej bibliografijo ^^Narodnega gospodarstva^''^). Članki v
y^.Slovenskem NarodirNarodu^^ za uredništva pokojnega Jos. Jurčiča s
podpisom »Narodni učitelj" bili so proizvodi Govekarjevi. Izmed
raznih spisov omenimo le nekatere: „Zopet o našem šolstvu",
„ Našim„Našim ljudskim učiteljem", „ Nekatere poteze
o šolstvu" i. t. d. ter izborni listek (1880.1.) „Iz dnevnika
kranjske učiteljice", kateri pa je imel le to napako, da
je bil prekratek in da ni prišel še drugi del na svitlo, kar pa
je zakrivilo preobilo opravilo rajnega. V ^^Slovenca'-^'- je poročal
pokojnik, jako vestno o vsaki važnejši učiteljski stvari prav do
zadnjega. V ..Tovariših^^Tovarihi^^ izza prejšnjih let se nahaja veliko nje-
govih izborno pisanih sestavkov in poročil o društvih; toda zadnja
leta mu je branila očesna bolezen (kratkovidnost) pečati se s pisa-
teljevanjem. Rano v jutro je prijel pokojni Govekar pero v roke,
da je nemoten pisal v ljubi mu učiteljski list. ,,^^Cerkveni Glas-
benik'"^^ in ^.^Ljubljanski Zvon:''- štejeta tudi Govekarja med svoje
sotrudnike. Poleg nekaterih krajših spisov je zapustil Govekar
že za natis odločeno „ Gospodarsko berilo", na podlagi
osnove učnega črteža za kmetijska nadaljevalna izobraževališča;
„ G 1 o b u s ", njega praktična obravnava v ljudski šoli ; „ O z i r
n a n e b e sna nebes" (I. Matematično zemljepisje in zvezdo- ali nebo-
znanstvo, 11II. Zemljeslovje ali sklad zemlje), po raznih virih spisal
Fr. Govekar. Zal, da ni dobil založnika za te spise za ljudsko
šolo. Hoteč odpomoči potrebi domačih lahkih, a prijetnih in dovr-
šenih pred- in poiger, založil je 1889.1. „Orgeljske odmeve''^
svojega sošolca in prijatelja Danila Fajglja; pri tem pak je imel
malo hvaležnosti za svojo požrtvovalnost, kajti nad polovico iz-
činom bodete podpirali Govekarjevo vdovo, vam pa ne bode treba
naročati si iz inozemstva dragih skladeb. Govekar se je 1873. leta
tudi udeležil gospodarskega tečaja v Celovcu,. Zbog svoje možatosti,
odkritosrčnosti, jeklene stanovitnosti v svojih nazorih ter čistega
značaja volili so ga njegovi tovariši večkrat zastopnikom v
C. kr. okrajni šolski svet, zadnja leta pa upraviteljem okrajne
učiteljske knjižnice, o kateri je vestno in sploh, kakor je bila
njegova navada, natančno poročal.
318 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
v
Gradišnik Armin (1858) z Vranskega na Štajerskem je
služboval v vSenožečah, v Hrastniku na Štajerskem in je sedaj nad-
v
učitelj na okoličanski ljudski šoli v Celju. Z-a ^.Učitelj. Tov:'' jel
služboval v Senožečah, v Hrastniku na Štajerskem in je sedaj nad-
učitelj na okoličanski ljudski šoli v Celju. Za y,UČitelj. Tov.^ jel
je pisati uže za Močnikovega urejevanja pod imenom „A. Vranski",
n. pr. „Nekaj v tolažilo in spodbujo" 1.1879., „Nekaj o
branjib ranj i ", „Pisanje»Pisanj e v narodni šoli", „ Črtice o igri
in nje važnosti za odgojo", ,.Nekaj„Nekaj za ura\navouravnavo
okrajnih učiteljskih knjižnic", „ Zakaj naj se
računanje na pamet dostojno goji?''^ 1. 1880. Ko je
Praprotnik zopet prevzel uredništvo ,,^^Tovariševo''^\ se Gradišnik
ni tako pogosto oglašal — vendar pak je še vedno pošiljal kak
sestavek za ta list, tako n. pr. „ N e k o 1 i k o»Nekoliko izrekov BorisB6ris
MiranovihMirdnovih", 1884. L; „0 šolskih zdravstvenih za-
devah". „Popotnik"r.Popotnik'' 1880 : „U p 1 i v„Upliv narave na človeško
srcesrc e", „Telovaja„T e 1 o v a j a " , v istem letniku. V 1881. letniku je priobčil
spise „ S e 1 s k i„Selski učitelj", „ vS o 1 a„Šola in dom" in ,,S t r a h o v i„Strahovi"
— črtice za dom — ; 1883. 1. beremo od njega „Feljton" na
str. 155. in 265.: ,,Nekaj„Nekaj aforizmov učiteljem v pre-
vdarek". V 1886. letniku ^^Popoinikd"Popotnikd^ je priobčeval == Gradišnik ==
„Posamezne misli o vzgoji, pouku in u č i tel jst vu",
kar je nadaljeval kot II. serijo v 1887. letniku. V naslednjih .,Po-
potnikomU^ letnikih nahajamo še marsikak članek iz peresa Gra-
dišnikovega. Veliko pa se je naš vrli Armin trudil za ustanovitev
„Zveze slovenskih učiteljskih društev", ki se mu je končno tudi
posrečila.
Gros Peter (1834) iz Tržiča na Gorenjskem, sedaj učitelj v
Zagorju pri Savi na Kranjskem, se je uže v mladih letih zanimal
za pisateljevanje ter je zlagal pesmice in pisal povestice, ki jih je
na svitlo dajala ^^Drušba sv. Mohorja"- \ tudi ,,Vrtcu^' je bil
marljiv sotrudnik. V .^.^Učiteljskem Tovarišu"^ je priobčeval razno-
vrstne sestavke, n. pr. „Kranjsko", „Metodična obravnava 85. berilne
vaje v „Tretjem berilu" (1887), „Katerih napak se naj učitelj va-
ruje" i. dr. (1890.1.), „Iz šole za šolo" (1893.1.) i. dr., i. dr.
Hubad Frančišek ■■'■) je marljiv pisatelj tudi na polju vzgoje-
slovnem, ker izdaje mladini primerne pripovedke in spise iz zgo-
dovine avstrijskih vladarjev. „Pripovedke za mladino."
Spisal Fr. Hubad. I. in 11. zv. Založil in natisnil W. Blanko v Ptuji.
") Glej „Zgodovina slovenskega slovstva", IV^ del, str. 212.
Vzgojeslovje. 319
1882. — 1888. 8". Ugajala je ta knjižica mladini tako, da se je
koj razpečala in izšla potem v drugem natisu. Marljivi gospod
pisatelj je izdal 1888. 1. II. zvezek svojih „Pripovedek za
mladino", ki obsega trinajst jako lepih narodnih pravljic iz
slovenskega, srbskega, češkega, ruskega in nemškega narodnega
blaga. Vse je odbrano, ukusno in prav priležno za mladino. ,.Franc
Jožef L, cesar avstrijski."' V spomin štiridesetletnice
Njegove vlade, spisal mladini slovenski Fr. Hubad, c. kr. gim-
nazijski profesor. V Ljubljani. Izdala in založila ,,Družba sv. Cirila
in Metoda", ,, Rudolf Habsburški, ode avstrijske cesarske
rodovine.-' Spisal slovenski mladini Fr. Hubad, c. kr. gimnazijski
profesor. Izdala in založila „Družba sv. Cirila in Metoda". Tisk
Blaznikovih naslednikov. V Ljubljani. 1889. 8^ 77. „Junaki"
I. snopič. Spisal slovenski mladini F r. Hubad, c. kr. gimnazijski
profesor. V 24 krajših povestih pisatelj slika prav mikavno 24 Slo-
vencev junakov; torej je ta knjižica posebno pripravna za naše
dečke, v katerih naj budi in krepi domorodni in avstrijski patri-
jotični čut. Naša vrla »družba sv. Cirila in Aletoda" je spoznala
dobro, kakšne in katere duševne hrane naša mladina neobhodno
potrebuje, in je izdala Hubadove „Junake". Oblika en, ena,
enoje zastarelo in je sedaj v navadi jeden, jedna jedno.
Glagol ubogati zahteva tožilnik , ne dajalnik. Pri podobah
^Gorenjska ženitovanjska noša in dolenjska noša" bi kazalo po-
vedati, da je bila taka noša nekdaj, kajti sedaj je ni več. To
so majhni nedostatki, kateri se odpravijo prav lahko. Knjižica je
vredna vsega priporočila. „Franc Jožefi., cesar avstrijski."
V spomin petdesetletnice Njegove vlade.
Jamšek Frančišek Ser. (1840 — 1892) iz Žalca na Šta-
jerskem je služboval v Konjicah, kjer je bil njegov učenec sedanji
knez in škof labodski, dr. Michael Napotnik, pri sv. Križu pri
Slatini, pri sv. Roku ob Sotli, v Mozirju; 1869. 1. je postal nad-
zornik za šolske okraje: Brežice, Sevnica in Kozje; 1870. 1. učitelj
v Rajhenburgu, kjer so vsled njegovega napora dvorazrednico raz-
širili v trirazrednico; 1888. 1. je dobil naslov „ravnatelj". Njegov
prvi slovenski spis — kolikor nam je znano — je bil priobčen
1873. 1. v »Slovenskem učitelju'% namreč „ Govor o zemlje-
pisu", ki ga je imel pri raznih učiteljskih zborih okrajnega uči-
teljskega društva. Potlej pa se je doma držal in pilil, kar je se-
stavljal. Najbrže tudi ni hotel nekaj let pošiljati, kar je imel
320 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
spisanega; menda mu v tistih letih (1873 — 1878) ni ugajala pisava
slovenskih šolskih listov. ^.Slovenski učite Jf' mu je povdarjal
preostro narodno stališče, ^^Učiteljski Tovariš'- pa se je pod
M. Močnika uredništvom preveč upiral novim šolskim zakonom.
Ko je začel ^^Popotnik" v Celju in potem v Mariboru izhajati,
ugajal mu je ta list povsem. Jamšek mu je pridno dopisoval pod
imenom „Zalski'' ali ,,Žalčan", Omenimo le nekatere, n. pr. .,Beseda
slovenskim učiteljem", ,,A v a n c e m e n t ljudskih
učiteljev" v 1883. letniku; „Zakaj ne dosežejo po-
jedini, duševno normalno nadarjeni otroci pred-
pisanega učnega smotra ?", „Kakoje pospeševati
jednakomerno napredovanje razreda?" v 1884. let-
niku. V 1886. letniku ^^Popotnikovem'' opisuje skoro v vseh
številkah „S lom seka" kot domoljuba in pedagoga. 1889. 1. je
priobčil v .^Popotniku" „0 regulovanji učiteljskih
plač na Štajerske m". V naslednjih ^.Popotnikovih'-'- letnikih
nahajamo še marsikak spis iz Jamšekovega peresa. .^.Učiteljski
Tovariš" je prine.sel pod naslovom „Iz šole za šolo" ne-
katere izvirne in temeljito spisane slovenske spisne in pravopisne
vaje 1886. in 1887. 1. Te vaje so takratnemu uredniku, pokoj-
nemu Praprotniku, ugajale tako, da se je Jamšeku za nje zahvalil
v posebnem pismu. Včasih je pisal Jamšek tudi v ..Slovetiski
Narod" „0 uredbi u č i t e t j s k i h plač" ali kaj druzega.
Jamšek se je kaj čvrsto oklenil .^.Pedagogiškega društva'-' na
Krškem, kateremu je bil takoj s početka pristopil; hvalil pa je še
posebno to, da je društvo osnovalo „prvo stalno izložbo
učil na Slovenske m". Bil je tudi voljen odbornikom društva
in sourednikom „Pedagogiškega letnika". V petih letnikih je pri-
nesla ta perijodična knjiga iz Jamšekovega peresa: 1. „Vzroki
zasuro\'elosti mladine, šoli odrasle in sredstva,
kako pomoči tej žalostni prikazn i". (Prvi letnik.)
2. „Spomin na Duna j." (Tretji letnik.) Oba spisa sta dokaj
obširna ter prav poljudno pisana. Ko je bilo ^.Ptujsko učiteljsko
društvo^'- razpisalo nagrado za dva najboljša životopisa velikega
Slomšeka, se je Jamšek takoj lotil tega dela. Došla sta samo dva
vSpisa. Učiteljsko društvo ni sicer nobenega obdarilo, a došla
spisa sta bila oba objavljena, „ Šolske Drobtinice". V pet-
indvajsetletni spomin smrti A. M. Slomška. Učiteljem, odgoji-
teljem in prijateljem šole spisal Franc L. Jamšek, nadučitelj in
Vzgojeslovje. 321
bivši C. kr. okrajni šolski nadzornik v Rajhenburgu. V Ljubljani.
Natisnil in založil J. R. Milic. 1887. 8". 215. V »Drobtinicah'-
vidimo na čelu sliko Slomšekovo, v 215 stranij debeli knjigi na-
vadne osmerke pa vse polno lepe šolske tvarine, in sicer pred
vsem Slomšeka, opisanega kot pedagoga, domoljuba in rodoljuba
slovenskega. Ta spis, ki je pisan prav temeljito, pa tudi zelo
ljubko v jako umevni in pravilni slovenščini, ima na 97 straneh
sledečo vsebino : „Slomšek od svoje zibeli do svojega groba",
„Slomšek o domači odgoji otrok", „Slomšek o šoli", „Slomšek o
učiteljih", „Slomšek kot praktični šolnik", „Slomšek o domoljubji
in rodoljubji", „Slomšek o materinem jeziku" in „Slomšek o petju",
„Drobtinice" so knjiga stalne vrednosti, kakor so tudi Slomšekove
„Drobtinice" še zmirom prav primerno berilo. Knjiga pa je tudi
praktične vrednosti, ker ima poleg Slomšekovega životopisa še
dva važna spisa, namreč ,Jzobrazba prostih stavkov" in »Slovenski
pravopis". „Napake pri vzgoji otrok v zverižo-
steznem vrtu." Kratek in umeven navod, kako ravnati, da se
ti otroci ne razvadijo in spridijo. Poleg nemškega „Der Irrgaiten
der Erziehung". V „Napakah" se veleva starišem to, česar bi oni
ne smeli storiti; tedaj se napake prav očitno razkazujejo. Jednako
knjižico je bil izdal v hrvatskem jeziku hrvatski pedagoški
književni zbor v Zagrebu že pred 24 leti pod naslovom „Zablude
vzgoje" (spisal f šolski nadzornik Stojanovic). Jamšek je zapustil
tudi nekaj literarne zapuščine, n. pr. večji spisek o »Geometrij i"-
Največ pa se nahaja v njegovih dnevnikih. Želeti bi bilo, da bi
se ves ta dnevnik priobčil v kakšnem strokovnem učiteljskem
listu, ker bi se zlasti mladi učitelji iz njega naučili veliko korist-
nega. Jamšek je pisal lep, pravilen, gladek, lahko umljiv jezik.
Le malokje je bil zavit po nemškem slogu. Jamšek pak je bil
tudi izvedenec v kmetijstvu — sosebno ga je zanimala trtoreja in
kletarstvo; dokaz temu njegova obširna razprava o vinarstvu v
Končnikovem četrtem berilu. (Tudi v tretjem berilu je nekaj sličnih
vaj iz njegovega berila.)
Jarc Valentin (1844) iz Šentjurja na Kranjskem je služil
za podučitelja pod šolskim pisateljem in pedagogom Jamškom ;
sedaj je nadučitelj v Braslovčah na Štajerskem. V ,,Učit. Tov}"
(1877) se nahajata spisa »Kakšen odgojilen pomen ima zgodovina?''
in »Obravnava beril v ljudski šoli". V ^^PopotniktC' je od 1880.
322 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
do 1883. 1. objavljal „Slovniško obravnavo v ljudski šoli". To je
značilna črta njegovega pisateljevanja.
Josin Maks (1864) iz Ljubljane, učitelj na prvi mestni pet-
razrednici istotam, je marljiv sotrudnik ,^Cčit. Tovariša".
Kamuščič Mihalj (1852) iz Vrhpolja v Goriških Brdih je
dovršil sedem gimnazijskih razredov v Gorici in učiteljeval na
nemški državni ljudski šoli v Trstu. Ker je na shodu političnega
društva ^^Ediiiost' predlagal paralel ke po narodnosti na omenjeni
šoli, je dobil službeni ukor in bil potem nekaj časa ravnatelj pri
sv. Jakobu na šoli ,,Tržaške poddružnice sv. Cirila in Metoda" v
Trstu, sedaj je urednik šaljivega lista ^.Brivec'. Izdal je primerno
knjižico za vrtnarice „Navod. slovenski vrtnarici". Spisal — —
voditelj slovenskih otroških vrtov v Trstu. V Ljubljani. R. Milic. 1894.
n. del. 8". 30.
Kelc Ivan (1855) od sv. Barbare v Halozah je služboval v
rojstnem kraju, kjer je Božidar Raič jako ugodno vplival na
bistrega in dovzetnega učitelja, pri sv. Ani na Krembergu in je
sedaj nadučitelj na dvorazrednici v Novi .Štifti nad Gornjim gradom.
Kelc je priobčil mnogo dovršenih sestavkov v ^^Popotnikir' n. pr. v
letniku V. na str. 129. „K a k o o d g o j e v a t i d e c o k delav-
nosti". Letnik VIL na str. 81. je prinesel iz Kelčevega peresa
„Vz goja k vzorbenosti in vporabnost i." V letniku III.
in IV. sta v zvezi s Simonom Šalamunom, nadučiteljem pri
sv. Martinu pri Slovenjem gradcu (r. 1858. 1. v Novi vasi), pri-
občevala „Prvi pouk poanalitično-sintetični učb i".
Dalje v zvezi z istim tovarišem v letniku III. „R a z k r o j n o -
sestavna u č b a'-. V letnikih IIL, IV. in V. piše Kelc obširno
„Zemljepisje v narodni šoli". Letnik III. obseza tudi Kelčev
spis „Nekaj o zemljepisji v narodnih šolah''. Letnik V.
ima spis ,,0 ljubezni" — tudi od Kelca. 1897. 1. opisuje Kelc
v ..Popotniku'- Boži dar a Raiča kot šolnika. Razven teh ime-
novanih spisov je priobčeval Kelc tudi razne sestavke, zadevajoče
šolo in šolske razmere — osobito po Štajerskem — v ,,SIoz'cnskem
Narodu''', ^Slovenskem Gospodarju" in „DomovinV\
Knaflič Radoslav (1862) od sv. Antona v Slovenskih go-
ricah, sedaj nadučitelj pri sv. Lenartu nad Laškim trgom (^Markt
Tiititer), je jako vnet častilec Komenskega. Povodom tristoletnice
rojstva J. A. Komenskega je priobčil 1892. 1. v ^Popotniku- več
Vzgojeslovje. 323
jedrnatih člankov, v kojih je izpodbujal slovensko učiteljstvo, kako
naj praznuje spomin tristoletnega rojstva tega imenitnega pedagoga
slovanskega. — Za ..Popotnika'' pak je pisal Knaflič že poprej
— tako n. pr. v VIII. letniku „Krasopis v ljudski šoli".
Po češkem izvirniku Karola Smideka. V X. letniku ,,Vaja in pri-
vada — vzgojno in učno sredstvo", .,Kako mora
učitelj tudi zunaj šole delovati na spodobno
obnašanje šolske mladin e". V XIV. letniku (1 893) je
spis Knafličev „ Računstvo v elementarnem razredu".
Jako obširno je pisal v XVII. letniku (1896) „Kako praznuj
slo\'ensko učiteljstvo 50 letnico slavnega vladanja
Njegovega Veličanstva našega presvetlega cesarja
Fran ca Jožefa I.
Kocbek Frančišek (1863) iz Loškega vrha na Štajerskem,
sedaj nadučitelj v Gornjem gradu na Štajerskem, ima mnogo zaslug
za ustanovitev .^Zveze slovenskih učiteljskih društev''. S pisa-
teljevanjem je pričel zgodaj; v VIII. letniku ..Popotnika" ga uže
nahajamo med sotrudniki, v tem letniku je priobčeval svoj govor
„0 zvezi slovenskih učiteljskih društev'', ki ga je
imel pri zborovanju celjskega učiteljskega društva dne 2. listopada
1887. 1. V IX. tečaju ^^Popotnika'' je priobčeval Kocbek zanim-
Ijive ,,Botanične liste". 1887.1. so Kocbekovi „Pregovori.
prilike in reki" prišli na svitlo. Izdal in založil jih je Anton
Trstenjak, natisnila pa Klein in Kovač v Ljubljani. 8'\ 95 str. Ta
zbirka obsega tri tisoč slovenskih pregovorov, prilik in rekov.
Ko je prišel za učitelja na Rečico, je 1889. 1. v zvčzi z učiteljem-
tovarišem Antonom Žage r jem (roj. v Žalcu 1858.1., službujočim
še sedaj v Gorici pri Rečici na Štajerskem) v, .Po^o/;z/^zf" priobčeval
„1 z leti po Zgornji sa vinski dolini." (Botanično potopisne
črtice.) V XXVIII. letniku ..Učiteljskega Tovariša-'- (1888) opisal
je Kocbek jako temeljito dr. Ivana Antona Scopoli-ja v
spomin stoletnice njegove smrti. Kocbek pa je znan kot jeden
najboljših hribolazcev — sosebno po Solčavskih planinah. V zvezi
z učiteljem Mih. Kosom, (roj. 1856.1. v Hrastju na Dolenjskem
službujočim od 1879. 1. in je sedaj učitelj-voditelj na Holmcu v
kamniškem okraju), je spisal 1894. 1. knjigo za turiste „Vodnik
za Savinske planine in najbližjo okolic o". Izdalo
in založilo ^.^Slovensko planinsko društvo''. Cena 60 kr. Knjižica
324 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
ta nam podaja na 112 straneh osmerke zel6 zanimive podatke, katere
sta zv elikim trudom nabrala znana slovenska turista in pisatelja
omenjene knjižice gg. Kocbek in Kos.
Klemenčič Ivan (1854) iz Kovorja na Gorenjskem, je v
Ljubljani dovršil višjo gimnazijo in službuje sedaj za nadučitelja
na Rečici na Štajerskem. Rano je vstopil v kolo ..Popotnikovih''-
sotrudnikov ter ga zalagal marljivo z izbornimi pedagogiškimi in
didaktiškimi spisi. V tretjem tečaju uže je bil priobčil obširnejši
spis. naslovljen ,,Višja čustva in njih izobraževanje v
šoli"'; dalje v istem letniku .,Značaj", „D o m i š 1 j i j a". V
četrtem letniku ,,Po/»o/«/^oe'em" imamo spis „Spomin" od Kle-
menčiča. V naslednjih .^Popotnikovih^'' letnikih najdemo še marsikak
članek iz Klcmenčičevega peresa. — Posebno znamenita je raz-
prava ,0 1 e p o z n a n s t v u" v letniku XI. „/*o^o/;z/^oe'i?m"
(1890. 1.). V XII. tečaju (1892. 1.) je priobčeval „P o m e n , metoda,
in tvarina zgodovinskega pouka v ljudski šol i".
Klodič Anton^ vitez Sabladoski (1836) iz Klodičev pod
Livkom onstran Kolka na Beneškem je študiral ob podpori svo-
jega strica Sabladoskega in si je tudi izvolil to ime, ko je dobil
plemstvo. Klodič je služboval za profesorja v Gradcu, v Spljetu,
na mestni gimnaziji v Trstu, v Gorici, je 1869. 1. prevzel funkcije
šolskega nadzornika za Goriško in Gradiščansko, 1870. 1. postal
deželni šolski nadzornik in administrativni referent za Istro, bil
1871. 1. pozvan za deželnega šolskega nadzornika v Gradec na
mesto upokojenega viteza Močnika in prišel 1873. 1. v Trst za
slovenske in laške šole v Trstu in okolici, za vse ljudske šole v
Istri in za slovenske na Goriškem in za učilišča istotam ; od
1886. 1. nadzoruje tudi pouk slovenščine na srednjih šolah na
Primorskem. Ko je zahajal v Kobarid, kjer seje seznanil z odlično
in imovito rodbino Pagliaruzzijevo, se je mnogo govorilo o gra-
jenju predelske železnice. To mu je dalo povod, da je spisal igro
v verzih „Novi svet", ki se je spremenila pozneje v „ Materin
blagoslov"; tiskana prvič 1868. 1., pozneje v ,.Slov. knjižnici"
1895.1. Klodičeva delavnost, ki je važna za vso Avstrijo, pa seje
začela razvijati, ko je postal deželni šolski nadzornik. Klodič še
hrani rokopis dela naslovljenega ,.K. k. Steiermiirkischer Landes-
schulrath, Z. 2121. Normalienplan fiir Volksschulen, unter Mit-
wirkung von Fachmiinnern verfasst von Anton Klodič''. Sprejel se
je ta načrt od štajerskega deželnega sveta v seji dne 27. marcija
Vzgojeslovje. 325
1873. 1. Uvod je podpisan v Gradcu, dne 31. majnika. Delo se je
poslalo na dunajsko razstavo. Ficker je je omenil v svojem poročilu
o dunajski razstavi. To ogromno delo je dal natisniti štajerski
deželni šolski svet 1874, 1. Sklicala se je bila cela komisija in je na
podlagi tega elaborata izdelala načrt za vso državo, ki se je natisnil
v ..Handbuch der Reichsgesetze und Verordnungen" 1878. leta,
str. 216 — 350, in razglasil z ministerskim odlokom z dne 18. maja
1874. 1., št. 6549. Rokopis je imel tudi „Razjasnila in splošne
opombe". Na podlagi tega Klodičevega dela so se potem za razne
dežele izdajale posebne knjige šolskih zakonov ..Lehrplan fiir die
Volksschulen, verofitentlicht in Folge des Erlasses des Praesidiums
der k. k. Landesschulbehorde fiir das Kiistenland" (10. August
1878. Z. 5322.) (v nemškem, italijanskem, slovenskem in hrvatskem
jeziku.) Schulbiicherverlag. Wien. Fol. 242 str. Ker je šolska novela
z dne 2. maja 1883. 1, izpremenila marsikaj, se je načrt izdal na
novo na podlagi istega odloka z naslovom „Lehrplan fiir die Volks-
schulen des Kiistenlandes (kakor poprej v štirih jezikih) 1889. 1.
v šolski zalogi na Dunaju v dveh zvezkih; drugi je izšel 1891. 1.,
ta del ima načrt za meščanske šole in pojasnila. V tej izdaji so
se ohranili nekateri neprimerni izrazi, ki so pa izginili v drugi
izdaji 1896. 1. 8". 334 str.; ta izdaja ima vse načrte za ljudske in
meščanske šole v jedni knjigi. »Pojasnila" so v posebni knjigi,
izdani 1896. 1. 8". 412 str. Ta knjiga je zlasti mladim učiteljem
pravi kažipot in se rabi kot učilo. Po teh načrtih je dospelo
šolstvo do one stopinje, ki je na ponos in čast deželi goriški,
kajti tu imajo ^Narodno šolo'-'- uže od početka. Učiteljstvo se
vzgaja na učiteljiščih v Kopru in Gorici, kjer se uže v prvem
tečaju poučujejo vsi predmeti v materinščini in šele v drugem
tečaju se poučujeta dva predmeta v nemščini. Slovenščina niti na
učiteljišču v Ljubljani nima tolikega obsega. Klodič je pisal v
slovenskem in nemškem, latinskem in italijanskem jeziku.')
') De ordine et temporibus, quibus Horatius singulas satiras compo-
suerat. Tergeste 1867. — Grammatica graeca Gorizia. 1870. — Antrag auf Her-
stellung eines gemeinsamen Unterbaues fiir das Ober3-mnasium, die Oberreal-
schule und Lehrerbildungsanstalt. Bericht der Gvmn. Enquete-Commission im
J. 1870. — Ueber das slovenische VolKsschuhvesen; ein Beitrag zur Geschichte
desselben von Ficker"s „Ueber die oesterr. Unterrichtsaus.steUung als Theil des
AVeltausstellungsberichtes. Wien. 1878." „Slavische Sprache und Literatur in
Triest und Istrien" v knjigi „Oesterr. ung. Monarchie in Wort und Bild".
^Kiistenland." Ta spis podaje novih podatkov. — Klodičev spis ,0 narečji
beneških Slovencev" je naveden v bibliografiji za jezikoslovje.
326 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Omeniti moramo konečno tudi tri govore. 1. ,.Rede zur Er-
r)ffnung der Landeslehrerconferenz in Goerz, 1875. (razlaga v italijan-
skem jeziku razvitek šolstva na Goriškem.) 2. „Rede zur Enirtnung
der z\veiten Landeslehrerconferenz in Goerz." 1884-. (v italijanskem
jeziku o razvitku šolstva od 1875. do 1884.1.) 3. „Rede zur Eroffnung
der dritten Landeslehrerconferenz" 1894; govornik je razlagal o
morali in veri, govor se je preložil na slovenski, hrvatski in
nemški jezik. Kakor je naš rojak deželni šolski nadzornik Močnik
vplival na pouk matematike v vsej* Avstriji, tako se vidi Klodičevo
delo razširjeno za ljudske šole v našem cesarstvu. — O Klodičevi
izdaji Krilanovih spisov glej bibliografijo pesništva.
Končan Frančišek (1855 — 1879) iz Ljubljane, kjer je do-
vršil šest gimnazijskih razredov, je služboval nekaj časa v Wald-
herrovem zavodu v Ljubljani, potem ]?, bil učitelj pri sv. Antonu
na Pohorju in se bolan vrnil v Ljubljano, kjer je umrl. Končan
se je poprijel pesništva že v dijaških letih — in iz tiste dobe
nahajamo n. pr. v „ Vrtcu^'- in ^^Zorv' marsikatero njegovo pesmico.
Več Končanovih šolskih pesmi je uglasbil Nedved v ,,Slavčku".
L. 1878. je jel „Stritarjev" Zvon prinašati daljšo Končanovo pe-
sem „Milado", katero pa je urednik sam ustavil — in sicer z
izgovorom, da ni vredna za nadaljno priobčevanje. Priznali pak
moramo, da so nekatere šolske pesmi pokojnega Končana, n. pr.
„Prepelica", „Mlin", „Pešec", „Telovadci na potu", „Telovadčev
dom", „Pri telovadbi", ,.Mlatiči", „Telovadsko življenje", ,.(irof
Rudolf Habsburški" (vse poslovenjene) prav ljubke in otroci jih
pojo z veseljem. „Učenec" in še nekaj drugih nahaja se v Nedve-
dovem Slavčku, — kakor smo že omenili poprej. Pesmi v naših
šolskih čitankah s podpisom ,,Krstnik" zložil je prav za prav
Končan, Krstnik jih je le na prcšnjo ranjkega Nedveda nekoliko
popravil in predelal.
Končnik Peter {\%A\) iz Spodnjega Dravberga je bil suplent
v Celju, pravi učitelj na deželni realni gimnaziji na Ptuju, na
gimnaziji v Celju, na učiteljišču v Gradcu, in sedaj ravnatelj na
celjski gimnaziji. Za časa svojega službovanja na Ptuju je bil
tudi okrajni šolski nadzornik in je jednako službo pozneje oprav-
ljal tudi drugod; to ga je bržkone privedlo na polje pedagogi-
škega slovstva. Spisal je slovnico in sestavil „Drugo, Tretje in
Četrto berilo". Slovnica je sicer za ljudske šole preobširna, a
I
Vzgojeslovje. 327
učitelj si lahko izbere to. kar se mu zdi potrebno. Važno je
zlasti „Cetrto berilo" (odobreno za rabo v ljudskih šolah po ukazu
ministerstva za uk in bogočastje z dne 26. nov. 1883. 1., št. 2109). V
tem berilu je dobro zastopano kmetijstvo. Vpletene so v berilu
pesmi naših najboljših slovenskih pesnikov in prozaični sestavki
naših najboljših prisateljev, kar je knjigi na čast in učencem v
korist.
Koprivnik Jvan (1849) iz St. Kungote na Štajerskem, uči-
telj na pripravnici v Mariboru, marljiv sodelavec ..Popotniku''-^
v katerem je v prvih desetih letnikih objavil mnogo zanimljivih
prirodopisnih črtic, n. pr. ,,Naše zveri z ozirom na njihovo zimsko
življenje" (II. 1.), ,,Iz botanične pušice" (IV. 1.), ,,Iz življenja mra-
velj" (V. ].), „Polh" (VI. 1.), „Čmerlji" (X. 1.). Jednako tvarino je
obdeloval tudi v ,.Krestr^\ n, pr. ..Mravlje", ..Kresnice in njih svetli-
kovanje" (IV. 1.). Istotako podpira svojega tovariša Antona Kosija,
učitelja v Središču, v „Knjižnici za mladino", kjer je objavil spise,
kakor ..Brezo", „Lesko" in druge. Objavlja tudi poljedelske
drobtinice v raznih listih ter spretno spisuje šolske knjige iz
svoje stroke'). „Čriček". (Oecanthus italicus.) Donesek v njegovo
poznanje. Spisal — — . Ponatis iz ..Popotnika''' . Maribor. V za-
ložbi pisatelja. Tisk tiskarne sv. Cirila in Metoda. ..Gluho-
m u t e c" in njega obrazovanje, z navodom, kako gluhoneme otroke
doma izrejati in v domači šoli poučevati. Spisal — — . (Ponatis
iz ..Popotnika'') Cena 35 kr. Maribor 1888, 8". 55. Založil pisa-
telj. ,.S o 1 s k i v r t." Vzgojevalno in učno sredstvo naših ljudskih
šol. Kratek navod, kako snovati, dopolnjevati in oskrbovati šolske
vrte z dodatkom o trtni uši. vSpisal — — . Priložen je načrt šol-
skega vrta C. kr. učiteljišča v Mariboru. Ponaris iz ^.Popotnika"" .
Maribor. 1894. 8". 15. — Antona Martina Slomška spisi,
zbrani za mladino. Basni, prilike in povesti za nižjo in srednjo
stopnjo. Knjižica za mladino. Izdaja Andrej Gabršček v Gorici
1895. III. snopič.
Kosi Anton (1864) od Male Nedelje, učitelj v Središču na
Štajerskem, se je oklenil ^^Popotnikd'\ v katerem nahajamo od
njega spise prirodne vsebine od 1888. 1. počenši. Značilna črta
njegovega pisateljevanja je nabiranje in izdavanje primernih po-
') Grundziige der Geologie mit besonderer Beriicksichtigung der geologi-
schen Verhultnisse Steiermarks fiir LehramtszčJglinge und Lehrer. "^ien, 1S95.
328 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
vestic za mladino, ki jako ugajajo svojim namenom. Tudi nje-
gova ,.Zabavna knjižnica" se naslanja na to načelo. „S t a r i š i,
podpirajte šolo!"' Par besedij o skupnem vzgojnem delo-
vanju domače hiše in šole. Napisal Anton Kosi, učitelj v Središču.
V Ljubljani. Tiskala „Narodna Tiskarna". Založil pisatelj 1889. 8". 23.
,.N a r o d n e legende" za slovensko mladino. Nabral, izdal in
založil Anton Kosi, učitelj v Središču. I. zv. natisnil W. Blanke
na Ptuji. 1890. 8". 39. - II. z v. 1890; III. zv. 1891. A. Kosi. „Za-
bavna knjižnica za slovensko mladino." Urejuje in izdaja
učitelj v Središči. IV. zv. Ljubljana. Samozaložba. Tisk Katoliške
Tiskarne 1895. 12". 48. „Najnavadnejše jezikovne napake" učen-
cev ptujskega okrajnega glavarstva in kako je učitelj iztrebi.
(Ponatis iz ^^Popotnika'^ .) Maribor. 1894. Samozaložba. (Govor pri
uradni konferenci na Ptuju 1893.) „Saljivi Jaka" ali zbirka naj-
boljših kratkočasnic za slov. mladino. Nabral in priredil
učitelj. I. zv. Ljubljana. Izdal in založil J. Giontini. 1892. 8".
Tiskal Kleinmayr & Bamberg. IL z v. 1894. 8".
Kostanj evec Jošef (1864) iz Vipave, nadučitelj, v Litiji, je
čislan sotrudnik ^.Ljubljanskega Zvona''' in pisatelj raznih sestav-
kov v šolskih listih.
Kryl Ivan (1842) iz Naklega na Moravskem, učitelj na
jednorazredni zasebni šoli v Ljutomeru, je v ^.Popotniku" (1885)
opisal Jana Komenskega in v ^^Slovenskem Učitelj ir' objavil
Komenskega „Informatorium materinske šole" po češkem izvirniku.
Lapajne Ivan (1849) rojen na Vojskem pri Idriji, je služboval
v Idriji (1869), v Ljutomeru (1871) in od 1877 na Krškem, kjer
je ravnatelj meščanske šole. V Ljutomeru je osnoval list ^.Slovenski
Učitelj''' (1872 — 1877), v katerem je toplo zagovarjal nove šolske
zakone in pravice slovenskega učiteljstva. Sodeloval je v raznih
slovenskih listih, n. pr. „Ljubezen Urha Celjskega" {Zora 1873),
„Statistično poročilo obrtne in trgovinske zbornice v Ljubljani"
[Ljuhlj. Zv. 1886), „Poročilo c. kr. okr. šolsk. nadzornika. J. La-
pajneta" [Učit. Tov. 1884.); v .,.,Popotnikir ^ v „Slov. A^ar.", ,.Edi-
nosti''-, ,,SoČi'\ v „Pedag. letniku'-''. Bil je soustanovnik ^.^Dolenj-
skih Novic'' v Novem mestu in ...^Domovine'-'' v Celju. Ob vsej
tej izredni delavnosti je prirejal šolske knjige raznovrstnih strok
za vzgojeslovje, — tu se je držal Klodičevih načrtov — za zgo-
dovino vzgojeslovja, o gospodarstvu^, o zemljepisju, o zgodovini.
Vzgojeslovje. 329
ki mu je najbolj priljubljeni predmet; vendar ga pri svoji raz-
sežni delavnosti ne more obvladati v toliki meri, da bi se ne bilo
po pravici ugovarjalo nekaterim njegovim delom v tej stroki,
n. pr. „0 politični in kulturni zgodovini štajerskih Slovencev"',
..Opis krškega okr. glavarstva". Velikih zaslug si je pa Lapajne
pridobil pri snovanju posojilnic po Slovenskem, o čijih napredku
in naraščanju je poročal v slovenskih listih in v knjigah „Družbe
sv. Mohorja"' in v posebnih ,.Letopisih slovenskih posojilnic". Za
poslovanje v posojilnicah je izdal strokovno knjigo in 1895. 1.
na Krškem osnoval ..Centralno posojilnico slovensko", katere
namen je sprejemati od slovenskih posojilnic višjih vsot, po-
šiljati jim hranilne vloge, dajati jim posojila in stopiti v zvezo
z velikimi slovenskimi denarnimi zavodi. — ,,Geometrija ali
merstvo za slovenske ljudske šole." S 95 v les urezanimi slikami.
Ljubljana 1872. Založil in natisnil R. Milic. „P r v i poduk."
Navod za podučevanje na najnižji stopinji narodne šole z ozirom
na Razinger- Zumerjev ,, Abecednik" za slovenske ljudske šole.
V Ljubljani 1882. 8". 116. „P r a k t i č n a metodika za uči-
telje in učiteljske pripravnik e." Spisal L Lapajne.
V Ljubljani. Tiskal Rudolf Milic. 1882. 8". 142. „Kratek opis
Štajerske, Koroške, Kranjske in Primorj a." Do-
datek čitankam za slovenske ljudske šole. Sestavil Ivan Lapajne,
nadučitelj v Ljutomeru 1876. 8". 23. „D o m o v i n o s 1 o v j e" (drugi
popravljeni natis z dvema zemljevidoma). Natisnil in založil
J. Leon. V Mariboru. 1882. 8". ..Opis krškega okrajnega
glavarstva" v zemljepisnem in zgodovinskem obziru. Spisal
Ivan Lapajne. 1884. 8°. „K oceno v zemljepis za ljudske
š o 1 e." Poslovenil Ivan Lapajne. 2. popravljeni natis. S slikami.
V Beču. Založil E. Holzel. 1879. „Občna zgodovina za višje
razrede" narodnih in meščanskih šol. V nemškem jeziku spisal
prof. dr. Netoliczka. Poslovenil I. Lapajne. V Mariboru. Tiskal
J. Pajk. 1876, 8". str. 88. Založilo učiteljsko društvo za slovenski
Stajer. „Politična in kulturna zgodovina Štajer-
skih Slovence v." Spisal I. Lapajne. V Ljubljani. 1884. „F i -
zika in kemija" za višje razrede ljudskih in meščanskih šol.
V nemškem spisal August Decker, poslovenil I. L. S. 87, lesorezi.
Na Dunaju. 1 876. 8". 96. „N a u k o g o s p o d i n j s t v u." Bodočim
gospodinjam, ženskim učiteljiščem, učiteljem in učiteljicam na
višjih dekliških razredih ljudskih in meščanskih šol. Poleg nem-
22
330 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
škcga izvirnika J. vit. Hermanna. Prosto poslovenila J. N. in I. L.
Založil Ivan Lapajne v Krškem. V Trstu, 1880. 54. 8". ,,K r a t k a
zgodovina pedagogij e." (Ponatis iz UČ. Tov.) Spisal Ivan
Lapajne. Tiskal R. Milic v Ljubljani. 1887. 8". „G 1 a v n a vodil a
umnega gospodarstva" na majhnem posestvu in z malim
imetjem. Z darilom viteza Schneid-Treueiifeldskega odlikovana
razprava. Spisal Ivan Lapajne, ravnatelj meščanski šoli v Krškem.
Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba. V Ljubljani 1880. Tiskali
J. Blaznikovi nasledniki, 8". 66, I. Lapajne, navod o snovanju in
poslovanju slovenskih posojilnic." Spisal — — šolski ravnatelj
v Krškem. Založil pisatelj. Drag. Hribar. Celje. 1895. 8". 120.
I. Lapajne, ,,Letopis slovenskih posojilnic" 1894. 1. Sestavil po na-
ročilu načelstva Zveze slov. posojilnic. vSpisal šolski ravnatelj
v Krškem. Izdala in založila „Zveza slov. posojilnic". Tiskal
Drag. Hribar. Celje. 1895, 4". 54.
Leban Anton (1849) iz Kanala je služil v Gorici, v Medani
in v Mozirju (odtod privzeto ime Mozirski), v Ribnici (okraj
slovenj egraški), v Sežani, sedaj je v Komnu. Pisal je mnogo v
„Vrtec'-'- n. pr. : „Knjigotiskarstvo", „Cižek", „Slavec" (1877).
,,Povračilo" (1875); \ .^Slovenskega Učitelj a'-^ : „Kako bi sedalo
ljudstvo pridobiti za šolo?", „Fizika v narodni šoli". List ,,Šola'
je prinesla od njega: „Trobentica", „Netopir"; ,. Učiteljski Tov':
„0 posrednem i neposrednem pouku"; ^^Popotnik" '. „Solski izpre-
hodi", „Nekaj statistike o ljudskem šolstvu v Avstriji". V šolskih
poročilih štirirazrednice v Komnu je priobčil Leban od 1881. 1.
dalje do 1898. 1. sleharno leto kak primeren spis, namenjen sta-
rišem, otrokom ali šoli, Razun tega je tudi marljiv sotrudnik
^^Slov. Naroda^'- ^ „5o(:e" in ,,Edi7zosti''"; v ^^Ljubljanskem Zvonu"
je tudi priobčil neke malenkosti. — Anton Leban je odlikovan
z zaslužnim križcem s krono za svoje delovanje na šolskem polju.
Leban Janko (1852) iz Kanala na Goriškem je dovršil
nekaj razredov goriške gimnazije, prva dva tečaja učiteljišča
v Gorici, 3. in 4, v Kopru; potem je učiteljeval v Komnu pri
Nabrežini, v Lokvi pri Divači, v Avberu pri Sežani, v Begunjah
pri Cerknici, a sedaj je nadučitelj na Trebelnem pri Mokronogu.
Janko Leban je pesnik, pedagog in muzik; vzgled za pisatelje-
vanje mu je dal starejši brat Avgust. Prva njegova pesem jo
,.Tožba ptice" v ..Jadranski Zarji''- 1870; druge v ..Danici" in
Vzgojeslovje. . 331
..Vrtcu". 16 leten gimnazijalec je izdal Leban knjižico pesmic in
povestij (glej bibliogr. pesništva) in je s tem vzbudil pozornost
dr. Lavriča, ki mu je plačal tiskovne troške. V hvaležni spomin
mu je zložil pesem „ Na grobu iskrenega rodoljuba" v svoji
mladinski knjigi „V domačem krogu" str. 97. (1896). Pesmi
in povesti je pošiljal tudi v Trstenjak-Pajkovo ..Zoro'. Po Trste-
njakovem vplivu je nastala novela „Hvaležen učenec". Z Antonom
Bezenškom, takrat dijakom v Celju, in Fr. Setino, učiteljskim pri-
pravnikom v Gorici, je hotel izdati ,, Almanah", nakana se ni
izvršila; tvarina se je porabHa v .. Vrtcu^" in v ^.Zori". Dopi-
soval je Leban skoro vsem slovenskim listom pod raznimi imeni:
Tugomer, Satirik iz Olimpa, Gradimir, Tehomil, Slavko Zigosavič,
Slovanovič, Dušan Mladinski, Bodeč, Sršen, Rodoljub, Uganikdo,
Carniolus, Lucilius, Denoslav Brinski, Juvenalis, Amorosus, Osa-
melec ile v ..Slovanskem Svetu") in morda še kako drugače.
— Tu naštejemo le nekoliko Lebanovih spisov, in sicer ne v
kronologičnem redu, ampak kakor so nam baš prišli pod roko.
V ..Soči" — oziroma nje prilogah povesti v podlistku: ,,S o n e t
ob prerani smrti goriškega petošolca Kumarja";
nekrolog o pokojnem bratu Avgustu Leban u z motom:
„Non omnis moriar". V „Edinosti^^: „Slovo", pesem; „P e s m i
srčne Ijubezn i", „K a k o s e j e M a 1 v i n a učila go-
spodinjiti?", „D v e škodljivi razvad i", „A 1 i nima
Primorska skladateljev ?", „S e nekaj o slavnem
slovenskem junaku Andreju baronu Cehovinu"
itd. V ..Slov. Narodti'' '. humoreska „Z a n i m i v o šolsko
nadzorovanje", „Andrej baron Ceh o vin", slavni
junak slovenski. — Y .,,Briisu'- razne pesmi, kakor: „Po smrti",
„0, ne žaluj, ti, krasna žen a", „L j u b e z e n", ;,N e -
zvesti" itd. iid. — V ,.Brivcir^ pesmi: „Njen želodečni
k a t a r", „Tožba novoporočenegajurij a", ,.P e s e m
o županu Kolačniku", „Moj u z o r" itd. — V ,.Dom in
Svetil'^ J in sicer v L letniku: „U v e 1 i cvetki", „S o 1 z e", ,,V
bolezni", „Pri mrtvaškem odru brata Avgusta"
itd. — V ..Slovanskem Svetw'- pesmi: „Izpoved", „V i h a r",
„P r i vinu". — V ^.Ljubljanskem, Zvonic'' pesmi: „0 b slo-
ves i", ,,T e š i 1 o". — V prozi je priobčil v tem listu: ,,J a k o b
Petelin" (Gallas), slavni skladatelj slovenski, „S e nekaj o
baronu Čehovin u", „Se jedenkrat ojakobu Pe-
22-
332 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
t e 1 i n u", Volaričevi „G o r s k i odmev i", ,J a n e z V a 1 č i č".
— V pedagogiškem listu ,,Slove7iski Učitelj'^ je Leban priobčil
spis: ,.0 spominu", „0 narodnih pesmih" in druge. —
^^Učiteljskemu Tovarišu'- je tudi marljiv sotrudnik. Tu je pri-
občil spis: „Kako more učitelj pripomoči, da se
zboljša hoja v šolo, in kako naj ravna pri šol-
skih zamudah ?", „0 č i t a n j u", ,J e z i k in njega
važnost v ljudski š o 1 i", v podlistku: ,, I z starih časov",
zanimivo razpravo „0 p r a v o p i s j u v slovenski ljudski
šoli" in dr, — V pedagogiškem -listu ^^Popotniku^'- je Leban
priobčil: „Nekoliko o besednem redu v ljudski
šoli'" in jako važen spis: „Kajinkako naj čita mla-
dina?" o katerem predmetu je govoril pri zborovanju „Učiteljske
Zveze" v Mariboru (1893. 1.). Nasledek tega je bil, da se je usta-
novil po njem nasvetovani „ocenjevalni odbor za mladinske spise".
V ..Popotnikič" je Leban tudi priobčil pesem ,,Zavezna". kateri
je zložil napev g. G. Ipavic in katera se sedaj poje ob zborova-
njih „Zveze" kot njena himna. 1885. 1. je v vladnem „Ljubljan-
skem listu" izhajal roman v štirih delih „Prokleta"I (Spisal
Emile Richeboury, po E. Vacanovi predelavi prosto poslovenil
Janko Leban). — V celovškem „7I//rw" nahajamo Lebanovo pe-
sem ,,K o roškim Slovencem" (1893) in „Spomin na Ce-
lovec" (1895). V nekdanjem šaljivem listu ^^PavUh'v\ v Jane-
žičevem yBesedniku^\ v goriškem listu ^^Glasu''\ v ljubljanskem
ySloz'encu'' najdemo marsikak spis — oziroma kako pesem od
Lebana , V „S 1 o v e n s k e m šaljivem k o 1 e d a r j u", ki
ga je 1888. 1. izdala Dolenčeva tiskarna v Trstu, je Leban pri-
občil pesmi : „T a k e so... !", „K d o je imel pravo }" in
„Omahl j i vki". V prvih dveh letnikih Lampetovih „Drob-
tinic" je tudi objavil nekaj pesmic. V „Koledarju družbe
sv. Mohorja" se je Leban oglasil 1890. 1. s karakteristično
pesmijo ,,S 1 a bi časi". V ,,Slovenskih večernicah" (XXXXIV. zv.)
je priobčil pesem „Drvar". ,,Ljudska knjižnica" je prinesla Leba-
novo po Wendtu posneto povest „B 1 a g o r m i 1 o s r č n i k o m !"
in obširno po Francu Frischu iz nemščine predelano povest
„Mirko Poštenjak o vič". Po istem avtorju je Leban tudi
poslovenil povest „Milutin Vid o vič", ki jo je prinesla Ga-
brščekova „Knjižnica za mladino" 1895. 1. Leban je 1898. 1. v
zvezi s pesnikom Otonom Zupančičem (Nikolajevim) priredil
Vzgojeslovje. 333
Verdijevo opero ,.Aiido" za slovenski oder v Ljubljani, in sicer
je prva tri dejanja poslovenil Leban, četrto dejanje pa Zupančič.
— Lebanova dela, ki so izšla kot knjige ali posebej ali kot
ponatisnjena iz časnikov, so: 1. „Slovstvena zgodovina
v slovenski ljudski šoli", ponatis iz ., Učit. Tovariša'-'-
(1884, 1885.) V Ljubljani, natisnil in založil R. Milic. 1885. Str. 50
v veliki 8". O tej knjigi se je prav pohvalno izrazil ravnatelj
Fr. Wiesthaler v ..Ljubljanskem Zvonir. 2. ,,Grad", balada.
Založil L. Kordeš v Mariboru. 1886. 15 str. Pesnik sam je rekel,
da se mu ta pesmotvor ni posrečil 3. „C 1 o v e k, v po-
gledu na njegovo telo in dušo, s kratkim na v odo m,
kako si ohraniti in utrditi zdravje." Za šolo in dom.
Ponatisek iz ..^Učiteljskega Tovariša". Založil pisatelj, natisnil
Milic v Ljubljani 1886. 1. Str. 54. 4. ,,Ljudmila." Roman. Nemški
napisala -'•%;;:, poslovenil Janko Leban. Trst. Tiskarna V. Dolenca.
1887, 91 str. Ta roman je izhajal kot beletristiška priloga ,.,Edi-
nosti". 5. „Iskrice.'- Zbirka pesmij in povestij, slovenski mla-
dini poklonil. L zvezek, 40 siranij. V Ljubljani, 1888. Založil
pisatelj. 6. ..Iskrice." Zbirka pesmij in povestij. IL zvezek.
V Ljubljani, tiskal in založil Rudolf Milic. 1890. 48 str. 7. „60 ma-
lih povestij" za otroke. Poleg italijanskega izvirnika spisal.
V Ljubljani, 1891, 44 str. 8. „Iskrice." Zbirka pesmij in po-
vestij. IIL zvezek. Založil in tiskal R. M. Obizzi, 1892. 76 str.
9. ..Dva brata." Povest za dečke od 12. — 15. leta, nagradena
po prof. Bezenšeku. Na podlagi italijanskega izvirnika spisal
Dušan Mladinski. V Gorici 1895, 80 str. Ta povest je izšla kot
L snopič ,,Knjižnice za mladino", katero je izdajala „Zveza slov.
učit. društev" pod uredništvom Gabrščekovim. 10. ,,Veselje in
žalost." Povest za dečke v dobi 12. — 14, leta. Nemški spisal
France Frisch. Prosto poslovenil Janko Leban. V Gorici, 1895.
117 str. Ta povest je izšla kot IL zvezek , Knjižnice za mladino".
Glavna vrlina Lebanova pa ni pesništvo, nego v vsem svojem
življu se nam kaže le v mladinskih spisih. Tu je njegova
moč. Glede pisateljevanja za mladino hodi Leban svojo pot, ne
oziraje se, kaj je všeč temu kritiku, in kaj je onemu čez voljo.
Pri pisateljevanju za mladino se ozira na svojo psihološko-
pedagoško rutino in na poznanje mladinskega slovstva druzih na-
rodov: vrhu tega mu dobro hodi temeljito poznanje jezika, mile
mu slovenščine, ki mu teče jako gladko iz peresa. — ^.^Učiteljski
334 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Tovariš" piše o Lebanu: ..Janko Leban je znan kot najpridnejši
in najspretnejši slovenski mladinski pisatelj. Dovolj je, če rečemo,
on je ljudski učitelj, in tak pozna bolj kot vsakdo drugi zmožnosti
in težnje naše mladine, in zato zna tudi s svojim peresom ubrati
vedno tisto struno, ki naši mladini najbolj prija.'' 1899. 1. je Leban
obhajal tridesetletnico svojega slovstvenega delovanja, gotovo pa
Slovencem podd še mnogo lepih spisov.
Leban je priobčil tudi dva „nemška" .spi.sa in sicer: „Ist denn
Vesel-Kos eski Avirklich der griisste slovenische Dichter?'' v
,,Triester-Tagblattu" 1881. 1. in „Andreas Freiherr von Čehovin",
k. k. Artilleric-Hauptmann. Ein osterreichischer Held. Biographische Skizze
von Joliann Leban — v podlistku mariborske „Sudsteierische Post", ki je
izšel kot posebna knjižica 1895. 1. in .šteje 60 stranij.
Lopan Jakob (1844 — 1897) iz Braslovč na Štajerskem,
je služboval na Vranskem, v Majšpergu (Monsberg) pri Ptuju, v
Laškem trgu in Slovenjemgradcu, v Vitanju in na novoustanovljeni
trirazrednici za celjsko okolico. 1870. 1. se je udeležil poljedel-
skega, 1871. 1. telovadskega tečaja v Gradcu. Bil je ustanovitelj
in prvi urednik ^.Popotnika'''.
Majcen Gabrijel. Nabral in izdal „Solske pesmi.'". Prva
stopnja. Založil Th. Kaltenbrunner v Mariboru 1888. 8". 38.
„Začetnica za slovenske ljudske šole." Spisala Gabrijel Majcen
in Ivan Koprivnik.
Mercina Ivan (1851) iz Goč na Kranjskem, od 1874. 1.
vadnični učitelj v Gorici, je pisal v „Šolo''\ v .^.^Učiteljskega
Tovariša'-., n. pr. „Slomšek pa Pestalozzi'* (1886) dokazuje, da
Slomškov „Blaže in Nežica" ni plagiat Pestalozzijevegaa ..Lienhard
und Gertrud'" nego samostalno delo. Otroškim zabaviščem je
oskrbel jako porabno knjižico za igre in pesmi. vS Koprivnikom
vred je izdal jako spretno knjižico za začetni pouk v ljudskih
šolah.
Miklavčič Janja (1863) iz Ljubljane, učiteljica na štiri-
razredni dekliški šoli v Kranju, se je 1890. L oglasila s spisom
„Koieginjam" in 1891 objavila sestavek „Zakaj se v ženskih ročnih
delih začenja s kvačkanjem in ne s pletenjem?" ...Oba v ..Učit.
Tov.'-'- Bolj znano je postalo njeno ime s prevodom slavne knjige
„Srce" Italijana E. de Amicis. Prevod bi se bil moral bolj prilagoditi
našim .slovenskim razmeram, izpustile bi se bile lahko nekatere
Vzgojeslovje. 335
reči, ki so nam nenavadne, n. pr. da sta roditelja vodila svojega
sina po raznih zavodih v dolgih desetih mesecih, samo v cerkev
ga nista privedla. Knjiga je vredna priporočila. E. de Amicis —
J. Miklavčič. „Srce." Italijanski spisal — — , posl. J. Giontini.
Ljubljana. 1891. 8".
Miklošič Ivan (1824) iz Ljutomera, od 1869 — 1889 vadnični
učitelj v Mariboiu, kjer živi v pokoju, odlikovan z zlatim križcem
za zasluge. Sotrudnik .^Popotnikov'''' je izdal učno knjižico za
šole. Knjiga njegova je bila v rabi skoraj po vseh slovenskih
šolah na Štajerskem, dokler je ni izpodrinila Koprivnik-Majcenova
boljša „Začetnica". Sestavljena je po „pisalno-bralni" ne po „anali-
tično-sintetični" metodi. — Miklošič je znan tudi kot glasbenik,
kajti njegova maša za moški zbor se mnogo poje po Štajerskem. -^
Ivan je brat slavnega jezikoslovca Fr. Miklošiča. „Navod o rabi
80 pregibljivih črk za prvi poduk v čitanji." Sestavil in založil
- — učitelj v Mariboru. 1875. 12". 8. — — „Začetnica in prvo
berilo." Sestavil . Dunaj. 1878. 116. - IL izd. 1880. — —
,,Stenske tablice za čitanje po analitično- sintetični metodi." Mari-
bor 1874.
Močnik dr. vitez Frančišek. (Glej Zgod. slov. slovstva IV.
119-120.)
Močnik Matej. (Glej Zgod. slov. slovstva 99—100.)
NadliŠek Marica. (Glej Zgod. slov. slovstva, IV. 135—136.)
Nedeljko Frančišek (1858) iz Rakovcev pri sv. Tomažu
na Štajerskem, se je šolal na Ptuju, vZagrebu in Varaždinu, ter je
zdaj uradnik banke „Slavije" v Ljubljani. Priobčeval je pripovedke
in zgodovinske povesti. 1. „Narodne pripovedke za mla-
dino." Spisal Dominicus. L zvezek. V Ljubljani. Založil in izdal
Janez Giontini 1887. (Mala 8". 87 stranij. 2. „Na rodne pripo-
vedke za mladino." IL zvezek. V Ljubljani. Založil in izdal
Janez Giontini 1887. 86 stranij. 3. „Pravljice in pripovedke
za mladino." Zbral Dominicus. V Ljubljani. Založil in prodaja
J. Giontini. 1889. 141 stranij. (Vsebina tega zvezka je povzeta iz
raznih slovenskih knjig in časopisov). 4. „Narodne pripovedke
in pravljice." Zbral Prostoslav S. Sekolov. V Ljubljani. Založil
in izdal Matija Gerber. 1889. 81 stranij. 5. „Mali vseznalec"
ali zbirka lahko izpeljivih poskusov iz fizike, mehanike, aritme-
336 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
tike in glumarstva, smešnic in" zastavic z navodom o punkti-
ranji ali geomanciji. V Ljubljani. Založil in prodaja Janez Gion-
tini. 1890. 79 stranij, 6. „Don Kišot" iz la Manche, vitez
otožnega lica. Slovenski mladini priredil Fran Nedeljko. V Ljubljani.
1890. Založil Matija Gerber. 80 stranij. 7. „Ferdinand grof
Radecki." Sestavil Fr. N. — V Ljubljani 1893. Založil Janez
Giontini. 80 stranij. 8. .,Maksimilijan L", cesar mehikanski.
Slovenskemu ljudstvu spisal Fr. Nedeljko. V Ljubljani. Založil
J. (iiontini 1892. 69 stranij. 9. „Princ Evgenij Savojski-',
slavni junak in vojskovodja avstrijski. Zgodovinska povest. Slo-
venskemu ljudstvu spisal S. Hrvojič. V Ljubljani. Založil in pro-
daja Anton Turk, knjigovez. 1893. 78 stranij. 10. „Anderse-
nove pravljice za mladino." Izbral in poslovenil Fran Ne-
deljko. S slikami. V Ljubljani 1896. Založil J. Giontini. 136 str.
11. „Pokojna cesarica Elizabeta." S štirimi podobami.
Sestavil Fran Nedeljko. V Ljubljani 1898. Izdal in založil Ivan
Bonač. Velika 8". 28 stranij. 12. „S prestola na morišče,
ali nesrečna kraljeva rodbina." Zgodovinska povest. Iz
nemškega prosto poslovenil Dominicus. V Ljubljani. Založil in
izdal Janez Giontini. 59 stranij. 13. „Naschiskova hči,
cvetlica iz pustinje." Iz nemškega prosto poslovenil Domi-
nicus. V Ljubljani. Založil in prodaja Janez Giontini. 74 stranij. —
Da je Nedeljko začel nabirati narodno blago — hrani ga še za
kacih 10 — 20 tiskanih pol — , k temu ga je privedel pokojni
profesor Valjavec s svojimi narodnimi pripovedkami. - Avstrijske
junake pak opisuje, da bi s tem v naši mladini obudil patrijo-
tični čut in ljubezen do naše presvetle vladarske hiše in nje
poglavarja. Strokovna šolska lista ..Popotnik'^ in „[^Čitcljski
Tovariš"'- prinašala sta o „Nedeljkovih spisih" pohvalne ocene
ter jih priporočala v nakup šolarskim knjižnicam.
Nerat Miha (1845) iz Slivnice pri Mariboru, zdaj nadučitelj
na štirirazredni ljudski šoli ,.Leitersberg-Krčevina" v Mariboru
ter urednik ^.Popotnikov'\ je učiteljeval poprej po raznih krajih
ter bil tudi nekaj časa okrajni šolski nadzornik. Ko se je peda-
gogiški list ^^Popotnik''- preselil 1884. 1. v Maribor, prevzel je
Nerat uredništvo tega lista, ki ga vodi in urejuje prav spretno
še dandanes. Umel je za svoj list poleg najboljših ljudskihSchreinerjev jako poljudni in zanimljivi zlog ga je uspo-
sobil, da je za „Družbo sv. Mohorja" spisal „Fiziko" v dveh
delih. S profesorjem Koprivnikom, ki služi na istem zavodu, je v
mnogih letnikih učiteljskega lista „Po^o^;zi^" v Mariboru objavljal
sestavke, kako bi se dala načela Friderika Junge-ja o prirodo-
pisnem pouku prilagoditi slovenskim šolam. Sestavke sta izdala
1895.1. v posebni knjigi „Prirodopisni pouk v ljudski šoli".
Po načelih Friderik Junge-jevih spisala H. Schreiner, ravnatelj
in J. Koprivnik, profesor c. kr. učiteljišča v Mariboru. Ponatis iz
^^Popotnika'^. Cena 1 K. Maribor. 1895. Založila pisatelja. Tisk
tiskarne sv. Cirila.
Schreiner je priobčil v nemškem jeziku „Grundzuge der Ge-
ologie mit besonderer Berucksichtigung der geologi-
schen Verhaltnisse Tirols. (Programm der k. k. Lehrerbildungs-
anstalt in Bozen 1882. — Izvestje c. kr. učiteljišča v Bolcanu 18S2.) Spis
je izšel tudi v ponatisu in se rabi na tamošnjem učiteljišču. — Dalje „D e r
naturgeschichtlicheUnterricht in der einclassigenVolks-
schule." (Izvestje c. kr. učitelji.šča v Bolcanu 1889.) „Zur Geschichte
344 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
der An stal t." (Izvestje c. kr. učiteljišča v Mariboru. 1892.) — Sodeloval
je v knjigah, ki jih je izdal Franz Frisch „Biographien osterrei-
chischer Schulmanner" (Anton Slomšek, Leopold Hassner, Ritter
v. Artha) ter v časnikih „Oestcrreichischer Schulbote", „Tiroler Schulfreund"
in „Katholische Volksschule".
Stumpfi Ana (1855) iz Ljubljane, upokojena voditeljica
C. kr. državne meščanske dekliške šole v Trstu, je izdala spretno
spisano učno knjigo o ženskih ročnih delih, ki je prva te vrste
v našem jeziku. „Foduk o ženskih ročnih delih" za učiteljice,
učiteljske pripravnice in gospodinje. Spisala Ana Stumpfi, naduči-
teljica na c. kr. dekliški šoli v Trstu. Založila pisateljica. Tisk
Avstr. Llovda. 1877. 8". 104.
Tomšič Iva7t (1838 — 1894) iz Vinice na Dolenjskem, sin pisa-
telja in učitelja Bernarda Tomšiča, je prišel s pomočjo A. Zamej-
čevo in Bleiweisovo na ljubljanske šole, služboval je v Tržiču in
od 1868 do svoje smrti na c. kr. vadnici v Ljubljani. Dobro in strogo
vzgojen od očeta in vspodbujen po prirodni lepoti rojstnega kraja,
dobro vešč lepi narodni govorici v Belokranjcih, je Tomšič rano začel
pisateljevati; njegove prve spise nahajamo v „5o/^^em Prijatelju'-'-
(1853). V letniku 1854. št. 31. se prikažejo vsi trije Tomšiči, oče
in oba sina, ko pisatelji. V omenjenem časniku in v ^^Zgodnji
Danici^'- je Ivan zaporedoma objavljal sestavke jako različne vse-
bine, v .^Novicah-'- od 1868. i. naprej pa spise narodno-gospodar-
ske vsebine.') Poleg te razsežne delavnosti spisal ali sestavil je blizu
trideset knjig, nekaj iz kmetijstva, nekaj iz pripovedniške stroke,
večinoma pa učne knjige iz raznovrstnih predmetov. Ob vsej tej
ogromni delavnosti pa je Tomšič osnoval in vodil časnik „ Vrteč'-
skoz mnogo let. Samo ta izborno urejevani list za mladino bi mu
zagotovil neizbrisen spomin v srcih nežne njladine; bilo bi odveč,
da bi tukaj o vrlinah tega lista govorili mnogo. „Zlati orehi
slovenski mladosti v spomin." Spisal Ivan Tomšič, učitelj v
Teržiču na Gorenskem. Pervi zvezek (z eno podobo). V Ljubljani.
Natisnil in založil J. R. Milic. 1866. 16". 126. — 2. „Poboljšani
sosedje ali sadjereja v pogovorih za domače ljudstvo."
Spisal I. Tomšič, učitelj v Teržiču. Izdala „Družba sv. Mohora*'. \'
Celovcu. 1867. 8". 55. Natisnil J. Blaznik v Ljubljani. — 3. ,,A B C
')Tudi „Slov. Glasnik'^ ^ ^Primorski Ilirjaic'-'- in ,, Primorec'- so pri-
našali njegove spise.
I
Vzgojeslovje. 345
v podobah in besedi za otroke." Sestavil Ivan Tomšič. Za-
ložil J. Giontini. 1^. ,,Pr irodoslovje v podobah." Slovenskej
mladini v poduk in zabavo poslovenil Ivan Tomšič, učitelj na
C. kr. normalki. V Ljubljani. 1869. 4". Popis dodanih prirodo-
slovnih podob iz živalstva, rastlinstva in rudninstva. vStr. 1—15.
Slike str. 1 — 14. Založil J. Giontini. Tiskal Milic. — 5. „Navod,
kako naj ravnajo posamezni kmetje in cele soseske :z
gozdom." Slovenskim soseskam in kmetom (nemški spisal Mavricij
Schlever, bivši nadlogar), poslovenil Ivan Ton^šič. Na svitlo dal
deželni odbor kranjski. V Ljubljani. 1869. 8". 43. Natisnil J. Blaznik.
— 6. „Naznanila." Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba na Kranj-
skem. V Ljubljani. 1869. 8". 120. Zv. L slovensko nemški. Natisnil
Blaznik. 1870. Zv. L str. 1 67. Zv. IL str. 45. Dodatek str. 51. 1871.
Zv. L str. 47. Doklada str. 59 itd. Slovenil LTomšič. 1870. 1.., Besednik"
„Srenja pod lipo". ^Sedemnajsta nedelja." „Pogovoro kme-
tijstvu" (str. 4 — 189). „Ne prevzemi se prezgodaj" (Sultan
Oskar IL). „Iz malega naraste veliko". „Kmetija tam ve-
liko izda, kjer delo, pridnost je doma" (127). „Cvetlice"
(150). — 7. „Poljedelstvo s posebnim ozirom na domače pri-
delke." Za prosto domače ljudstvo po najboljših skušnjah izur-
jenih poljedelcev. Spisal Ivan Tomšič, c. kr. učitelj na vzornej
normalki. V Ijubljani. 1870. 8". 107. Izdala in založila „Družba
sv. Mohora" v Celovcu. Natisnil J. Blaznik. — 8. „Zemlja sloven-
ska", sestavil — — . Izdal J. Felkl v Pragi. J. Giontini. Ljubljana.
Globus. — 9. „Vošilna knjižica ali vošilni listi za novo leto
godove in rojstne dneve." Slovenski mladini v porabo spisal
Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici. V Ljubljani. 1870. 8". 46.
Založil J. Giontini.
Največja zasluga Tomšičeva pa je, da je 1871. 1. ustanovil
ilustrovan časopis za našo slovens^ko mladino pod naslovom
„ Vrteč''. Kar je „ Vrteč'' v vabilu obetal, to je čvrsto izpolnjeval
od leta do leta zmirom lepše in boljše. Na pomoč so mu prihiteli
vrli učitelji, recimo: Feliks Stegnar, Andrej Praprotnik,Jož. Levičnik,
a celo Fr. Levstik in drugi. — Kaj in koliko je pisal urednik
sam, to se vse povedati ne more. Skladal je pesmice, spisaval
povesti, prelagal iz hrvaščine, obdeloval z bratom zlasti prirodo-
pisno-naravoznansko polje, razgovarjal se z dopisniki, jadikoval
o stroških, kajti skromno je bilo število naročnikov, še skrom-
nejše število plačnikov! Značil je spise svoje ali s celim imenom
346 ' Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Ivan Tomšič, ali brez njega; časi s prvima črkama I. T., časi le
z nekatero, n. pr. T., — č, — m — , —o — itd. „Vse to velikansko
delo je nakopičeno v 23 letnikih ,,Vrtčemh'\ piše ,,Tovanš''.
10. „Nazorni nauk za slovensko mladost." Obsega 30 bar-
vanih tabel na debelem papirju s 380 podobami. Po slovenski
razjasnil Ivan Tomšič, učitelj na c. kr. vadnici v Ljubljani. 1872.
Str. 353. II. natis 1883. — ,,Nazorni nauk" za slovensko mla-
dino. Druga knjiga. 150 barvanih podob za prvi pouk najvažnejših
strupenih in pitomih rastlin. Slovenski priredil . Ljubljana. 1890.
Založil j.Giontini.— 11. ,,Krištofa Smida sto malih pripovedek
za mladost." Poslovenil Ivan Tomšič. Z nekaterimi podobami.
V Ljubljani. 1872. 8". 144. Založil J. Giontini. — 12. „Nova avstrij-
ska mera in vaga." Knjižica slovenskim šolam v porabo. Spisal
dr. vitez Fr. Močnik. Poslovenil Ivan Tomšič. Na Dunaju. 1873.
L natis. II. natis 1875. 8". 63. Natisnil K. Gorišek. V c. kr. zalogi
šolskih bukev. — 13. ,,Poročilo o Dunajskej svetovnej raz-
stavi 1873." (Glej „Narodno gospodarstvo".) 1872. 1. vršil se je
v Ljubljani prvi občni zbor ljudskih učiteljev, pri katerem
je imel Ivan Tomšič pomenljiv govor „Kako naj se slovenski
učitelj za svoj stan izobražuje". {^.Tovaris^'- str. 321 — 344.)
— 14. „Stenska tabla novih avstrijskih mer in uteži", vsled
uradnih podatkov po izvirnih obrazcih c. kr. pervomerske komisije
na Dunaju. Izdelal in izrisal Ernest Matthev-Guenet v (iradcu,
poslovenil Ivan Tomšič, na prodaj pri Gerberju v Ljubljani 1874. —
15. „Gledališke igre za slovensko mladino". (Glej „Bibliografijo
Dramatike.) — 16. ,,Bibliografija slovenska." Slovensko knjigar-
stvo od začetka 1874. 1. do 1875. 1. (Letopis „Matice Slovenske"
— 1876. 1.) do 1893. 1. 18. „Navod k pervej in drugej računici j
za slovenske ljudske"" šole." Drugi po novih učnih črtežih
predelani natis. Na Dunaji. 1876. 8". 112. Natisnil K. Gorišek. V
C. kr. založbi šolskih bukev. — 19. „Cesar Franc Jožef I." Na
Dunaju. Natisnil in založil K. Rauch. 1879. 16". Str. 20. Primeren ^
spominek v dan srebrne poroke presvetlega cesarja in cesarice. _*
11. natis 1880. — 20. „Avgusta meseca 18. dan." Na slavo|
rojstvenemu dnevu Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. Na«
Dunaju. Natisnil in založil K. Rauch. 1880. 16». 20 str. {,,Vrtcč'
— str. 136-138.) 21. ,,Knjižnica slovenskej mladini." Knjiga L
„Dragoljubci." Zbirka poučnih pripovedek slovenskej mladini.
Vzgojeslovje. 347
Nabral in spisal Ivan Tomšič. Zvezek L V Ljubljani, Natisnila
Klein in Kovač. — 22. Knjiga II. „Peter rokodelčič." Poučna po-
vest odraslej slovenskej mladini. Prosto na slovenski jezik pre-
ložil Ivan Tomšič. V Ljubljani. 1880. 8". 96. Založil in izdal pisatelj.
Natisnila Klein in Kovač. — 23. ,,Cesarjevič Rudolf, nastol-
nik avstrijski.'' Na slavo poroke... Na Dunaju. 188L Natisnil
Rauch (str. 72-75 v „Vrtcu^'). — 24. Knjiga III. „Sreča v
Nesreči'', ali popisovanje čudne zgodbe dveh dvojčkov. Poučenje
starim in mladim, ubožnim in bogatim. Spisal 'in na svetlobo dal
Janez Cigler. Drugi popravljeni natis. V Ljubljani. 1882. 8". 145.
Založil in izdal Ivan Tomšič, izdajatelj „Knjižnice slov. mladini*'
s predgovorom. — 25. „Habsburški rod." Spomenica, da je minulo
600 let. kar je Kranjska in Stirska združena s preslavno Habs-
burško vladajočo rodovino. Slovenskej mladini sestavil Ivan
Tomšič. Na Dunaju. 1883. 16". 31. Natisnil in založil Rauch.
— 27. ..Knjižnica za mladino." Založilo in na svetlo dalo „Slov.
učit. društvo". Uredil Ivan Tomšič. I. zvezek: a) „Mladi dnevi."
(Spis. P. B.) b) ,,Za poklicem." (Spis. Nepokar). V Ljubljani.
1887. 8". 72. Natisnil J. Milic. — 29. „Cesar Franc Jožef I."
1848 — 1888. Na spomin štiridesetletnega vladanja Njega Veličan-
stva. Sestavil Ivan Tomšič. (Z devetimi podobami.) Na Dunaju.
1888. 8". 16. Natisnil in založil K. Rauch. — „Iz pričujočega
popisovanja se vidi" — pisal je pokojni profesor Marn v svojem
,.Jezičniku" — „kolike pomembe nam je v slovenskem slovstvu
— bil Ivan Tomšič. Spisal in priredil je do trideset knjig in
knjižic; 18 let je sestavljal „ Bibliografijo Slovensko" v „Letopisih
Matice Slovenske", 23 let pa je urejeval marljivo „ Vrtec'\ kateri
naši slovenski mladini bistri um, vzbuja domišljijo, krepča spo-
min, blaži srce, vnema k ljubezni do domovine in države, do
vere in cerkve katoliške; časopis, kateri šteje 23 njegovih knjig,
o katerih se sme naši mladini reči, kar je pisal sv. Jeronim o
bukvah sv. Hilarija „Hilarii libros inoffenso decurrat pede"! —
Tomšič pa je bil tudi vzor-učitelj — s tem je vse povedano!
Med svojimi tovariši je bil vesel, odkritosrčen in zabaven. Pri-
ljubil se je vsakomu, kdor je količkaj občeval ž njim. Ta svoj
veseli, odkriti značaj je ohranil do zadnjega časa, dokler ni Bog
upihnil luči njega življenju ter ga tako vzel žalujoči rodbini in
vsemu slovenskemu narodu. (Gangl v „Tovarišu^\)
23-'
348 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
TroŠt Ivo "), znan slovenski pripovednik, je tudi marljiv
pedagogiški pisatelj, ki pošilja svoje spise v ..Učiteljskega Tova-
riša'''' n. pr. ,.(]isti jezik v šoli", ,,Trmoglavost", „0 otroškem
strahu", „Skopulja", „MIadina in avtoriteta" i. dr., i. dr.
TroŠt Frančišek (1860), nadučitelj na Igu, je marljiv so-
trudnik ^^Učiteljskega Tovariša"" in urednik strokovnemu listu
•,Ognjegaseč\ ki ga izdaja in zalaga ,.Zveza gasilnih društev^''
na Kranjskem.
Zupan Tomo (1839) iz Smokuča na Kranjskem izprašan iz
slovenščine na Dunaju in iz verozakona v Ljubljani, je služboval
za suplenta na gimnaziji v Ljubljani (1863 — 1867), potem prišel
v Kranj na tamošnjo gimnazijo in bil definitivno nastavljen 1868.1.
1879. 1. je bil premeščen v Ljubljano, kjer je služboval na nižji
in višji (1894) gimnaziji. Odlikovan je od sv. očeta Leona XIII
z naslovom „Monsignore". Ljubljenec pokojnega kneza in škofa
Pogačarja je delaven na cerkvenem in šolskem polju. V .^Slo-
venskem Prijatelju'' (1873 — 1879) se nahajajo nekateri njegovi
govori in v ^.Zgod. Danici''' spisi v vezani in nevezani besedi ;
n. pr. ,.Zakrament ljubezni'', „Trinajst pesmic" v ,.Zgod Danici'''
1862. 1. V slovenskem izvestju c. kr. realne gimnazije v Kranju
1871. 1. so opisane cerkve sv. Klemena in ss. Ingenuina in Albuina.
V istem izvestju 1874. 1. je mično opisal življenje dveh kranjskih
vojakov Luke Knafelna in dr. Frana Zupančiča; poetiško nadahnene
so slike iz „Prešernovega življenja" (Lj. Zv. 1881). Neprecenljive
in ne dovolj uvaževane pa so Zupanove zasluge za ves slovenski
narod z ozirom na „Družbo sv. Cirila in Metoda ', kateri družbi je
on od početka do sedaj istotako požrtvovalen kakor spreten voditelj.
Žirovnik JoSef {\'^60) iz Kranja, sedaj nadučitelj v Zgornjih
Gorjah na Gorenjskem je v ^^Učiteljskem Tovarišu'' priobčcval
sestavke razne vsebine in za ,,Matico Slovensko'''' opisal Cirkniško
jezero.
Žumcr Andrej (1847), porojen v Gorjah na Gorenjskem, je
dovršil v Ljubljani vso gimnazijo in učiteljišče 1873. 1. in je. služ-
boval v Ljubljani ter postal okrajni šolski nadzornik za kamniški,
pozneje za kranjski in radoljiški šolski okraj. Zumer ima največ
zaslug, da so slovenski učitelji dobili abecednik, berilo in slovnico
*j Cilcj ^Zgodovina slovenskega slovstva", IV. del, str. 139.
niili
Vzgojeslovje. 349
; in jednaka učila, ker je bil duša pri spisovanju in sestavljanju teh
knjig. Sotrudnik „Ljublj. Zvona'^ je opisal pisatelja Samostala,
sotrudnik ^^Pedagogiškega letnika'-' je objavil sestavek „V šolski
delarni" (1890). Ko je 1890. 1. pokojni Praprotnik odložil uredništvo
^^Učiteljskega Toz'ariša'% je Žumer štiri leta spretno opravljal ta
posel, dokler ga radi obilnih poslov ni (1894) izročil Dimniku;
pridobil je listu poleg najboljših pisateljev svojega stanu še pro-
fesorje Levca, Orožna, Rutarja in druge. Za svoje zasluge na
šolskem polju je Žumer 1896. 1. dobil zlati kVižec s krono in
„Sloz'e7isko učiteljsko društvo" je svojemu predsedniku priredilo
„Zumerjev večer".
Opisani pisatelji in pedagogi slovenski so se trudili vsestransko z raz-
širjevanjem knjige slovenske povzdigniti slovensko ljudsko šolstvo na isto
stopinjo, katero zavzemajo drugi boli naobraženi narodi v Avstriji. — V do-
sego tega so se pa obračali slovenski učitelji-pisatelji pogosto v „Letnih po-
ročilih" s primernimi spisi do starišev in šolskih prijateljev ; v teh letnih
izvestjih razmotrivali so in govorili o šolskih zadevah, o vzgoji, o kmetijstvu ita.
M. Močnik n. pr. je priobčil v letnem poročilu šentjakobske šole v Ljubljani
1868. 1. spis ,,0 zanemarjenih otrocih"; Janez Rozman „0 n a p a č n j^
odgoji otrok." (Letno poročilo iste šole 1869. 1.); „0 šoli, s ta risih
in učiteljih." Luka Knific. (Letno poročilo glavne šole tržiške 1868. L);
Valentin Žvagen „Beseda s ta rišem in otroko m.'' (Letno poročilo
.starotrške šole 1881. 1.); J. Ravnikar „Starišem v premislek." (Letno
poročilo krške ljudske šole 1882. L); „P u s t i t e otročiče k meni."
(Letno poročilo šentvidske šole nad Ljubljano 1887. 1.); Fr. Svetina „Sta-
rišem v podu k." (Letno poročilo črnomaljsko 1875. 1 ) ; Jakob Inglič
,,Prijazna beseda starišem idrijskih otrok." (Letno poročilo
C. kr. rudarske šole v Idriji 1875. 1.). Jan. Pintbach je vzel vzgojitelje same
za predmet v spisu „ Misli o učeni k ih." (Letno poročilo črnomaljske
šole 1870. 1. 8°. 18.) — Pristavimo še „M isli starega Mengšan a.''
(Letno poročilo mengiško 1889. 1.) Dr. Romih „Temeljni nauk o knjigo-
vodstvu." (Letno poročilo krške meščanske šole 1887. L); L Kryl „Zemlje-
pisna črtica ljutomerskega okrajnega glavarstva". Blaže Pernišek „Ljuto-
merskim k m e t o m." (Letno poročilo narodne šole v Ljutomeru 1873. L);
Pernišek „Okletarstvu"; „Ljutomerskim kmeto m." (Letno poro-
čilo 1875. 1). Pintbach „K d o je srečen." (Letno poročilo črnomaljsko
1869. 1.). M. Poč „Dva govora zastran šol." (Letno poročilo črno-
malj.sko 1868. 1.). Fr. všetina „Nekaj v poduk in kratek čas." (Letno
poročilo črnomaljsko 1884. 1.). Zgodovinske črtice o dotičnih šolah nahajamo
v Letnih poročilih n. pr. Iv. Lapajne poroča 1875. in 1876. 1. o ljudski šoli
\ Ljutomeru ; on slika kranjsko ljudsko šolstvo sploh v posebnem spisu
1871. 1. Ljubljana. 8°. 71. Lapajne „0 p is krškega okrajnega gla-
va r s t v a.'' (Letno poročilo krške meščanske šole 1884. 1.) ; ta opis popol-
njuje J. Ravnikar v letnem poročilu krške ljudske šole 1884. 1. Prof Seidl
350 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Ferdinand podaje črtice ,0 podnebju v Kr.škem in meteorogi.ško
opazovanja v Krške m." (Letno poročilo nemške deške meščanske šole
v Krškem 1886. 1.) ; Janez Thuma ,.i^eniljepisni in zgodovinski opis
P o s t o j n e." (Letno poročilo postojniško 1886. 1.); Koblar Anton .,Z g o d o-
vinske črtice o mengiški šoli." (Letno poročilo mengiško 1868. 1.);
O. Stanko Prus „S 1 o v e n s k a župnija sv Petra in Pavla v Ptuju",
ter Anton Porekar „Opis Ptuja." (Letno poročilo ptujsko 18X6.). „Usta-
novno pismo trnovske šole." (Letno poročilo trnovsko 1888. 1.),
Koblar Anton „Xa razvalinah mengeškega gradu" (Letno poročilo
v Mengšu 1888. 1.) i. t. d. — Letna poročila ljudskih šol pa se uporabljajo
tudi za splošni pouk, n. pr. Letno poročilo trirazredne Ijud.ske šole v
Cerknici 1879- 1. S". 10. ima se.stavek ,,0 napravi s r e n j sk i h dre-
vesnic", „Kratek pregled štajerske in kranjske zgodo-
vine." (Letno 'poročilo v Ljutomeru.). „vŠola idrijska", spisal I. Juvan.
(Letno poročilo idrijsko 1872.1.) „Učiteljska knjižnica kranj-
skega okraja", Fr. Špendal. (Letno poročilo Kranjsko 1873. 1.). ,,Naš
šolski vrt" (z načrtom). (Letno poročilo meščanske šole na Krškem 1887. 1.)
„Naj važnejša postavna določila o šolskem obiskovanj i.',
(Letno poročilo krške ljudske šole 1887. 1). „D o m a č a iz rej a in njeni
nasledki za prihodnjo s t." (Letno poročilo IL mestne šole v LJub-
ljani 1872. 1, spisal pokojni Belar). „Dobre šole in slovenski sta-
riši." (Letno poročilo škofjeloško 1872.1). Pušenjak F. „Pr i delo v a nj e
sočivja''; Freuensfcld Jožef „Narodne pravljice iz ljutomer-
skega okraja"; Schneider Fr. „0 selitvi p t i c", (vsi ti spisi v letnem
poročilu ljutomerske šole 1889. 1.). Kramar Fr. „N e k o 1 i k o črtic iz zgo-
dovine škofjeloške deške šole." (Letno poročilo škofjeloško 18S9. 1.).
„S v Notburga v (trobljah." (Letno poročilo mengiško 1889.1.) i t. d.
Učitelji glasbeniki.
Med učitelji imamo mnogo olikanih mož, ki so svoje moči
posvetili stroki, katero so v poprejšnjih časih morali bolje gojiti
vsled službenih razmer nego sedaj v celoti. Pa tudi drugi vzrok,
Slovencem prirojeno veselje do petja, jim je pokazal pot do
glasbe. Ker je uže Rakuš v svoji knjigi „Slovensko petje v minolih
stoletjih'" omenil in opisal delovanje najodličnejših skladateljev, se
tukaj pobliže ne pečamo ž njimi, nego jih omenjamo samo, ker
so učiteljskega stanu in ker so objavili dela, ki vzgajajo naš narod.
Adamič Frančišek (1830—1874) iz Žabjaka v Ljubljani je
služboval v Škofji Loki, v Smartnem pri Litiji in je zlagal maše,
božične, postne in velikonočne pesni. Tantum ergo, ofertorije in
druge posvetne pesmi; pisal je pa tudi v ^^Učit. Tovariša".
Belar Leopold (\S2S—IS99) iz Idrije, pridobil si jeza ceci-
lijansko petje velikih zaslug in dobil raznovrstna odlikovanja.
Vzgojeslo\'je. , 351
Foerster Anton (1837) iz Osenic na Češkem, od 1867.1. v
Ljubljani, delaven kot pevovodja ^fiitalnice''' in kapelnik ^.Dra-
matičnega društva"^ je izdal raznovrstna dela v muzikalni stroki;
on je slovensko pesen spravil v salon in na koncertni oder.
Fajgelj Danilo (1840) iz Idrije, učenec imenitnega orglavca
Krašnarja, je služboval na Bočki na Dolenjskem, na Trati na Go-
renjskem, v Tolminu na Goriškem ; sedaj je nadučitelj dvoraz-
rednice v Serpenici. Strokovnjaki trde, da je popolnoma izurjen
v vseh glasbenih strokah: učiteljska izložba v Gorici 1884. 1. mu
je naklonila diplomo; ministerstvo za uk in bogočastje pa denarno
nagrado. Fajgelj v slovenskih listih strokovnjaški ocenjuje cer-
kvene in posvetne skladbe slovenskih mo;fštrov.
Leban Avgust (1847 — 1879) iz Kanala je bil na goriški
gimnaziji vsa leta ,,drugi med odličnjaki". Ker se vsled neugodnih
gmotnih razmer ni mogel posvetiti priljubljenemu jezikoslovju, se
je posvetil učiteljstvu in je v jednem letu dovršil učiteljišče v
Gorici ter je služboval v Sovodnjah pri Gorici, v Ajdovščini in v
Gorici. Gimnazijec-dijak je bil v goriškem malem semenišču pevo-
vodja ter skladal napeve pesmicam, n. pr. ..Cerkvica" pa še v itali-
janskem zlogu, v slovanskem duhu pa uže „Dijaška", „Navdušenje'',
,.Molitev" in druge. Prof. Kuhač piše: Šteta, da ni imao Avgust
Leban učitelja ili bar prijatelja od struke, koji bi mu bio savje-
tovao, kako da ono i ono vrši in utanači''. ,,Venec apostolskih
narodnih pesnij'' je slavni kritik na muzikalnem polju označil z
besedami ,,Gorko čuvstvo in lep melodičen talent". Zlagal je na-
peve tudi cerkvenim pesnim.
Vavken Andrej (1838—1898) iz Planine pri Rakeku, mnogo
let učitelj v Cerkljah, je objavljal v ^,Učiteljskem Tovarišu'''
ocene cerkvenih in posvetnih skladeb, izdal sam jako čislane „Na-
peve cerkvenih pesem", bil je slaven orgljar; v imenovanem kraju
je bil nad trideset let župan, s kratkimi presledki načelnik kraj-
nega šolskega sveta, cerkveni ključar, c. kr. poštar, trgovec, go-
stilničar in lastnik velikega posestva.
Volarič Andrej (1863 — 1895) iz Kobarida, šolski voditelj
v Devinu prj Trstu, plodovit slovenski skladatelj, je uže v 15. letu
poskušal v glaske devati lepe kobaridske narodne pesni. Kjerkoli
je služil, ustanavljal je pevske zbore in prirejal veselice. Šolski
nadzornik vitez Klodič mu je dobil učiteljev, da bi napravil izpit
na konservatoriju, a v istem letu je umrl. Izdal je „Venec*" i. dr.
352 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Žirovnik Janko (1858) iz Kranja, kjer je pohajal nižjo
gimnazijo, je učitcljeval v Škotji Loki, Ljutomeru, v Starem trgu
pri Ložu, v Begunjah, Gorjah in je sedaj nadučitelj v Šent Vidu
nad Ljubljano. Uže v mladih letih je imel mnogo veselja do glasbe,
v kateri ga je v Ljubljani poučeval Anton Nedved: ta je nagovarjal
svoje učence, naj nabirajo narodne pesni. Mnogo od Žirovnika
nabranih narodnih pesnij je izdala ^.Glasbena Matica'-', nekaj pa
češki učitelj Kuba. Žirovnik je tudi umen kmetovalec, zlasti sadje-
rejec, in je o tem predmetu pisal v ,,Učit. Tov.", ..Kmetovalca"
in .^^Vrtnarja'-^ — Opisal je tudi slovenskega pisatelja Blaža
Potočnika.
IX.
Časniki in časnikarstvo '-'j.
Uvod.
O stoletnici Vodnikovih „Lublanskih Noviz" je čislani slovenski pisa-
telj Ivan Vrhovnik spisal in izdal v prid „Družbi sv. Cirila in Metodija"
1887, 8", jako skrbno spisano knjižico, katera nam podaje jasen pregled, kako
se je razvijalo naše časnikarstvo v teku sto let Časnikarstvo je najimenit-
nejši pojav duševne delavnosti kakega naroda, posebno v takih razmerah,
kjer se mora narod bojevati za najbolj jasne pravice človeške in državljan-
ske; zato se časnikarstvo, ki izraža javno mnenje, imenuje tudi najnovejša
velesila. Zato so se slovenski rodoljubi trudili od nekdaj posluževati se tega
sredstva. O Vodnikovih in Blei\veisovih „Novicah" se tukaj ne bode raz-
pravljalo pobliže, ker je ta stvar obdelana v II. in III. zvezku te knjige, pač pa
radi popolnega pregleda omenjamo ona glasila, v katerih je slovenska beseda,
") Josip Mam, , O časnikarstvu, vzlasti liberalnem.'- V katol.
pol. besednici 8 svečana govoril Ljubljana 1874. 8". 15. — r^^' a. „Stat
n o m i n i s u m b r a." Časnikarstvo in naši časniki. (Ponatis iz .Slov. Nar.')
Založil Ivan Železnikar. Ljubljana. 1884 i6". 294.
Ivan Vrhovnik navaja o. c. p. 26—32 nekatere tiskovine iz medno-
viške dobe, namreč .slovensko vojno proklamacijo Bernadotta in Frianta,
„Pe.sem o godu rojstva našiga svitliga Clesarja Franca I. ino Karoline naše
.svitle Cesarice (Ill\r. Blatt 29), „Pesem svitlcmu Cesarju Francu 1.", ,,Francu I.
našemu svitlemu Cesarju id.", „Carni<ilia pcr mertvini Franca I. id.", ,,Lik
Noviga Me.sta O Vosknsji Zbora svoje fare''. Gospod pisatelj omenja tam
tudi uradne li.stinc; nekoliko te tvarine, do zdaj še nepoznane in nahajajoče
se v knjižnici ča.st. g. Slekovca, župnika pod Ptujem, objavlja pisatelj te
knjige na drugem mestu.
časniki in časnikarstvo. 353
dasi v skromni meri, prišla v javnost v časih, ko Slovenci niso imeli svojega
glasila. V Ljubljani so najpoprej izhajali nemški časniki, po katerih je izpod
„nemškega pepela švignila kaka slovenska iskra", tako je „W()chentliches
Kundschaftsblatt des Herzogthums Krain auf das 1775. J naznanil Gorjupov
molitvcnik „Evangelski navki", Kleinmayrjeva „Laibacher Zeitung- 1778. 1.
,,N a j b o 1 j še molitve Pija VI.", Brunnove Bukvice od „Žvinskih bolezni",
..Miirkische Laibacher Zeitung" 1789 je objavila kitico sloven.ske pesmice, uradni
t'ranco.ski li.st ,,Telčgraphe officiel" je 1811 objavil Vodnikovo , Ilirijo oživljeno",
..Laibacher Wochenblatt'' je objavil dve slovenski pesmici. TJemu li.stuje 1818
sledil važen .,Illvrisches Blatt", ki je prine.sel prvo Prešernovo pesen ,,De-
kelcam" 1827. 1. in našemu pesniku poleg „Novic" ostal glasnik njegove muze.
Priloga tega lista je bila bojišče za glasovito abecedno vojsko. Malavašič
in Zemlja sta tudi sodelovala v tem listu. Omenjenemu časniku je 1840. 1.
postal družnik ..Carniolia"^ ..Zeitschrift fiir Kunst, Wissenschaft und geselliges
Leben". Na Koro.škem je jela izhajati 1811.1. ^Carinthia\ v kateri je Urban
Jarnik objavil pesen „Na Slovence"; v tem listu so sodelovali dr. Jernej
Levičnik, dr. Jakob Zupan, Janez Cigler. Slomšek deloma tudi v nemškem
jeziku. Poleg tega časnika je od 1818 hodila na svetlo „Karntnerische Zeit-
schrift", ki je sprejemala tudi doneske h kulturi slovenskega jezika. Brez
jednakega glasila tudi na Štajarskem niso ostali, kajti 1838. in 18:'.9. 1. je
„Der Aufmerksame" objavil nekaj „ilirskih" pesnij Davorina Trstenjaka.
1826. 1. so nameravali ustanoviti časnik „Slavija", dotično prošnjo je Janezu
Ciglerju, pl. Andrijoliju in Ignaciju Holzapfelnu vlada odbila; v Gradcu so
Miklošič, Tr.stenjak in Stanko Vraz .snovali „Metuljčka", leposloven list, ki
bi se naj izdajal v štajerski slovenščini, 1838. 1. je Kordesch, urednik nemške
..Carniolije", snoval politiški časnik ..Kranjske novice" z leposlovno prilogo
„Sora" (Letop. Mat. Slov. 1879, 163). 184!. 1. se je ljubljanski tiskar Jožef
Blasnik z nekaterimi tovariši obrnil do vlade s prošnjo, da bi smel izdajati
sloven.ski list, pa tudi ti napori so bili zastonj, dokler ni višji vojvoda Ivan
za kmetij.sko družbo na Kranjskem izposloval dovoljenja, da je .smela l843. 1.
izdajati .,Xovice".
I.
Politiški časniki.
..Kmetijske in rokodelske novise'" so začele izhajati dné 5. malega
srpana 1843. 1. Izprva so se izdajale vsako sredo na polovici pole 4", od
1852. do 1858. 1. po dvakrat na teden, od 1858 1. naprej po jedenkrat. Naslov
se jimlje včasih malo izpremenil: Novice kmetij.skih, rokodelskih in narod.skih
reči (1849). Novice gospodarske, obertnijske in narodske ('856). Novice go-
spodar.ske, obertniške in narodne (1868). Urejevali .so jih dr. Bleiweis, Janez
Murnik, Jožef Gole. zopet Janez Alurnik, Alojzij Majer, Gustav Pire, Avgust
Pucihar. Prinašale so naročnikom marsikatero književno prilogo. (J. Vrhovnik,
O stoletnici id. str. 46). — „Slovenske Novine"- v Celju (I krat na teden);
1. .številka je izšla dne 1. dne mal. srpana 1848., nehale so koncem 1849. 1. —
y,Slovenija"' v Ljubljani je izhajala od 4 dne mal. srpana 1848 do 29. su.šca
1850. leta vsak torek in petek. Urejeval jo je Matevž Cigale, zalagal pa
354 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Jožef Blasnik. Sodelovali so Hicinger, Jenko, Jeriša, Konšek, J. Obalo. Po-
gonski, Ranjki (Urban Jarnik, Rudoslav), Ant. Šeinig, .Šemeii, J. Trdina id.
— ^Celjske Slovenske Novine'' od 1849. do 1851 1., urednik Valentin
Konšek, založnik J. K. Jeretin; izhajale so vsako soboto Prva številka tega
časnika je izšla dné 1. mal. srpana 1818; od 14. številke so se imenovale
„Celske Novine"', od 27. .št. pa .,Sloven.ske Novice" .Sodelovali so dr. .Štefan
Kočevar, dr. .Šubic, .Skrebe, Aluršcc, pod izmišljenimi imeni pa tudi drugi"). —
^Jadranski Slavjan"-^ podučiven li.st v raznih ljudstvu koristnih rečeh. Na
svitlo dan od .Slavjanskiga društva v Trstu Izšlo je samo šest številk;
izdajal ga je S. Rudraaš, ti.skal pa Avstrijski Uoyd. 4". (Ta hrvatsko-slo-
venski mesečnik je jel izhajati meseca sušca 18o0 v zvezkih po tri pole.
Sf)delovali .so: Fr. Babic, .S. Rudma.š, Mihael Verne, L. Toman, W. .Stoja-
novič in dr. — ^Ljubljanski Časnik"-^ prvi slovenski uradni list od dné
2. malega travna ISoO. do konca 18.')2. 1 V.sak teden dvakrat (v torek in petek).
Imel je tri oddelke: 1. Tradna naznanila, 2. „Vodiven sostavek", 3 del je
bil „Lepoznanski list" (na štirih str.). .Sodelovali so: Planjavski, Mat. Ravnikar
(Poženčan), Ivan Vinkovič, P. S., .S. K. „Lepoznanski li.st" je prinesel med
drugim ..Kuliferda" češke veseloigre prevod (l dejanje), „Licoviga strelca" po
Illvr BI., „Xar()d.ska epopeja .Scrbov^, „Ženitva Rusov" ; „Književnostni dogo-
vor za jugoslovansko pismenost", „Marko Kraljevič" po serb.skih narodnih
pesnih, „ Veronika Ueseniška", „Zmaj Despota", „Vuk Brankovič" id. Izprva
ga je urejeval Blaž Potočnik, potem Dragotin Melcer, zalagal Jožef Blaznik.
— „Naprej'^ je izhajal vsak torek in petek od 2. prosinca do 29. kimavca
18(53. L vsega vkupej 78 številk. Urednik mu je bil Miroslav Vilhar, prvi
pomočnik ali duša lista pa Fr. Levstik; bil je najboljši slovenski političen list.
— y,Slovenec'^ v Celovcu od 1865—1867. 1. je izhajal po dvakrat na teden;
urejeval gaje Andr. Einspielcr, izdajal pa J. E. Božič. Pod črto je sodeloval
med drugimi tudi Bož. Raič. — y,Ilirski Primorjan'^ podučiven, omika ven,
in kratkočascn list za slovensko Ijud.stvo, v Trstu 1866. Izhajal je v 4° obliki
dvakrat na mesec: izdajal ga je Ivan Piano pri sv. Ivanu na Verdeli blizu
Trsta; glavni sotrudnik mu je bil Fr. Cegnar. Imel je dva predela: a) Avstrija
— tržaško-mestne in okolične zadeve; b) Zmes. List seje prekrstil v ^Pri-
inorca"^ političen, podučen in kratkočasen list. Izhajal je v Trstu od 1867.
do konca malega srpana 1869. 1. dvakrat na me.sec, 1868. 1. pa .štirikrat.
Urejeval ga je Veko.slav Raič, lastnik mu je bil Ivan Piano. — „Tršaški
LjudomiF ^ političen, uči ven in kratkočasen. Urejeval ga je J. Godina, c. kr.
komi.sar v Trstu, in izdajal po dvakrat na mesec 1866. — ^^Jadranska Zarja.'^
Političen, podučiven in kratkoča.sen list, je izhajal od meseca kimovca 1869. 1.
do malega srpana 1870. 1. v Trstu po dvakrat na mesec. Lastnik mu je bil
P. .M. Martelanc 4". — y,Domovina.^ List posebno za primorske-deželnc, pa
tudi sploh sloven.ske dežele. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik A. Ma-
rušič. Izhajala je vsako soboto. — ^Slovenski Gospodar" od 1867 do danes.
Podučen list za slovensko ljudstvo. Do srede 1871. 1. gaje zalagal in urejeval
*) ^Slovenske Novice", „Celj.ske Slovenske Novice" in „Cel.ske Novinc"
.so v.se tri i.sti časopis, kije menjal svoj naslov, ((rlej: Pripomnje v Vrhnikovi
knjigi.)
časniki in časnikarstvo. 355
dr. Matija Prelog; potem ga je prevzelo v zalogo -Katoliško tiskovno dru-
štvo*' v Mariboru; urejevali so ga dr. Jož. Ulaga, dr. Lavoslav Gregorec,
dr. Ivan Mlakar. Od 1879. do 1893. 1. sta mu bili dokladi: „Gospodarstvena
priloga štajerske kmetijske družbe- in ^Cerkvena priloga katoliškega tiskov-
nega društva.'' — ^Slovenski Narod~ je začel v Mariboru izhajati dne 2. ma-
lega travna 1868 in se je dne 6. vinotoka 1872 preselil v Ljubljano. Najpoprej
je izhajal po trikrat na teden, 1873. 1. je postal dnevnik; la.stnik je bil najpoprej
dr. Josip Vošnjak, potem Rapoc in drugovi, od 1872 Narodna tiskarna. Ure-
dovali so ga Anton Tomšič, Josip Jurčič, Ivan Železnikar, dr. Ivan Tavčar,
dr. Danilo Alajaron, Josip Nolli. f'ol. Nekateri sotrudniki so opisani zadej. —
^Slovanska Lipa"- na Dunaju (1870-1871), je na Dunaju dvakrat na mesec
izhajala v federalističnem smislu. — ..Slobodni Slovenec'^ je začel izhajati
jedenkrat na teden meseca kimovca 1870. 1. za prilogo k „Tagesbote fiir
Untersteiermark" v Mariboru, pa je kmalu prenehal; izdajal in urejeval ga
je Ed. Janežič, tiskar v Mariboru. — Njegov naslednik je bil 1894—5 y,Sta-
jerski kmet'\ „svetovalec kmetom v političnih in gospodarskih zadevah" ;
izdajal ga je v Mariboru dvakrat na mesec E. Hinterholzer, tiskal pa
-M. Kralik. — ^Slovenski Tednik", politični in go.spodarski list za kmetsko
ljudstvo Od 4. mal. srpana 187^. do konca 187.':. 1. 4". Urednik: Josip Jurčič,
dr. Josip Vošnjak. - ^Soča""^ »organ slovenskega političnega goriškega dru-
štv^a za brambo narodnih pravic", je od 1871. 1. počemši izhajala vsako
drugo in četrto soboto, od IS"^! je postala tednik; izdajatelj in urednik je
bil iz početka Viktor Dolenc, potem Fr. Podgornik, dr. Gregorčič, Al.
Valentinič, M. Koršič in od i882. 1. Andr. Gabršček. Sodelovali so med dru-
gimi Andrejčkov Jože, Fr. Erjavec, Simon Gregorčič, Laraunskij, dr. Ferd Rojic.
— „ Glas'^ je izhajal v Gorici od 18. rož. !872 do konca 1875 vsak petek v Gorici.
Izdajatelja sta bila najpoprej podpisana Ant. Val. Toman in Matija Kravanja,
potem Anton Lahner in Karol Kociančič. Tiskal ga je Seitz; od 6. pro-
sinca 1873 je izhajal v obliki folijanta. Med sotrudniki je bil tudi Sim. Gre-
gorčič (Za novo hto podlistek, elegičen pogled v prihodnost 1875 št. 1—3).
— „Slovenec.^ „Političen list za slovenski narod", je začel izhajati v
Ljubljani dne 14 vinotoka 1873. 1., do 11. dne malega srpana 883. 1. je
izhajal po trikrat na teden. Prvo leto urednik Karol Klun, drugo leto izda-
jatelj in urednik Fr. Pevec, tretje leto 1875. Jakob Alešovec, 187 '—7 Ferdinand
Pevec, od ls79-1881. L Filip Haderlap, 1882-1887. I.Josip Jerič, do 1892.1.
dr. Ignacij Žitnik, od 1893 dr. Ivan Janežič, nazadnje Andrej Kalan. Dnevnik
je postal U583. 1. — ^Edinost."- Glasilo slovenskega političnega društva
..Edinost" za Trst in okolico ter Primorsko, je izhajala prvih pet let po
dvakrat na mesec, 1881 — 2 po jedenkrat na teden. 1883. 1. po dvakrat, kasneje
po trikrat na teden in ,se je 1895. 1. izpremenila v dnevnik. I"redniki so bili
Iv. Dolinar, Viktor Dolenc, L. Žvab, Maks Cotič. Mnogo let je vplivno so-
deloval Fr. Cegnar. List se odločno in spretno poteguje za pravice sloven-
skega naroda na Primorskem. 1893. leta se je naznanila večerna izdaja
vsake sobote „Novičar". — ^Prijatel." Znanoszt razserjuvajocze meszeczne
novine, 1876 — 1879 izdajal ga je v ogerski sloven.ščini Augustich Imre v
Buda-Pešti. Najpoprej ga je pisal v mažarskem, potem v slovenskem pravo-
356 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
pisu, ker je izprevidcl, da se morajo ogerski Slovenci združiti z ostalimi
Slovenci in je zato tudi naslov izpremenil v j,Znanost raz.šerjiivajoče .slo-
venske novine". Imrc ni bil tak mažaron, za kakršnega je bil razglašen;
prinašal je lepe slike .slovanskih odličnjakov, n. pr. Nikole, črnogorskega
vladarja, Ljubica, črnogorskega arhimandrita. Prevajal je odlomke iz tržaške
Edinosti. (A. Trstenjak, Slov. 1885.) — ^Takdcs R. /stvdn", Mažar je 1885. 1.
urejeval časnik: „Muraszombat es vidike" i. Murska Sobota in njena okolica); v
Mur.ski Soboti; izdajal ga je žid Griinbaum ter .skušal po njem razširjati
idejo mažarske države. (A. Trstenjak, Slov. 1885) — ^Mir." Političen list
za koro.ške Slovence, izhaja od 1882. 1. in .sicer od prvih deset let po dvakrat,
od 1892. 1. pa po trikrat na mesec. U.stanovil ga je Andrej Einspicler, po
njegovi smrti je postal lastnik Gregor Kinspieler; urejeval pa je več let
Filip Haderlap, ki je z upokojenim davčnim uradnikom Ferd. .Suhadobnikom
1882—4 izdajal „Ljudski Glas'-^ . — Tu pristavimo časnike za delavski stan:
v Trstu je Avgu.st Bremic 1884. 1 dvakrat na mesec izdajal list ^Slovenski
Delavec^: potem je i.stotam od dne 2. vinotoka 1890. 1. izhajal ^Delavski
list-, časopis za interese .slovenskega delav.skega ljudstva; 1893. 1. je Josip
.Šimnovec jel izdajati glasilo ^Delavec^, list za intere.se delav.skega ljudstva
po jedenkrat na mesec v Ljubljani, nato v Zagrebu, zdaj izhaja list trikrat
na mesec na Dunaju. Fol. — Dr. Ivan Krek od 1895. 1. izdaja ^Glasnik'^^ gla-
silo krščanskih delavcev, trikrat na mesec; v Ameriki so i893. 1. J. Logar,
A. Rems in Fr. Sakser v Novem Jorx.u začeli izdajati „ Glas Naroda'^ v
obliki vel. fol. — Ob tej priliki bodi omenjen ,,Amerikanski Slovenec"" , kije
začel izhajati 1891. 1. Urejuje ga Jos. F. Buh v Toweru, Minn. U. vS. (United
vStates.) — Na Slovenskem se po Ljubljani Gorica odlikuje po živahni delavnosti
na ča.snikarskem polju, kajti 1889. 1. je odločno narodni stranki na Goriškem
Sočin urednik .A.ndr. Gabrščck ustanovil „Novo Sočo" in ji izprva kot pri-
logo dodal ^Primorca", ki je pa od 1894. 1. samostalcn list: poleg nje je
Anton marki Obizzi 1893—5 izdajal ,,Slog-o". — Dolenjska od 1848. do 1885. 1.
ni imela svojega gla.sila, dokler ni J. Krajec omenjenega leta z nekaterimi
rodoljubi v Novem me.stu ustanovil „Dolenjskih Novic"; med uredniki ime-
nujmo Josipa Benkoviča. Poleg „Slov. Gospodarja" izhaja v Celju od 1891
y^Domovma!^ , Drag. Hribar, od 1892 .se tiska trikrat na mesec. — Obe narodni
stranki v Ljubljani sta si za priprosto občinstvo o.snovali svoji glasili v po-
ljudni besedi, napredni stranki služi ^.Rodoljub^ , od li<91. 1. izhajajoč dva-
krat na mesec, in ^Domoljub"- od 1889, ki ga izdaje Andrej Kalan v 4"
tudi dvakrat na mesec. ^Ljubljanski List" je bil od 28. svečana 1884 do
konca 1885. 1. večerna priloga deželnemu uradnemu ča.sniku: urejevala sta ga
.Šukljc in J. Naglic; dr. K. .Slanca glasilo so bili ..Resni g-lasovi"^ 1885. 1.:
vodil jih je v Ljubljani Vekoslav Jenič — Po svojih duhovitih sestavkih,
ki se ozirajo na vse Slovane in trezno ter resno opisujejo njih položaj,
ter jim dajejo kori.stne nauke, se odlikuje ^Slovanski Svet"; izhajal je od
1888—94, 24 krat, 1895. 1. 50 krat na leto. Ves čas ga vodi globoki mi.slec
slovanski, Fran Podgornik, a ga je ustavil koncem 1899. 1.
jm
časniki in časnikarstvo. 357
\
II.
Leposlovni listi.
a) Listi sa mladino.
„ Vedeš"., časopis za šolsko mladež, je začel izhajati sredi 1848.1. v Ljubljani
\>ak četrtek, 1851. 1. pa vsakih 14 dni. I'rejeval ga je Ivan Navratil, zalagala
pa Rozalija Eger. Nehal je 1851. 1 vSodelovali so: Detomil fjeriša), A Kosmov,
Kožuh, Močnik, J. O. Lepstanski, Obalo, Praprotnik, A Stranjšak, .Šemerl,
Tone Tavčar, Umek, Urbas (Želja Slovenca v tujini); J. Žitnik in drugi. —
„Vrtec.~ Časopis s podobami za sloven.sko mladost. Ustanovil gaje
Ivan Tomšič 1871. 1. in ga izborno vodil do 1894 1. Sedaj ga urejuje Anton
Kržič. „ Vrtec" izhaja po jedenkrat na mesec v 8" in ima mnogo izvrstnih
-odelovalcev. — .Angeljček , priloga „Vrtcu" od 1895. 1. dalje za najnež-
nejšo mladino, mala 8". — ^Knjižico sa mladino" je ustanovila „Zveza
-lov. učiteljskih dru.štev", izdajal in urejeval jo je Andrej Gabršček v Gorici;'
vseh snopičev je bilo šestindvaj.set. - ^Veselo 'poročilo otrokom" ']q pisano
\ protestantskem zmislu. Prvo .stran zavzema slika, na prodaj je v „Zalogi
spisov kristijan.skih" na Dunaju I. Elisabethstra.sse 6. Tiska ga v Londonu
tiskarna ,Childern Special Service Mission.'" l.S, "\Varwick Lane, Paternoster
Ro\v. Letnice ni. „Slov. List" pripoveduje, da so ga po ljubljanski okolici
protestantje brezplačno razdajali med ljudstvo. — ^Pomladni Glasi , po-
svečeni slovenski mladini, .so začeli izhajati 1893. Uredniki in sotrudniki so:
Franc Finžgar, Alojzij Stroj, Ivan -Štrukelj, Matija Prelesnik. V knjižicah
vrste se v lepem razporedu pesmice, povesti, potopisi in male gledališčne igre.
b) Pravi leposlovni listi.
„Slov. Čbela " Berilo za obudo in-omiko slovenskega duha. Odgovorni
urednik J. Drobnič. Natiskar in založnik J K. Jeretin. U Celju I8.o0. 1. Izhajala
je vsak četrtek. Sodelovali so: M. Stojan, J. Šubic, Št. Goličnik, J. Ulaga,
A. Stranjšak, Jakob Rešetar, D. Rešanski, nekateri dijaki id. V naznanilu
pravi „Čbela", da bo v .svoje predele nabirala ..čedne ptsme, kratke in podu-
čivne pravlice in pripovesti, popise po.sebno pomnenja vrednih prigodb in
oseb iz slovenske dogodivščine, slov.stvena razjasnenja in kar .slovensko
jezikoslovje sploh zadeva, šolske reči za v.se, kar požlahnenje človeškega
duha podpira." Preselila se je v Celovec in izhajala z na.slovom:
^Slovenska Bčela."- Poučen in kratkočasen li.st. Na svetlo izdajana s
pomočjo več rodoljubov. V Celovcu 1850 - 1853. Natisnil Ferd. pl. Kleinma3T.
Izprva je izhajala jedenkrat, 1851. 1. dvakrat, 18.52. L štirikrat na mesec. Med
drugimi so sodelovali: Oliban, Prifarski, Einspieler, Podgorski, Josipina Tumo-
gradska, Planjavski Ivankni, Viktor Lipež, šestošolec v Celju, S. Rudmaš,
K — i, I. Štefan, šestošolec v Celovcu, Balant Janežič, petošolec v Celovcu,
F. Orehovski, I. ]Majciger, .sedmošolec v Celovcu, Jurij Kobe, Fresl, J. Rado-
nievič (Švegel), Radoslav Razlag id. Urednik je bil Anton Janežič; preminila
je dne 7. malega srpana 1853.
„Glas7iik"- za literaturo in umetnost. Odgovorni urednik in izdajatelj
Anton Janežič 1858 — 1868. Od početka je izhajal jedenkrat na mesec, drugega
358 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
pol leta se je imenoval ,.Glasnik slovenski'- ^ lepoznansko poučen list, in je
izhajal dvakrat na mesec, istotako še v prvi polovici 1859. L, v drugi polovici
1859 in prvi polovici 1860. I. zopet jedenkrat na mesec, meseca prosinca in
svečana 1861. po trikrat, od sušca po dvakrat, od 1862. 1. do 1867. 1. po jeden-
krat na mesec. O njegovi važnosti za .sloven.sko slovstvo glej III. zvezek.
^Glasnik.'- Li.st za zabavo, književno.st in pouk. Urednik Jožef Jurčič.
Maribor 1869. Jeden li.st na 32 str.
y,Zora'^^ časopis za zabavo, znanost in umetnost 1872. 1. v Mariboru.
Lastnik in urednik prvo leto Davorin Trstcnjak; potem Janko Pajk do sušca
1877. L, ko je ponehala. Izhajala je po dvakrat na mesec, prvi in četrti tečaj
v 4", drugi v h".
..J^e^o«", lepoznanski li.st. Urejeval in založil J. Stritar 1870. Na Dunaju.
\ tiskarnici oo. Mehitari.stov. 8". 388 V I. letniku so sodelovali v pesništvu
Fr. Leveč, M. Valjavec, Lev.stik, S. (jregorčič, Lujza Pesjakova, Ivan Resman;
v pripovedništvu Fr. Levstik, J. Jurčič; v zgodovinski stroki Fr. Šuklje; v
naravoslovski in pripovedni J. Ogrinec; Fr. Celestin je pisal pisma iz Rusije:
največ pa je pisal .Stritar sam. Uže po prvem letu je prenehal, zopet pa je
začel izhajati 1876. 1. ter nehal konci 1880. 1.
J^jubljanski Zvon." 1881. Vse letnike od 1881. do konca 1890. 1. je
dejan.ski urejeval Fr. Leveč, da.si so bili na listu navedeni razni uredniki,
tako prvo leto dr. Ivan Tavčar, pozneje Leveč in od XI. tečaja dalje zopet
Tavčar, potem Funtek, Bežek in dr. Tekavčič. Iz početka so mu bili lastniki
J. Jurčič, J. Kersnik, Fr. Leveč in dr. Tavčar, potem ,se jim je pridružil Josip
.Stritar; sedaj je la.stnica tega lista Narodna Tiskarna. List zbira okolo .sebe
jako nadarjene pisatelje in ima svobodomiselno smer.
jiKres.'' Leposloven in znanstven list. .Sodelovanjem prof. dr. Gregorja
Kreka in župnika Dav. Trstenjaka, urejuje dr. Jakob .Sket, c. kr. gimn. pro-
fesor v Celovcu. V Celovcu. Tiska in založuje tiskarnica družbe sv. Mohorja
1881—1886. Prvih šest let je izhajal v mesečnih .snopičih po dve p61i, zadnje
leto pa kot četrtletnik. Sodelovali so večinoma slovenski pisatelji, porojeni na
.Štajerskem, osobni znanci in prijatelji Trstenjakovi; znanosti se je odmeril
večji pro.stor nego v ,, Ljubljanskem Zvonu^ \ za tak list so pa bile naše
.slovenske razmere premajhne.
^Slovan." 1884 — 1887.1. je bil izprva bolj političen list, pozneje .se je
približal leposlovju; prinašal je lepe .slike: urednik mu je bil iz početka Antnn
Trstcnjak, kasneje Josip Cimperman, pesniškemu delu pa Simon Gregorčič.
Lastnik mu je bil najpoprej Ivan Hribar, pozneje dr. Ivan Tavčar.
y,Dom in Svet" je zasnoval 1888. 1. dr. Fr. Lampe „zabavi in pouku'^,,
ga izdajal iz početka .samo na iedni pOli na mesec, a ga je razširil v lepj
ilu.strovan list, kateremu je ob jednem urednik in la.stnik.
c) Leposlovni listi sa preprosto ljudstvo.
,,Pravi Slovenec^ je začel izhajati v.sak pondeljek na štirih .straneni
v 8" 1849. 1. v Ljubljani pod uredništvom Fr. Malavašiča in je vzbujal ljubezen.]
do domovine; v.sak mesec je imel sliko. — 1869—1870. je Godina Verdelski vj
časniki in časnikarstvo. 359
Trstu izdajal list y,Pod Lipo^' , v katerem so se nahajale pripovedke, pogovori,
namenjeni zlasti kmetom. Istodobno je Anton Janežič v Celovcu urejeval list
^Besednik'^ ; po njegovi smrti so mu bili uredniki Anton Umek, A. Biser,
Simon Janežič. Od 1874 je ^Besednik^'- postal mesečnik. — Franc Šumi je
izdal 1890. leta prvo in zadnjo .številko li.sta ^Slovenski Dom^ .
d) Dijaški leposlovni listi.
..Torbica^' jugo.slavjan.ske mladosti. Trije zvezki so izSli v Ljubljani
1862. 1. pod uredništvom Ljudevita Tomšiča, potem se je preselila v Zagreb,
kjer je Tomšiču pomagal pri delu Nikodem Ravnikar. Tam je prinašala lepo-
slovne sestavke v slovenskem in .srb.sko - hrvatskem jeziku. 1863. in 1864. 1.
je prišlo vsega vkup še šest zvezkov na svetlo.
..Vesna'% mesečnik slovenskega dijaštva, izhajala je jedenkrat na mesec
od sušca 1892. do konca 1894. 1. v Celju; založnik je bil prvi dve leti Dra-
gotin Hribar, potem ,.Ve.snani" na Dunaju.
„Zora." Glasilo .slovenskega katoliškega dijaštva; izhaja na Dunaju od
1895.1. v.sak mesec izvzemši v šolskih počitnicah; v početku je izhajala štiri-
krat na leto.
e) Leposlovni sborniki.
..Cvetje is domačih in ptujih logov"' je jelo izhajati 1861. 1. za prilogo
„Glasniku^ ; 1862 — 1863. je postalo samostalna zbirka izvirnih del slovanskih
in .sloven.skih prevodov v šestnedeljnih zvezkih po pet pol; izšlo je petintri-
deset zvezkov in objavilo 21 del. — y,Slovenska knjižnica.^ Zbirka romanov,
povestij, dram, izvirnih slovenskih in poslovenjenih iz drugih slovstev. To
zbirko je izdajal J.Jurčič 1876—1880 v Ljubljani in je objavil osem zvezkov.
— J. Krajec v Novem mestu je izdajal ..Narodno Biblioteko"- 1882—1894
(58 snopičev.) Oba zbornika sta bila namenjena omikanim slojem; naslednji
trije so pa nameravali poučiti in zabavati preprosto ljudstvo, namreč „Ljudska
knjižnica'- 1885 — 1886 v Mariboru; izdajatelj in odgovorni urednik je bil
L. Kordeš; nehala je z jednaj.stim zvezkom — 1887—1889 je Filip Haderlap
sloven-skemu ljudstvu v pouk in kratek čas izdajal ^Koroške bukvice'^ . —
Drag. Hribar v Celju je 1891. 1. izdajal .„Naš Dom'' (povesti, pesmi id.), pa
je ostal pri prvem .snopiču. - ^,Slovenska knjišnica" je začela izhajati
meseca vinotoka 1893. 1. v Gorici in je 18^5. L postala mesečnik. Urednik,
ti-skar in zalagatelj And. Gaberšček je mnogo lepega berila v tej zbirki spravil
med vSlo vence; oziral se je po.sebno na ruske pisatelje.
Dijaški pisani listi.
Po raznih srednjih in bogoslovskih učiliščih so si učenci .sami o.snovali
svoje pisane liste, katere so zalagali s svojimi spisi. Uže 1848. 1. so v ljub-
ljanskem Alojzijevišču in-eli ^Slovensko Daitičico''., potem „Mlade cvetke'',
^Limbar-' in „Doinače vaje", ki izhajajo še sedaj. („Slov. List" 1897, 12.)
Gimnazijalci v Ljubljani .so imeli 1854. 1. „ Vaje", iz katerih se je mnogo
lepih sestavkov potem natisnilo v Janežičevem „ Glasniku slovenskem'-'.
„Slov. Bčela" 1851. 1. omenja ^Ljubljansko Slavijo" str. 87, ^Celovško
Slavijo^' str. 100 in ^Celjsko Slavijo" str. 181.
360 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
III.
Znanstveni časniki.
,.Čitaz'nica." Poduči vni list za slovenski narod. Izdajal dr. Ivan Gršak
18()5. in I8()(). leta. Izšli so .štirje zvezki; .se.stavki so razpravljali večinoma
narodno - gospodarske in državno -znanske .stvari. .Sodelovali so dr. Prelog,
dr. .Šubic, Gorenjec, (Jabron, Ogrinec id.
^Vestnik.^ Znanstvena priloga ^Zori"^ 1873—1875. Izhajal je prvo leto
mesečno in nehal drugo leto s šesto številko, prikazal se je zopet 1878. 1.
velikega travna, a potem združil z „Zoro". Izhajal je v Mariboru; urejeval
ga je prvi dve leti Davorin Trstenjak, zadnje leto Janko P.sjk.
a) Bogoslovni listi. (Glej : Bogoslovje.)
b) Pravoslovni.
y,Pravnik Slovenski."' 1870—1872. Li.st za pravoslovje, upravo, državo-
slovje. Urejeval dr. J. Kazlag. Izhajal je v Ljubljani prvo leto jedenkrat, drugo
leto po dvakrat na mesec.
^Slovenski Pravnik.^ Izdaje in urejuje dr. Alfonz Mosche. Ti.ska Na-
rodna Tiskarna. Ljubljana. 1881 — 1888. L. 1888. ga je dr. Mosche začel izdajati
na novo; 1889. 1. je postal urednik dr. Majaron, pozneje dr. \'iktor Zupan in
dr. Makso Pire. Izza 1893. 1. izdaja ta časnik dru.štvo .^Pravnik-\ ki ga zopet
urejuje dr. Majaron.
^Dršavni sakonik^ . prevajali ,so ga M. Cigale, Jos. Stritar, dr. Karol
Štrekelj. „De&elni zakonik in ukasni list" za Vojvodino .štajersko prevaja
Anton Kaspret; v Tnstu se izdaja od 18()0. leta „Zakonik in Ukasnik-' za
Avstrijsko -Ilirsko Primorje; y,Dešelni zakonik^' za Vojvodino Kranjsko (v
nemškem in slovenskem jeziku) prevaja za Slovence Fr. Leveč.
c) Zgodovinski listi in glasila za druge stroke.
^Zgodovinski zbornik."' Priloga ljubljanskemu škofijskemu listu. Iz-
haja v nedoločenih rokih na jedni poli v 4". Izdajatelj in odgovorni urednik
Martin Pogačar. Tisk Katoliške Tiskarne. List izhaja od 1888. 1. in prinaša
razprave in listine, tičoče .se ljubljanske in so.sednih .škofij.
^Slavjan."- Časnik slov.stven in uzajemen za vse Slovane književne
in prosvetljene. 1873-1875. 1. Na svetlo dajal Matija Majar v Celovcu. —
Gjuro Klarič v Karlovcu je hotel s „Slavjanskim Jugom" 1868.1. združiti
Hrvate, Slovence in Srbe, pa ni dobil potrebne podpore; li.st je tiskal Dra-
gotin Hokau v Zagrebu. - „Jugoslavenski Stenograf". 187(5 — 1880. 1895
do 1896. O.snovan je bil ILst najpoprej na hrvatsko-slovenski podlagi, pozneje
se je še privzela srbščina in bolgarščina. 1895. 1. je s tem listom vred iz-
hajal tudi „yugoslavJanski Glasnik"., prinašajoč črtice o kulturnem stanju
južnih Slovanov.
časniki in časnikarstvo. 361
„l8vestja muzejskega društva" za Kranjsko. Urejuje Anton Koblar.
Izdaja in zalaga muzejsko društvo. Ustanovil se je list 1891. 1. in od 1893. 1.
izhaja vsak drugi mesec na svetlo v zvezkih po dve dobri poli. Razven ured-
nika sodelujejo dr. Fr. Kos, Jos. Apih, Anton Kaspret, .Sim. Rutar, M. Sila,
I. Verhovec, župnik Vrhovnik id.
IV.
Vzgojeslovni časniki.
Šolski možje in pravi prijatelji .šolstva in učitelj stva .so skrbeli uže
zgodaj za to, da so učitelji imeli strokovne šolske liste za nadaljno njihovo
naobraževanje. — Andrej Einspieler je zasnoval prvi pedagogiški list „S'ol-
skega Prijatelja'' (Prijatla) 1852.1. Od 1853 — 1858.1. ga je izdavala „Družba
sv. Mohorja" ; od 1855. 1. dalje se je imenoval jjPrijatel" in je objavljal pesni,
poučne sestavke, povesti, šolske ukaze, poročila o „Družbi sv. Mohorja" itd.
L. 185G. je izpremenil poprejšnji naslov v j,Slovenskega Prijatela' in šolsko
vsebino v cerkveno. — ^Učitelski Tovariš" je bil ustanovljen 1891. 1; oče
mu je bil Andrej Praprotnik, ki ga je vodil do 1890. 1. — izimši le nekaj let,
ko ga je urejeval Matej Močnik. L. Ib90. je postal „Tovariš" glasilo „vSIoven-
skega učiteljskega društva v Ljubljani" ; od istega leta ga je urejeval Andrej
Žumer; od 1894. 1. dalje pa Jakob Dimnik. „Tovariš« in Marnov Jezičnik" sta
med seboj v tesni zvezi, kajti brez prvega bi morda Slovenci ne bili pri.šli do
tako imenitne slovenske knjige, ki je takorekoč kažipot slovenskim slov-
.stvenim zgodovinarjem. V zadnjih letih ima „Tovariš'' prilogo , Pedagogi.ško
knjižnico"*). — Ivan Lapajne je jel 1893. 1. v Mariboru izdajati r,Slovenskega
Učitelja''^ — po trikrat na mesec. „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer"
ga je 1874. leta vzelo za svoje glasilo in ga do konca 1876. 1. izdajalo po
dvakrat na mesec. — ^Popotnik.'''' List za šolo in dom. I. leto 1880. Založnik
Miha Žolgar, urednik Jakob Lopan, tiskar Jan. Rakuš. L. 1883. se je preselil
v Maribor in je sedaj gla.silo „Zveze slovenskih učiteljskih društev." Izhaja
10 in 25. dne vsacega meseca. Izdajatelj in urednik je M. J. Nerat, nadučitelj
v Mariboru Lastnik in založnik je „Zveza''. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mari-
boru. — „5^o/a." Glasilo goriških učiteljev. Založnik in urednik V. Cernič.
Tiskala Hilarijeva tiskarna v Gorici. 1880. leta. I. letnik. Izhajala je štiri leta
vsako četrtletje po jeden zvezek. — ^^Krščanski detoljub!-'- List za krščansko
vzgojo in rešitev mladine. Izhaja štirikrat ne leto. Urejuje ga Anton Kržič.
Ljubljana 1895. Tisk „Katoliške Tiskarne." Založba katoliškega društva deto-
Ijubov. 16". 124 str.
V.
Strokovni časniki.
a) Kmetijski in gospodarski listi.
„Utnni gospodar.'' 1863 — 1865 je izhajal pod uredništvom profesorja
Andreja Marušiča; izdajala ga je ^Kmetijska drušba'' v Gorici. Ko je pre-
nehal izhajati, je ista družba izdajala ^Gospodarski list'' do 1876, ga potem
^') Sodelavcev navaja „Tovariš" 1895 okoli sto.
24
362 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
1881 zopet oživila. Uredniki so bili Fr. P o v š e , Fr. K u r a 1 1 , Anton Klo-
bučar, Viljem D o m i n k o in Ern. K 1 a v ž a r.
^Kmetovalec"' 1875 — 1877, list sloven.skim gospodarjem v pouk, je
izdajal najpoprej Valentinčič, pozneje Ernest Klavžar, pravi urednik pa je bil
Rihard Dolenc v Gorici. Izhajal je dvakrat na mesec.
.^Kmetijski list'\ priloga k nemškemu listu koro.ške kmetijske družbe.
Izhajal je IbTii. 1. — ^Slovenski kmetovalec"' je bil priloga Hribarjevi „Do-
movini" 1893-1894.
^Kmetovalec."' llustrovan gospodarski li.st s prilogo „ Vrtnar" . Uradno
glasilo C. kr. kmetijske družbe vojvodinc Kranjske. Leto VII. 1890. l'rednik
Gustav Pire; tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. — Izhaja 15. in
zadnji dan v.sacega meseca v 4".
„ Vrtnar." List s podobami za šolsko vrtnarstvo, vrtnarstvo sploh in
za .sadjarstvo. V Ljubljani 1888—1893. Odgovorni urednik Gustav Pire. Tisk
J. Blaznikovih naslednikov. Založila c. kr. kmetijska družba Kranjska. (Priloga
Kmetovalcu)
^Slovenska čebela." Družbeni list za prijatelje čebelarstva po Kranj-
skem, .Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Izdajatelj „Čebelar.sko dru.štvo".
Odgovorni urednik J. Jerič. V Ljubljani. I -VIII. letnik. 1873—1882. Tiskala
Klein in Kovač. Jedenkrat na mesec.
^Slovenski čebelar in sadjerejec." Glasilo „Čebelarskega in sadjerej-
skega društva za Kranjsko." Tečaj I. 1883. Odgovorni urednik Anton Klein.
— Izdajatelj Janez Modic, društveni predsednik. La.stnina čebelarskega in
sadjerejskega društva za Kranjsko. Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.
(Začel izhajati 1. oktobra.)
.^Slovenski Tednik.'^ Politični in gospodarski list za kmetijsko ljudstvo.
I. leto 1873. 4". Izdajatelj in za uredni.štvo odgovoren Ivan Semen. — II. leto
1874. — 111. leto 1875. Izdajatelj in uredni.štvu odgovoren Josip Jurčič, potem
Makso Armič. Ti.sk Narodne Tiskarne. Izhajal trikrat na me.sec; koncem leta
1875. je utihnil.
C. kr. kmetij.ska družba kranjska je začela 1869. 1 izdajati letnik „iVa-
gnanila", ki je obsegal raznovrstne nauke za kmetijstvo.
„Kmetski ■prijatelj." Izdajatelj in odgovorni urednik Dr. Eduard
Glant.schnigg. Založba in tisk Janez Kakuša v Celju. 1882. — Izhajal vsako
drugo in četrto nedeljo v mesecu. (Začel izhajati 16. julija 1882. in nehal
1886; bil je glasilo spodnještajerskih nemškutarjev.)
^Štajerski gospodar" 1869—1879. Izdaje štajerska kmetijska družba
v Gradcu. I. tečaj. 1869. 4". (Izhajal vsakih štirinajst dni v me.secu, 24 krat
v letu. Od 1879. 1. izhaja imenovani li.st kot priloga „vSlov. Gospodarja".)
^Gospodarski glasnik" za Štajersko, od 1892. naprej izdaja kmetijska
družba .štajerska; to je nemškega izvirnika prevod, ki ga izvršuje Jožef Mešiček;
li.st izhaja v.sakih štirinajst dni v Gradcu.
b) Obrtni, trgovski in drugi jednaki listi.
^Pomorstvo i trgovina." 1870 —1871 je bil polmesečnik v Trstu. —
Matija Kune v Ljubljani je v letih 1883—1884, 1888-1889 izdajal list ^Obrtnik",
list z jcdnakim imenom je bil 1892 — 1894 priloga Hribarjevi „Domovini" ;
časniki in časnikarstvo.
363
Andrej Gabršček v Gorici je od 1890. leta svoji „Soči^ prilagal doklado
^Gorica'-^^ ki .se je pečala z narodnim gospodarstvom in trgovino; ^Goriški
vestnih- pa je bil 1894 — 1895.1. .samostalen list, ki ga je dvakrat na mesec
izdajal A marki Obizzi. — V Celju je „Zveza slovenskih posojilnic" izdajala
^Zadriigo'^ 1884 — 1889 vsak mesec po jedenkrat v 4"; urednik je bil Maks
Veršec.
Nazadnje bodita omenjena še ^Jušni SokoV 1871 ; "urejeval ga je
Ivan Z. Veselv, in ^Planinski Vestnih"- ustanovljen 1895, glasilo „Sloven-
skega planinskega društva^ v Ljubljani; list dobro napreduje.
VI.
Hiunorističui listi.
Za šaljive liste so v Slovencih tla neugodna, ker nas je premalo.
^Inogostransko delavni Jakob Alešovec, pripovednik in. prirejatelj mnogih
gledališčnih iger, je izdajal ^Brenclja'- v ^lažnivi obleki" 186i^ - 1875. 1. ter
1879 — 1885. 1. - Ivan Železnikar je skozi dve leti izdajal y,Brus" v Ljubljani
1889 — 1891 L, poprej pa v Mariboru 1871 ^Sršene", katerih pa je izšla .samo
jedna številka; tudi ^Skrata'^ je zalagal Ivan Železnikar 1883 — lb85. 1., na-
daljeval ga je ilustrovalec Srečko Magolič v Ljubljani. 4°; isti je bil izdajatelj
tudi ^Rogaču"- : 886— 1888. Dočim je na polju političnega časnikarstva za
Ljubljano prvovala Gorica, se v humoristični stroki za Ljubljano oglaša prvi
Trst, kajti skoro istodobno s prvim humorističnim listom v Ljubljani se je
v Trstu pokazal „Juri s pušo" 1809, ki je na muho vzel „lahone, nemšku-
tarje in druge nerodne ljudi". Jedenkrat na mesec ga je izdajal lastnik G. H.
r^Iartelanc v 4°. Oživil je ta list Ivan Dolinar in ga po dvakrat na mesec
izdajal 1S84— 1886. V Trstu je izhajal tudi „Petelinček'- 1870; zapel je samo
trikrat. Najodličnejši slovenski humorist, Fr. Levstik, je 1870. 1. na Dunaju v
svet pošiljal ^Pavliho""^ pa samo v sedmih številkah, nadaljeval jCr/^af/Z/ro"
v Ljubljani 1892 — 1893 Šimen Jak, in drugo leto Hrabroslav Dolenec; sedaj
izdaja Kamuščič v Tr.stu ^Brivca'^ .
Ishajališča slovenskih časnikov :
Izhajališča slov. časnikov
;, L
!:1897
[1. 1797
do
1897
Izhajališča slov. časnikov
1.
1897
1.1797
do
1897
Ljubljana . . . .
Gorica
Trst
Celovec .....
Celje
Maribor
Dunaj
Gradec
Novo mesto . . .
Plovdiv
Odnos
26
6
4
2
3
2
5
2
1
54
17
17
13
11
10
51 139
Prenos .
Slovenjigradec . . .
Zagreb
Karlovec
Praga
Buda Pešta ....
London
Tower Min. v Ameriki
Novi Jork . . . . .
51
139
1
1
1
1
1
1
1
1
54 I 147
24*
364
Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Število slovenskih časnikov.
Slovenski časniki
Njih število
1. 1.
1850|1860
1. I 1. 1. 1.
1870 1880 1890|l897
1.1797
do
1897
I. Politiški . .
i 1
II. Leposlovni
III. Znanstveni
IV. Umetnostni
V. Strokovni
List za mladino
Dijaški časniki
Pravi leposlovni
časniki
Leposlovni zbor-
niki ....
Prostonarodni
časniki . . .
Splošni . . .
Bogoslovski
Uzgojeslovni
Pravoslovni
Zgodovinski
Slovstveni . .
Kmetijski . .
Obrtni, trgovski
in narodno-
gospodarski
Telovadni, turi-
stiški . . . .
VI. Zakonodajni
VII. Humoristi-ški
VIII. Raznojezični
6 6
- 1
1
2 1
12
1
21
3
1
3
1
1
48
6
3
11
i
! 7
i 5
4
8
6
—
1
1
1
3
. 11
-
6
1
2
4
4
1
11
3
9
II 9
6 23 I 24 37 54 147
Vrsta slovenskih časnikov.
Med slovenskimi časniki ]e bilo
1.
1897
1. 1797
do
1897
1. dnevnikov
2. tednikov
3 trikrat na mesec izh. . . .
4. polmesečnikov
5. mesečnikov
6. po desetkrat na leto izh.
7. po šestkrat „ „ „
8. četrtktnikov
9. v nedoločenem času izh.
10. v jedni sami številki je iz.šlo
3
8
4
14
12
1
1
1
10
54
4
26
4
46
31
4
1
4
21
6_
147
časniki in časnikarstvo. 365
Uredniki.
Anton Tomšič^) (184-2—1871) iz Dedendola blizu Višnje Gore na Do-
lenjskem; v srednjih šolah je bil v Ljubljani, v Trstu, v Celju, v Novem
mestu, katere je dovršil kot prvi odličnjak. Na graškem vseučilišču je dovršil
pravoslovne študije in potem vstopil v odvetniško pisarno dr. Dominkuša v
Mariboru 1867. leta, umrl je v Mariboru. Narodni poslanci dr. Dominkuš,
dr. Vošnjak, Lenček, Ivan Žuža ustanovili so „Slov. Narod^ s slovanskim
federalističnim programom in Tomšiču izročili uredništvo, katerega se je po-
prijel z mladeniškim navdušenjem. Bojeval se je proti zastopnikom nasprotnega
mnenja v domovini in proti zunanjemu pritisku in proti temu s tako čudovito
bistroumnostjo in bodljivim sarkazmom, s tako prepričanostjo o svoji sveti
pravici, da je bil, na obtožno klop pozvan, vselej oproščen. Njegovi članki
so se odlikovali po krepkem jeziku in redki duhovitosti; v vsakem trenutku
je znal najti primeren izraz in zadeti pravo javno mnenje Slovencev. Evo
nekoliko njegovih člankov: .Bog visoko, car daleko", „Evropa v orožju",
^Finance in kupčija v .Srbiji", j,Čudni svetniki", „Proti Vaterlandu", „Richard
Cobden". Primerno je bilo za one čase, ko se je osnoval ^Slov. Narod' .^ da
je Tomšič osvetlil zgodovin.sko, kako so si uže poprej prizadevali Slovenci
dobiti v.seučilišče. Tu navedeni sestavki Tomšičevi se nahajajo v letniku 1868.
Ivan Železnikar'') (1839—1892) iz Šiške vasi pri Cerkljah, je dovršil
gimnazijske .študije v Ljubljani 1869. 1. in se potem učil tri leta na Dunaju
pravoslovja, bil potem koncipijent pri notarju Radeju v Bistrici in je prevzel
po Jurčičevi smrti 18S1. 1. uredništvo ^Slov. Naroda"- ter ga vodil do smrti.
V njegovih življenjepisih se ne navaja, da je v Janežičev „Slov. Glasnik'
pošiljal narodne pripovedke in narodne prL-^lovice, n pr. o zmaju. (Slovenski
Glas. 1860). V ^Slov. Narodu" se je oglašal včasih tudi v podlistku, n. pr.
„Kozlerjeva pivovarna more biti ponosna." (SI. Nar 1870, 119.) Charles Nodier,
urednik lista ^Telegraphe officiel"^ prvega slovenskega dnevnika (SI. Nar.
1886, 46.) Pisal je ^Nedeljska pisma", ki so se mu včasih jako po.srečila. V
^Ljubljanskem Zvonu"^ je priobčil zanimiv krajepis „0.sap.ska dolina" (1888),
„Mandelcu v spomin" (1880.) Priredil je novo izdajo Razlagove „Pesmarice'',
prvi zvezek Zarnikovih izbranih spisov in urejeval lista ^Škrat"- III. tečaj
1884 in pozneje ^Brus'^. Bilje mož odločnega značaja in bi.strega razuma.
Ivan Dolinar^) (1840) iz Škofje Loke se je uže 1859. 1. pokazal junaka
v vojski na Laškem; povrnivši se v Trst, je vstopil v službo na Dogani in
si je obvaroval samo.stojnost mišljenja v vseh razmerah, naj so bile take ali
drugačne. Na tretji strani IV. dela te knjige seje povedalo, da so 1871. leta
Trobec, Dolinar, Križman, J. Marija Vatovec in Anton Barle osnovali r,Poli-
tično in bralno društvo ,Edinost'"- za tržaško okolico. Dolinarja niso od-
likovale posebne duševne zmožnosti, tudi višja izobraženost ne, nego krasil
ga je jeklen značaj, nenavadna požrtvovalnost in izredna agitatorska zmožnost.
') J. Jurčič, SI. Nar. 1871, 63. — Dav. Tr.stenjak: Črtica o Ant. Tom.šiču,
Bes. 1871, 1891. — S. 1871, 5. — Z. H.: Tomšiču v .spomin (.sonet), S. 1871, 6.
-; Lj. Zv. 1892.
') Edinost 1898, 40.
366 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Z drugimi rodoljubi je 1876. 1. osnoval list ^Edinost"- in ga je s pomočjo
Frana Cegnarja urejeval do 1879.1. Bil je odbornik raznih slovenskih društev
in prepro.sto Ijud.stvo vselej neu.strašeno poučeval in bodril za narodno delo.
Viktor Dolenc^) (1841 — IF87) iz Razdrtega na Notranjskem je dovršil
nižjo realko v Gorici, da bi se posvetil trgovskemu stanu, a dr. Lavrič je iz-
poznal njegove duševne zmožnosti in je vplival nanj, da seje poprijel javnega
delovanja; urejeval je najpoprej y,Sočo^ v Gorici, a potem „Edinost'^ v Trstu.
Da bi bil kos svojemu važnemu poklicu, se je marljivo bavil z narodno-
gospodarskimi in političnimi študijami Bilje v Trstu nekoliko let duša v.semu
narodnemu gibanju, kajti vodil je ^Delavsko podporno društvo"^, „Tršaško
podrušnico sz>. Cirila in Metodija'^^ bil je staro.sta „Tršaškeg-a Sokola'^
in podpredsednik političnega društva ^Edinost" ter lastnik tiskarne. Bil je
živahen in nadarjen, zgovoren in vztrajen ter mož plemenitega mišljenja.
Valentin Slemenih (1843-1871) od Št. Jurja poleg Rifnika je bil
okoli pet let v admontskcm samostanu. Spisal je pove.sti ^Izdajalec" in ^Križem
sveta". Zapustivši Admont je vstopil v uredništvo „Vaterlanda'- na Dunaju
in je tudi v časniku ^Zukunft"' poročal o jugoslovanskih stvareh.
Fran Podgornik (1816) iz Čepovana. Goriško gimnazijo dovršivši
vseskozi kot prvi odličnjak (1869\ je poslušal potem na dunajskem vseuči-
lišču klasično in primerjalno jezikoslovje do 187S. 1. in pri Conzeju potem štiri
leta arheologijo ter filozofijo Roberta Zimmermanna in Brentana. Oglasil se
je za izpit iz klasične filozofije in modroslovja, pa domače razmere so ga po-
klicale domov. Naključje ga je zagnalo v politiko. Sodeloval je v Pajkovi
^Zori-" („Misli o duševnem napredku Slovencev" 1877), v Stritarjevem ^Zvonu^
(„0 prevodih" 1878, ^Ali nam je treba domačih pisateljic?"), v ^Slovanu"-
(„0 prirejanju dosedanje naše literature za ponatis" 1885\ v „Slov. Narodu'^
(„Važen nemški glas za narodno avtonomijo" 1886), v „Letopisu'' Matice
Slovenske („0 človeškem razumu" 1884), v Poznikovem ^Almanahu" („Q
pismenih jezikih sploh in obče slovanskem literarnem posebej" 1879.) V „Slo-
vanskem Svetu"-^ ki gaje duhovito urejeval od 1888. 1., je spi.sal veliko število
sestavkov proti separatistični politiki manjših slovanskih plemen in za po-
znavanje cirilo-metodij.skega obreda. List stoji na visoki stopnji in se trudi
ostale Slovane pobliže seznaniti z razmerami na Ruskem. Ustavil ga je koncem
1899. leta
Anton Trstenjak (1853) iz Krčevine pri Ormožu je gimnazijske nauke
dovršil v Varaždinu 1873. 1., potem je na Dunaju poslušal predavanja o kla-
sičnem in slovanskem jezikoslovju. Tam je zasnoval ^Slovensko literarno
društvo'^. Trstenjak se je jako resno začel baviti s časnikarstvom, kajti uže
dijak je pisal v ^Novice", v „Slovenski Narod"" ^ v Vošnjakov ^Tednik'^ ^ v
dunaj.ski in ^^Ljubljanski Zvon^ ; 1884. 1. je z Ivanom Hribarjem za.snoval
ilustrovani list „Slovan'-, mu sestavil pi-ogram in bil urednik do polovice
') Dr. H. Do c, Slov. 1884. — Ed. 1887, 58. — Glasi iz naroda
o smrti Dolenca, Ed. 1887, 59— 62. — Radegost: V spomin Dolencu, Ed. 1887,
62. — Ant. Zlobec: V .spomin Dolencu, Ed. 1887, 61. - SI. Nar. 1887, 167.
— S. 1887, 30. — Lj. Zv. 1887, 505.
časniki in časnikarstvo. 367
1887. 1. Izdajati je začel 1896. 1. ^Slovenski Lisf^^ a moral je pustiti ured-
ništvo. Sprožil je misel, naj bi Slovenci vseh stanov delali izlete v slovanske
dežele in je v tem zmislu 1885. 1. uprizoril gledališčni vlak v Prago; tega
potovanja se je udeležilo nad sto Slovencev in Hrvatov. Popisal je to poto-
vanje v ^Slovanu" in popis dal ponatisniti v knjigo „Spomenik slovanske
uzajemnosti" ; pridejani so životopisi nekaterih slovenskih, hrvatskih in čeških
pisateljev s slikami. Ta knjiga je ugajala toli, da se je v kratkem razprodal
ves natis, broječ 1000 izvodov. Ob priliki Miklošičeve sedemdesetletnice je
izdal njegov življenjepis '), ki je važen radi tega, ker mu je Miklošič sam
povedal podatke o svojem življenju. Opisal je tudi Gunduliča in Daničica.
Njegova najvažnejša knjiga je „Slovensko gledališče".
Dr. Fran Zbašnik (185.o) iz Dolenje vasi pri Ribnici, je dovršil gimnazijo
v Ljubljani, vseučiliščne študije v Gradcu, kjer se je trudil v ta namen, da
se je akademično društvo, poprej namenjeno zgolj zabavi, brigalo tudi za
slovstveno stvar. Vnet izprva za sodnijski stan je pozneje prestopil v poli-
tično službo in je sedaj tajnik v deželnem odboru Kranjskem. Njegove prve
pesni je prinašal Stritarjev ^Zvon"' 1877 - 1878., med katerimi se nahaja prvi
slovenski triolet; to pesniško obliko je Zbašnik prvi uvel v slovensko slovstvo;
njegovi trioleti se nahajajo v ^Slovanskem Almanahu^'' (1879) in v y,Ljub-
Ijanskem Zvonu'' (1881 — 1882). Dolgoletna živčna bolezen (1882 -1893) je
povzročila, da je v tem času mirovalo njegovo pero. Navdušen za „Drušbo
sv. Mohorja^., ki je takrat pogrešala spretnega pripovednika, se je namenil
preprostemu ljudstvu podajati take pripovesti, da bi se v njih zrcalile razne
.strani kmetskega življenja, in da bi bile zanimive. Ta namen se mu je sponesel
izborno. Obilnejši so njegovi spisi v nevezani besedi pripovedne vsebine;
prvi plod te stroke je novela ,,Medailon" v omenjenem „ Almanahu^ in pa
večja vrsta pripovestij v knjigah ^Drušbe sv. Mohorja". Povest „Na krivih
potih" (Več. 1893) obdeluje socijali.stično gibanje in je prikrojena po družbenih
potrebah, nahajajo pa se v njej tudi romantične primesi. Do 1895. 1. je še
izdal v knjigah iste družbe povest ,Čujte in molite" ter „Kdor ne uboga, tepe
ga nadloga". Povesti so izvrstno zasnovane, pa vidi se jim na licu tendenca,
in morda tu in tam premalo uglajen jezik. Pisal je tam pod imenom „ŽaIiski"
in „Milovršnik". Zbašnik je gledališčni kritik „LjublJ. Zvona' in dokazuje
v tem poslu fin okus in obširno ter temeljito znanje dramatskega slovstva.
Bil je nekaj časa urednik ^Ljubljanskemu listu'' 1885 ter je večino uvodnih
sestavkov spi-sal sam, zato smo ga uvrstili v ta oddelek, da.si je Zbašnik
pretežno pripovednik.
Maks Cotič (1854) iz Vipave je dopisoval v razne slovenske liste in
v „Politiko" ter urejuje od 1890.1. sčm tržaško »-Ei/mo^/." Meseca januvarja
tega leta se je praznovala desetletnica njegovega urejevanja.
Dr. Ignacij Žitnik (18.i7) iz Zagradca na Kranjskem, beneficijat v
Ljubljani, urednik ^.^Slovenca'-'-, je sotrudnik tudi v „Mohorjevi družbi" in v
yDuh. Pastirju.'''
') Ltp. Mat. SI. 1883.
368 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Rok Drofenik (1869) iz Pečice blizu Šmarija na Štajerskem je samouk.
Nabiral je narodno blago in je objavljal v „ Fr/c«", v Lampetovih ^Drobti-
nicah''^ v „Slov. Gospodarju., v ^Koroških bukvicah^^ v y,Brusu'^ in
tudi v vštrekljevem delu. Podpisaval se je „Gorski" ali „R. D. (rorski";
dopisoval je tudi v „Pavliho^^ in ^Mir" . Ker je Drofenik na raznih krajih
služil svoj kruh kot delavec, poprijel se je socijalizma in je sodeloval v
y,Delavskeni listu^^ v „Zori'^ , od 1893. 1. v „Delavcu'^ ; za ta list je mnogo
povesti) in črtic ali spisal ali prevel v podlistku. Od 1894. do julija I89.i. 1.
je bil tudi glavni urednik istega lista na Dunaju. Leta 1895. je izdal knjižico
„Sloven,skemu kmetu v poduk in prevdarck", spisal JM. T., ter je poslovenil
knjižico „Doli se .socijalnimi demokrati" (V. Brahe); obe sta bili zaplenjeni.
Še uspešneje je njegovo delovanje od 1895. 1.
Sotrudniki rasnih časnikov.
Anton Kos (Cestnikov, 1837)*od .Sv. Križa tik Slatine na Štajer.skem
(Spectabilis) je pisal „Črtice iz dnevnika" v ^Novicah"' 1859. 1 ; te opisujejo pot
iz Trsta .skozi Ljubljano, črez Zidani mo.st v Zagreb in od ondod v ^Maribor,
kjer se je 1858. 1. praznovala stoletnica mariborske gimnazije; tu nahajamo
marsikatero zanimivo črtico o narodnem gibanju v Mariboru in Celju. Jako
zanimivi so posebno za tiste Slovence, ki so na celjski gimnaziji študirali,
njegovi „Spomini iz dijaških let" '), kjer pripoveduje, kako se je učilo pod
Schellandrom (Hans im Gluck), ali kake burke sta uganjala dva dijaka
Tonček in Jožck v semenišču v Celju'); ta spis je poln zdravega humorja.
Jako plastično je povedal, kdo in kaj je „Jurasov" '), Doktor Konjorum*),
Stryx bubo"), Clarissimus *), Spectabilis'). V ^Domačih pismih"*) si želi med
drugim, da bi mu Leveč kdaj napisal nekrolog; zato hoče objaviti kaj po-
sebnega; upira se preobširnim poročilom o Ve.stenekovi zadevi*); graja ne-
naravne položaje v noveli „Mačeha" '% govori o številki 13"), priporoča,
naj se slovenski pisatelji združijo v konsorcij. V „Domačih pogovorih"
toži, da je v Macunovi slovstveni zgodovini štajerskih Slovencev izpuščenega
mnogo važnega gradiva; v „Lamcntacijah' jadikuje, da bi rad učakal konec
romana „Knez Serebrijani. Ko je France Cegnar nehal v j,Novicah"' pisati
oddelek „Slovanski popotnik", v katerem je naznanjal in ocenjal .slovenske
in slovanske knjige, pisal je nekaj let Kos ^Preglede slovanskega slovstva",
v začetku šestdesetih let pa bolj v knjigopisnem, nego v ocenjevalnem zmislu.
Na humoristični način je nadaljeval to delo v »Pravičnih in resničnih pismih",
n. pr, o kritiki Levstikovi, o nemilosti, v katero je padel pri Pavlini Paj-
kovki, o ^Brusu", o „LJublJ. Zvonu" id. Celo za peč se je skril in „Iz za
peči" povedal, da ne kaže v „Kresu'' prevajati iz hrvaščine in da so romani
kakor „Nov predolgi; njegova „Mesečna pisma" pripovedujejo o vojaški
') 31. Nar. 1878, 177. — ») SI. Nar. 1880, 236 — 237, pristavi: „Našej
mladeži", SI. Nar. 1878, 159. — Popis Zagreba, SI. Nar. 1878, 150-151. —
'j SI. Nar. 1879, Mi. — ") SI. Nar. 1879, 249-251. — ^) SI. Nar. 1879, 195.
— •) SI. Nar. 1880, 41. - ') Ib. 68. — *) SI. Nar, 1880, 82 . . . 150. - ») SI.
Nar. 1880, 33. — '") SI. Nar. 1880, 45. — ") SI. Nar. 1880, 91.
časniki in časnikarstvo. 369
granici. Ko se je bil premestil iz Zagreba v Požego, je pisal zanimivo ob
„Obnovljenji Požege, ko je cesar prišel v Slavonijo". Tudi kot pesnik se je
poskusil; po narodni pripovedki zložil je obširno pesen ^Čuden strah".
Dr. Viktor Ribič (1846—1874:) iz Setarove vasi pri sv. Lenartu v Slo-
venskih Goricah, se je jeden semester učil tudi na lipskem vseučilišču. Opra-
vivši 1870. doktorat pravoslovja, je umrl v Mariboru odvetniški koncipijent.
Smrtno kal si je pridobil bržkone v vojaškem življenju, ki Je popisuje v
„Črticah iz mojega vojaškega življenja" '). V Inomostu mu je bil na uslugo
dr. Plaseller, predsednik tirolskega stenografskega društva, kateremu je bil
tudi Ribič član. Vrlo se je zanimal Ribič za to umetnost in popi.sal njeno
zgodovino-). Dasi je bil splošno izobražen mož, ga je v pravniški stroki
posebej še zanimalo narodno gospodarstvo; to kažejo spisi: „Strikes, njihova
zgodovina pri Francozih in Angležih" '), „Loterija in loterijska posojila" ■*),
„Začetki ruske mornarice" ^). Opisal je Nik. Macchiaveli-ja kot »divjo zver in
velikega državnika v eni osebi" '). Vestno se je pripravljal za učitelja za na-
meravane slovenske stolice na pravniškem oddelku graškcga vseučilišča.
Fran Hlavka (1853—1882) iz Radoljice na Gorenjskem, je iz šestega
razreda ljubljanske gimnazije prestopil na pripravnico, potem pa učiteljeval na
Igu, v Velikih Laščah, od 1878. korektor v Narodni Tiskarni za Jurčičevega
časa, pisal mnogo uvodnih sestavkov za „Slov. JVarod'', poročal iz učiteljskih
krogov, dopisoval „Soči". Imel je dovolj pisateljskih zmožnostij, pa premalo
resnične volje razširiti si .splošno omiko. Za omenjeni listje prevel: „Jenieta
Pugačev, prigodba iz Ukrajine" '), „Kita mandarinova" ^), „Noč ima svojo
moč" '), „Zakladi pomorskega zdravnika" ''). Naznanil je Hajdrichove »Jadranske
glasove"'). F. H. Radoljski je Fran Hlavka; pod tem na.slovom je po Ger-
stackerju prevel „Zverinjak v amerikanskem gozdu" (^Slov. Narod lb81, 10),
„Ubegli bogovi" (SI. Nar. 1879, 190), po Arigo Bosto „Črni teklič" (SI. Nar.
1880, 142—753), izvirnik ni naveden pri prevodu „Pavla" (Slov. Nar. 1876,
233-259).
Franjo Reyyiic (Kmetov 1850—1883) iz Rupe blizu Kranja, je dovršil
tri razrede višje gimnazije v Ljubljani, nato vstopivši v brzojavni tečaj v
Trstu, služboval na glavni tržaški pošti do 1879. L, ko se je preselil v Ljub-
ljano, kjer je umrl na sušici. V Trstu se je priučil laškemu in francoskemu
jeziku, iz čigar slovstva je hotel kolikor možno naznanjati slovenskemu ob-
činstvu. Prevel je: A. Maksimova „Lov na tigra" in Vsevlada Solovjeva
»Dvojna prikazen" '), M. Rudakova »Strašen dolg" in »Stari gud" ^), prevod
J. Pajk, Zr. 1874, 262 et seqq. — ') Zr 1874, 289 et seqq. - -) Slov.
Nar. 1872, 32-33. — =>) SI. Nar. 1870, 64. — ") SI. Nar. 1870, 64. — '") Slov.
Nar. 1872, 100. — ") SI. Nar. 1872, 45-46; dostavi: „Junius in njegovi listi",
SI. Nar. 1872, 34.
L(evec) v Lj. Zv. 1882. — S 18rf2, 19. — SI. 1882, 51. — ') SI. Nar.
1874, 272-274. — ") SI. 1875, 46—50. — ») SI N. 1875, 31-33. - ") Slov.
Nar. 1878, 195-239. — ') SI. Nar. 1879, 217.
G. Jereb, Lj. Zv. 1883. — Kr. 1883 — Ed. 1883, 89. — ') SI. N. 1882,
249 - 255. — =) SI. Nar. 1883; pristavi »Drag medved", SI. Nar. 1882, 242-247.
370 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
. —
N. A. Karazina „Stari Dzuldas in njegov sin Mamet" seje natisnil v ^Kresu"^
1885. 1., N. K. Lebedove „Ulične popevke" v „Slov. JVarodu" '). K spisom,
ki so navedeni v Remčevem življenjepisu v ^Ljublj. Zvonu"' in y,Kresu'^
1883. 1. pri.stavi še: ^Abhuska legija" in ^O.sctska legija"*). Njegov največji
prevod so Turgcnjeva „Lovčevi zapiski" '). Za „Ljublj. Zvon'^ je nabiral
črtice iz ruske književnosti. Remic je pisal lepo slovenščino.
Viktor ErŠen (18.o7— 1881) iz Razdrtega pri Ljubljani, je latinske šole
pohajal v Kranju, Ljubljani in na Reki (1878), pravoslovje na Dunaju. Ker
mu je nedostajalo gmotne podpore, pomagal je pri „Slov. JVarocIu", kate-
rega je za Jurčičevega bolehanja urejeval: umrl je za sušico. Prevodi iz nem-
ščine so ti -le: „Tri povesti brez naslova"'), „Bodalo" '), „Ta je pri skrivni
policiji"'); iz italijanščine: „Angelina", slika iz večjega mesta*); iz srbščine:
»Kako zdravijo toplice?" '), „Jučka" '), „Žrtva ljubosumnosti"^); iz poljščine:
„Ncusojena ljubica"';; iz ru.ščine') naj bodo še omenjene „Žene pred 2000" '")
po Theofrastu. Izvirnih člankov je napisal mnogo več, nego se misli; po
J. Cimpermanovem mnenju je njegov prvi spis „Črna maša" "); istega leta se
nahaja v vadničncm oddelku nZore" kratek spis „Ludovik van Beethoven" ''),
kjer posebej povdarja, da je bil B. istotako velik mi.slec kakor muzik;
^Branko Radičevič'' "> in „Poljica, slovan.ska republika v Dalmaciji" '*) kažeta,
da seje zanimal za jugoslovanske razmere. V novelici „Jessika" ", pripoveduje,
da se je Shakespeare zaljubil v krasno židovsko dekle Jessiko, katero je raz-
.srjeni oče pahnil skozi okno zaradi njene ljubezni do kristijana; njen spomin
je pesnik oslavil v Jessiki v svoji igri „Beneški trgovec" (The merchant of
Venise); njen kruti oče je pa .Shjlock. „Osodepolni ključ""), v smešni do-
godbi je pomagal dr. Koprivarju, da je zaslul kot skrben in vešč zdravnik;
jednaka .smešna dogodba se pripoveduje v „Car in mornar" "), kjer holandski
trgovec ne pozna carja. Zlagal je tudi pesmice za „Zoro'^ in „Kres'', iz teh
naj se navedejo „Jezdečeva jutranja pe.sem", ^Spomladanski počitek", „Nočni
pozdrav", 1^81. leta je izdal v posebni knjižici nekaj po.slovenjenih pove.stij.
Lepe zasluge si je Eržen pridobil tudi za sloven.sko gledali.šče s tem, da je
iz hrvaščine, srbščine, ruščine, poljščine, italijanščine, francoščine in nemščine
prirejal igrokaze.
Anton Sušnik (1848—1895) iz Železnikov na Kranjskem, sin ubogih
starišev, .se je s .stariši vred preselil v Ljubljano, kjer je oče dobil službo
paznika na mitnici. Nadarjeni mladenič je silno rad prebiral leposlovne spise
in pri tem zanemarjal nauke; vstopil je torej v petem razredu Ijubljan.ske
gimnazije pri tedanjem zastopniku banke ,,vSlavije" v Pragi, Fr. Cern}-ju, za
') SI. Nar. 1884, 231-238. - *) SI. Nar. 1883, 115. - ') SI. Mat. 1883—1884.
J. Cimperman v Ljublj. Zv. 1881. - SI. 1881, 123. — ') SI. Nar. 1881,
129—135 (po Sacher-Masochu.) — ') SI. Nar. 1879, 174—175. — ») SI. Nar.
1877, 275. — *) SI. Nar. 1878, 259. - ') SI. Nar. 1878, 191. — •) SI. Nar. 1879,
220—222. — ') SI. Nar. 187VI, 223-225. — *) SI. Nar. 1880, 72. — *) SI. Nar.
1877, 177—183 po Turgenjevu. — '") SI. Nar. 1878, 188. — ") Vrtec 1874, 12.
— ") Zr. 1874. - »') SI. Nar. 1879, 52. — '*) SI. Nar. 1876, 251. — '') Zr. 1875.
— '•) Zr. 1875. — ") SI. 1876, 251.
časniki in časnikarstvo. 371
pisarja in se je v Pragi naučil češkega jezika ter se seznanil s sedanjim
županom ljubljanskim Ivanom Hribarjem. Za časa vstaje na Balkanu oglasil
se je za prostovoljca; obilo lepih spominov si je nabral v Črni gori in v
Bosni ter je marljivo dopisoval v „Slov. Narod". Vrnivši se v domovino
je pri „Slov. Narodu" vstopil za korektorja; tedanji urednik Josip Jurčič je
spretnega Sušnika dobro porabil pri listu. Nato je vstopil v isto službo v
tiskarno Bambergovo O potresu se je prehladil, ker je s svojo gbiteljo moral
prenočevati v baraki. Dasi preobložen z delom, je sodeloval skoro v vseh
slovenskih listih in tudi v ^Zlati Prahi" Ker je moral skrbeti za rodbino,
je pisal naglo; vnet pa je bil za vse, kar je lepo in plemenito.
Gašpar Krišnik^ posestnik v Motniku (1848) je hodil štiri mesece v
šolo in je 1868. 1. vzpodbujen po ^^Novicah" začel zapisavati narodno blago,
ki ga je 1868. 1. izdal v posebni knjižici, navedeni drugod. Od 1868. do 1877. 1.
je črevljaril in si omenjenega leta napravil prodajalnico. Marljivo je z na-
rodnim blagom preskrboval razne naše liste.
Radoslav Pukl 13^9) iz Konjic na Štajerskem, tolmač srb.skega, bolgar-
skega in slovenskega jezika pri najvišjem sodišču na Dunaju, sotrudnik v
y,Zort^ in y,Kresir' ter mnogoletni dopisnik ^Slovenskega Naroda^ ^ ima
lepe zasluge za dunajske .Slovence v društvenem obziru. — Njegov rojak je
dr. Slane (1851) katerega so v žurnalistiko uvedli Davorin Trstenjak, dekan
Žuža in Josip Jurčič. Med drugimi njegovimi sestavki naj se omenja „Mol
in Dur" (Slov. Nar. 1876), ki Slovence vzpodbuja na odločnost. Dopisoval je
poprej v ,,Agramer Post'', sedaj v ^Agramer Zeitung" in v ^Slovenski
N^arod^ s podpisi: S— c, —a—, — c.
Franjo Štifter (1846) iz Solčave na Štajerskem je marljivo dopisoval
v „Slov. Narod- osobito v prvih časih, ko je prišel na Rusko. Aleksander
Ivanovic Georgijevski, opravnik za slovanske štipendijate v Petrogradu, mu
je omogočil, da se mu je izpolnila najsrčnejša želja, kakor pravi sam v ..Leto-
pisu Matice Slovenske" 1876, str. 192; njemu je posvetil navdušeno pisan
življenjepis „Pavel Mihajlovič Leontijev" (v omenjenem letniku Mat. Slov.}.
Opisal je „Nevski prospekt" ') in povdarjal, da se tam sliši vse govoriti po
ruski, opisal petrograjsko vseučilišče '), objavil pogovor s predsednikom
^Slavjanskega blagotvoritelnega društva"- '), poročal o delu Per\volfovem
o preteklosti južnih Slovanov^), o delavnosti tudi Slovencem znanega jeziko-
slovca Boudoin de Courtenay-ja ';, povedal, da se Francozi, n. pr. J. Covette
zelo ugodno izražujejo o Vereščaginu '); kazal je separatizem .srbskih dijakov
v Gradcu, dočim sta se J. Kopitar in Vuk Stefanovič Karadžič združila v lepo
vzajemno znanstveno delovanje'), in razja.snil razmerje Rusije do balkanskih
Slovanov'); povdarjal, kako .se zanimajo Rasi za druge Slovane in navedel
•) SI. N. 187i, 244-246. — -) 270—271; Poroka v cesarski obitelji. —
') SI. Nar. 1875, 25. — ") SI. N. 1875, 127-128. — ') SI. N. 1875, 189. —
•) SI. Nar. 1876, 296. - ') SI. N. 1876, 101-102. - *) SI. N. 1876, 106. -
Dostavi: Slomšekovi zbrani spisi, SI. N. 1876, 211-212. — Gospica-kmetica
(Puškin), SI. N. 1875, 63—69. — Fomuška in Fimuška, Ltp. M. SI. 1878.
372 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
dela in časnike, ki se bavijo s to stroko'); Skobelevu v spomin je napisal
lep življenjepis '"). Nekaj časa je sodeloval tudi v „Novicah'-^ in pisal dva-
krat o ncmško-slovenskcm slovarju in o Levstikovih razmerah do tega dela "),
naznanil tudi ^\'icsthalerjevo razpravo o Vesclu Ko.seskem '■). L. 1872. in 1878.
ga je zanimalo imeno.slovje ; njegov rojak dr. Napotnik je razlagal lastna
imena konjiške fare, Stifter je pa tolmačil imena kmetij in po.se.stnikov v
Solčavi "). Kot v.seučiliščni dijak v Gradcu je objavil v „Lctopisu Matice
Slovenske" razpravo „0 tednu in njegovih dnevnih imenih" ; povod mu je
dala Roslerjeva knjiga „Ueber die Namen der Wochentage'" 1S65. Takoj v tem
prvem delu se kaže .samo.stalnega misleca.
Ivan Hribar (i85l) iz Trzina pri Mengšu, se je takoj v prvih gimna-
zijskih letih začel učiti ru.skega in češkega jezika. ^^Slovenskemu Narodu*^
je od 1868. 1. .stalni sotrudnik in je .spisal mnogo sestavkov pod in nad črto;
sodeloval je tudi v „Pr/worcw", „Soči"-^ ^Edinosti" in je bil glavni so-
trudnik „Slovana^ . .Sodelovanje v tem listu spričuje njegovo obširno obzorje
in vseslovansko mišljenje; Ivan Hribar točno govori več slovanskih jezikov;
kot mnogoletni zastopnik banke „Slavije^ je priznan veščak v finančnih raz-
merah; kot župan ljubljanski ima merodajen vpliv na razvitek .slovenskega
središča. Spretni govornik do.stojno zastopa slovenstvo v različnih razmerah.
Karol Jesenko (1864) iz Ljubljane je .študiral v Ljubljani in v Trstu,
pristopil k „.Slaviji' ter je jako marljivo delal na časnikarskem polju, kajti
dopisoval je v .^Ljubljanski Zvon'' ^ v ^Slov. Narod"'^ v ^Slovenca"^ v
^Dom in Svet", v ^Učit. Tovariša'', ^Slovenko" ^ v ..Rogača" ^ ..Brusa" in
v ^Pavliho" . Jesenko je izvrsten .satirik. V humorističnih listih se je pod-
pisaval „Hudomušnik" in „ Jeremija", v ^Ljtiblj. Zvonu" pa „Dok,sov". Naj-
boljše njegove pesmi so: .,Glasi iz našega pesni.škega gaja", „Jcremija" ter
„Pesniške slike". Pokojni Cimperman, prečitavši te pesmi, je Železnikarju
pi.sal dopisnico : „Dolgo mi ni uže nobena pesem v ^Brusii'- ugajala tako,
kakor ,Jeremija'. Pesem je res izborna kakor po elegantni obliki, tako tudi
po pereči .satiri svoji."
Dr. Ivan Krek (1865) od sv. Gregorija pri Ribnici, sedaj profesor
bogo.slovja v Ljubljani in državni poslanec, je zlagal priložnostne in politične
pesmi, pisal v ,,Dom in Svetu'-'- o socijalizmu, je spreten člankar v ^.^Slovencu'-'.
Alojzij Benkovič (Vinko) iz Kamnika (1867), sedaj farmacevt v Ljub-
ljani, je 1884. 1 jel pisati v ,,Ljublj. list" in v y,Slov. Narod\ prevajal je
iz francoščine, angleščine, češčine in ruščine, n. pr. po Andr. Theuret-u
,,Undina'"), po L. Habni-ju „Župnik Selški"'), „Dnevnik"'), po W. Ir\ving-u
„Rip Winkle", „Božič na Angleškem"'), po Jos. Stolbi'): „Doktorjeva skrivno.st;
•) SI. N. 1877, 8. - '") SI. N 1882, 183. — ") N. 1874, 299; 469, 476, 482,
491. - ") N. 1874, 27.-), 285, 292. — ") Zora 1873. — V ^Zori" 1874. 1. se
nahaja .spis „Dante Allighieri".
') SI. Nar. 1887. - '"') SI. Nar. iSSti. — -) SI. Nar. 1889. - ') Slov.
Nar. 1887.
časniki in časnikarstvo. 373
dogodek iz zakonskega življenja"; po L. Čehu , , Dvoboj ; iz spominov prija-
teljevih"'"); po Tolstoju „Nedolžen"^); po Danilevskem „Rodbinski spomini'"').
Nekateri spisi so bili ponatisnjeni, n. pr. „Župnik -Selški", ,,Undina'"; prirejal
je tudi gledališčne igre; glej Bibl. dram.
X.
Pravoznanstvo in državoznanstvo.
Splošni pregled. '-')
Kakor v drugih narodih, se je pokazalo tudi v Slovencih,
da se pravoslovne vede v narodnem jeziku ne goje, dokler se
narod ne zaveda svoje samobitnosti, dokler si ne pribori kolikor
toliko pravne veljave v okviru države. Da se narodnemu jeziku
odpro vrata v urade in javne zastope ter tako na pravoslovno
polje, v to treba vsaj nekoliko blagodejnega političnega razvoja
in višjega stala narodne kulture.
Zelo zanimivo bi bilo narisati borbo, ki jo je prestal slo-
venski jezik, predno si je priboril sedanjo skromno veljavo v
uradu in parlamentarnem življenju. Vendar prav mnogo tega spada
v politično, a ne slovstveno zgodovino. Kolikor je neizogibno
treba, naj se v tem „preg1edu-' omenja.
Pred 1848. 1. so pravoznanci na Slovenskem, med njimi ne-
kateri jako sloveči, pisali v slovstvu in v praksi zgol v latinskem
ali nemškem jeziku. Pravoslovna predavanja v Ljubljani, bodisi
ona od 1703. 1. nekaj let naprej, bodisi na francoskem vseučilišču
(,,Ecoles centrales") od 1810. do 1813, leta, vršila so se v tujih
jezikih. Anton Pfleger (1746. 1. porojen v Železnikih, 1806. 1.
vitez pl. Wertenau, 1817. 1. predsednik vrhovnega j ustičnega urada,
konečni pregledovalec občnega državljanskega zakonika pred publi-
kacijo 1811. 1., umrl 1820. 1.) in pa Tomaš Dolinar (1760. leta
porojen v Dorfarjih pri Stari Loki, vseučiliški profesor na Dunaju,
člen dvorne komisije za justične zakone, prvak med kanonisti in
') SI. Nar. 1888. — ') Si. Nar. 1888. — •) SI. Nar. 1889.
Opomnja. Tri statistične tabele str. 263—264 so vzete iz knjige: Ivan
Vrhovnik, „0 stoletnici ,Lublanskih Novic', Ljublj. 1897", str. 80-82.
") Ta „splošni pregled" je spisal g. dr. Danilo Maj ar on, odvetnik
v Ljubljani.
374 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Strokovnjaki za zakonsko pravo, sodelavec pri občnem državljanskem
zakoniku, umrl 1839. 1.) — oba sta zakladala nemško pravoslovje,
čeprav je skromni Dolinar sam v svojih spisih priznaval, da v
tujem nemškem jeziku ne more točno izražati vseh svojih mislij.
V uradih je bila pisana slovenska be.seda skoraj nepoznana, dasi
je že občni sodni red iz 1781. 1. veleval v § 13., da se morajo
pravdne stranke in njih zastopniki v svojih govorih (pravdnih
spisih) posluževati jezika v deželi navadnega. Silno redko so tudi
kak zakon ali uradni razglas dali prevesti na slovenščino. Se celo
najpraktičnejši ,,občni državljanski zakonik" iz 1811. leta, ki v
svojem razglasilnem patentu zgovorno naglasa, da je treba pod-
ložnikom oznanjati zakone v jeziku, njim umljivem, ni izišel v
slovenskem jeziku. Skratka: stoletja je bil naš jezik kakor v šolah
in boljšem socijalnem življenju, tako tudi v uradih in oblastvenih
razglasih preziran in skoro nepoznan. Narod je bil pa tak6 ohromel,
da tega preziranja niti ni čutil.
Viharji 1848 1. so pa predramili tudi Slovence, da so začeli
premišljati svojega naroda pravni položaj in da so bodisi po
svojih društvih v Ljubljani, na Dunaju in v Gradcu, bodisi po
svojih odposlancih v deželnih zastopih in državnem zboru zahtevali
jednakopravnost naroda v javnem življenju in garancije za razvoj
slovenskega jezika v raznih duševnih strokah. Temeljito in krasno
popisuje prof. Apih v svoji knjigi „ Slovenci in 1848. leto",
kako so se pojmi o temeljnih pravicah slovenskega naroda in o
pogojih njegovega narodnega napredka v tedanjih slovenskih vodi-
teljih razvijali, čistili in odločnih zahtevah kazali.
Tekom 1848. in 1849. 1. je vlada večkrat izrekala načelo,
da so jednakopravni vsi narodi avstrijske monarhije. Tudi Slo-
vencem je obljubovala, da se narodni jezik uvede v urade. Nekaj
vladnih činov kaže, da je tu in tam imela zdrave namene. Tedanji
slovenski rodoljubi so pa takoj skušali dokazati, da je sloven-
ščina tudi godna za uradno rabo.
I)nč 17. julija 1848. je ministerstvo na peticijo kranjskih
stanov dovolilo poslovenjevanje »zakonov, uredeb in oglasov za
kranjsko kronovino" in namestilo translatorja s 50 gld. mesečne
plače. ,,SIovc7tsko društvo'''' v Ljubljani pa se je lotilo preva-
janja najvažnejših avstrijskih zakonikov; v jednem odboru je
Anton Mažgon prevajal občni državljanski zakonik in ga
Pravoznanstvo in državoznanstvo. 375
dognal do paragrafa 620, v drugem pa se je Matej Cigale
trudil okolo kazenskega zakonika.
Vsled peticij ^Slovenskega društva^'- in mestnega zastopa
v Ljubljani je naučno ministerstvo z razpisom od 5. oktobra 1848,
št, 6230, obljubilo univerzo v Ljubljani in pozvalo ^^Slovensko
društvo'''', da naj nasvetuje strokovnjake, ki bi predavali v Ljub-
ljani o civilnem in kazenskem pravu v slovenskem jeziku. Tako
se je zgodilo, da je dne 20. marcija 1849. pričel c. kr. kriminalni
aktuar Anton Mažgon slovenska predavanja o državljanskem
pravu, dne L junija istega leta pa pomožni referent ilir. prokurature
dr. Ernst pl. Lehmann slovenska predavanja o kazenskem pravu;
oba sta imela dovolj slušateljev. Zbok prerane smrti Mažgonove,
dne 25. avgusta 1849. so prenehala predavanja o civilnem pravu
v Ljubljani, a za to se je še isto jesen otvorila slovenska stoiica
obč. drž. zakonika na vseučilišču v Gradcu ter poverila doktorju
J. Kranjcu. Predavanja pl. Lehmanna so tudi kmalu ponehala.
Sploh se je naučno ministerstvo z razpisom od 11. oktobra 1849. 1.
izjavilo, da „vprašanje zastran vseučilišča v Ljubljani treba pre-
tresovati še dalje, ker ga ni moči rešiti v naglici radi stroškov,
ki jih povzroča ustanovitev vseučilišča, ker ni moči pomnožiti
števila vseučilišč in ker je vsled tega težko ozirati se nepri-
stranski na vse želje."
S cesarskim patentom od 4. marcija 1849. se je zaukazalo,
da je izdajati na Dunaju „Občni državni zakonik in vladni list
za avstrijsko cesarstvo" v nemškem jeziku in pa tudi v devetih
nenemških jezikih z nasproti stoječim nemškim besedilom, torej
tudi v slovenskem jeziku, — v posameznih deželah pa „deželne
zakonike" samo za ukaze deželnih oblastev v dotičnih jezikih,
tudi s paralelnim nemškim besedilom. Da se slovanski jeziki v
Avstriji popolnijo in priredijo za rabo v uradnem življenju, zlasti
da se jim ustanovi juridično-politična terminologija, ki bi najprej
služila pri urejanju državnega zakonika, sklicalo je pravosodno
ministerstvo 1849. 1. julija meseca na Dunaj vseslovansko ko-
misijo. Izmed Slovencev so bili pozvani vseučiliščni profesor
dr. Fr. Miklošič, dunajski odvetnik dr. Matija Dolenec in
iz Ljubljane Anton Mažgon, odnosno na njegovo mesto, ker
je prej umrl, Matej Cigale. Komisija se je takoj lotila dela in
delovala v petih odsekih; vsako slovansko „narečje" je imelo
svoj odsek. Mej tem, dne 1. novembra 1849. L, je izšel prvi kos
376 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
državnega zakonika tudi v slovenskem jeziku; uredil ga je Matej
Cigale, ki je bil kmalu po svojem dohodu na Dunaj imenovan za
začasnega urednika slovenski izdaji državnega zakonika. Vsega
skupaj je prišlo v 1849. letu na svetlo deset kosov državnega
zakonika.
Se predno je znova nastopil absolutizem, skrbel je minister
pravosodja A. Bach tekom 1849. 1. za takšno organizacijo sodišč,
da so Slovenci bili podrejeni trem nadsodiščem: graškemu, celov-
škemu in tržaškemu. Načelo jednakopravnosti je ostalo na papirju
in v uradni praksi se je slovenščina prezirala slej kakor prej. V
nastopni absolutistični dobi so obmolknili slovenski rodoljubi in
sila obstoječih razmer je polagoma zadušila skoro vse slovenske
začetke na pravoznanskem polju.
Izmej starejših zakonikov se je prevel samo še občni
državljanski zakonik. Mažgonovo delo je nadaljeval in dovršil
1850. 1. dr. Josip Kranjec. Njegov rokopis je pregledal in po-
pravil Cigale s pomočjo Luke S vet ca in Franceta Je riše.
Ministra Kraussa so komaj preprosili, da je potem 1853. 1. dal
izborni slovenski prevod natisniti v 500 izvodih.
Na pravoslovni fakulteti v Gradcu so se slovenska pre-
davanja ohranila le do julija 1854. 1. Poleg dr. Kranjca, ki je
predaval avstrijsko - državljansko pravo, predavala sta dr. Janez
Kopač (redni javni profesor in bivši rektor vseučilišča v Inomostu)
kazensko -pravdni red in izvenredni profesor dr. Josip Skedl
kazensko pravo. Dr. Kranjec je nehal poleti 1853. 1.'), dr. Kopač
poleti 1852. L, a dr. Skedl poleti 1854. 1.
V tej dobi je tudi vendar še priredila slovanska komisija na
Dunaju juridično-politično terminologijo. Iz kraja se
je mislilo izdati skupni terminologični slovar vseh slovanskih
jezikov. Konečno se je pa le toliko doseglo, da so 1853. 1. izšla
tri jugoslovanska narečja v jednem zvezku, „nekaj zato, da
bi se s tem bližnja njih sorodnost očitno kazala, nekaj pa zato,
da bi se tu nasvetovani pravoslovni izrazi in izreki vzajemno
podpirali, opravičevali in dopolnjevali" (Cigale).
') V svoji avtobiografiji pravi o tem: „Svojo docenturo sem nadaljeval
že četrto leto, toda rastoče sovraštvo, katero so nasprotniki slovenstva na-
merili proti njej kot nepotrebni napravi, provzročilo je, da je polagoma po-
jemala. Zato sem sklenil, da prepustim to dvomljivo nameščenjc ter se na-
ravnost pobrinem za kako odvetniško mesto. (Glej „Slovan" 1885. L, št. 21).
Pravoznanstvo in državoznanstvo. 377
Stalno se je ohranilo pravzaprav le poslovenjevanje
zakonov in razglasov v državnem zakoniku, odnosno v deželnih
zakonikih (v Gradcu, Celovcu, Ljubljani in Trstu). Do 1853. leta
je bilo tudi slovensko besedilo jednako avtentično. Od novembra
1849. 1. do konca 1859. 1. so bili poslovenjeni vsi zakoni in razglasi,
veljavni v slovenskih pokrajinah. 1860. 1. so se opustili ijeslovanski
državni zakoniki, in tudi na slovenski jezik so se prevedli le
gotovo določeni razglasi in tiskali le v Gradcu in v Trstu, ker se
je v Celovcu tiskanje slovenskih zakonov sploh opustilo, Kranjska
dežela pa je bila prišla pod primorsko poglavarstvo. Vendar se
je pa ta čudna uredba preklicala že 1861. leta, tako da so se
naprej slovenili zopet vsi zakoni ali ukazi, namenjeni našim
deželam.
Državni zakonik in posredno tudi deželne
zakonike je slovenil Matej Cigale, ki je bil začetkom 1850. leta
definitivno imenovan za ministerskega koncipista v uredništvu
državnega zakonika. Lahko si mislimo stanje Cigaletovo! Nova
in nemirna doba je podajala zakonov in ukazov kopo na kopo, in
to vse je moralo biti objavljeno tudi v slovenskem jeziku — s
pomočjo tedanje slovenske literaturice, ki niti ni imela slovarja,
razun preprostega Murkovega! Odgovornost je bila tem večja,
ker je izprva tudi slovenska izdaja bila avtentična in ker so že
1850. 1. oficijozni listi naglašali, da slovenski jezik ni goden za
javno rabo in da se zanjo tudi ne da prirediti. Cigaletovo izobra-
ženost, vztrajnost in vestnost je bilo zahvaliti, da je slovenščina
premogla vse težave in se polagoma usposobila za pravniški,
uradni jezik. Posebej za Kranjsko je slovenil do 1863. 1. Franc
Mala vaši č (gl. IIL del, str. 74), za Štajersko do 1857. 1. dr. Jožef
Muršec (gl. IIL del, str. 123), nadalje dr. Radoslav Razlag, za
Primorsko Fr. Cegnar.
Nova ustavna doba od 1861. 1, naprej je naletela v Slovencih
na skoraj neobdelano ledino v pravoslovnem pogledu. Značilno
za tedanji položaj je dvoje. 1861. 1. se je ustanovila v Ljubljani
„Juristische Gesellschaft". Pripravljali so jo in na pristop tudi v
^^Novicah'-'- vabili trije odlični Slovenci: dr. E. H. Gosta, M. Ambrož
in L. Svetec. Društvo je delovalo in izdajalo letna izvestja, ki
jih je od 1861. 1. do 1868. 1. urejeval dr. E. H. Gosta. Izvestja,
predavanja, vse je bilo nemško. Samo o priliki petdesetletnice
25
378 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
obč. državljanskega zakonika dnd 26. januvarija 1862. 1. je imel
dr. L. Toman slovenski govor „o civilnem pravu". Toliko je imelo
slovensko pravoslovje od pravniškega, sicer delavnega društva v
središču Slovencev, dasi naj je po pravilih' prirejalo tudi slovenska
predavanja in pospeševalo juridično slovensko terminologijo! Veliko
bolje se tudi celo v deželnem zboru kranjskem ni godilo sloven-
ščini. Slovenski govori so od prve seje dne 6. aprila 1861. leta
pa noter do 1866. 1. v stenografičnih zapisnikih silno redki.
Dr. Bleiweis je prvič slovenski govoril v seji dne 13. aprila 1861. leta
o davku na vino, dr. Toman šele dné 29. januvarija 1863. 1.; prej
in slej sta oba največ nemški govorila, kakor so drugi slovenski
poslanci: Ambrož, dr. Gosta i. t. d. izključno posluževali se nemščine.
V deželnem zboru goriškem je prvi govoril slovenski F. J. Kafol
(gl. III. del, str. 120), v deželnem odboru pa je uvedel slovenski
jezik Andrej Winkler (glej III. del, str. 118), da so se po njem
ravnali vsi župani na Goriškem.
Kaj naj se je ob takem duhu časa pričakovalo od uradov in
uradnikov? Vendar se je v tej dobi po prizadevanju državnih
poslancev dr. Tomana in A. Crneta položil temelj slovenskemu
uradovanju z ukazom pravosodnega ministerstva od 15. marca
1862. 1. za vse sodne okraje s slovenskim prebivalstvom v pod-
ročju višjih deželnih sodišč v Gradcu in v Trstu. Toda le skromen
temelj, kajti slovenski jezik naj je bil opravičen le nasproti
strankam, ki so zgol slovenskega jezika zmožne i. t. d. Tudi se
je hotelo v praksi ta ukaz tolmačiti tako, da slovenščino dopušča
le v kazenskih in nespornih rečeh, da pa ni smeti vlagati tudi
slovenskih tožba, in pravosodno ministerstvo je moralo z ukazom
od dne 20. oktobra 1866. 1. izrecno zavrniti takšno utesnujočo razlago.
Iz tega mrtvila odseva Cigaletovo neprestano delo na termino-
logijskem polju, prvi ^^Slovenski Pravnik^" in pa ^.Čitalnica".
Dr. Jak. Razlag, tedaj v Gradcu, se je oglasil v ^^Novicah^^
1861. 1., da hoče pod naslovom ^^Slov. Pravnik^'- izdajati kratke
posnetke najpotrebnejših zakonov, potem slovenske obrazce važnih
pravnih pisem, vlog, odlokov in razsodeb za sodnike in uradnike,
za župane i. t. d. Res je 1862.1. v Gradcu izšel prvi zvezek tega
^^Slovenskega Pravnika^'' z lepim prevodom meničnih zakonov,
z obrazci za nekatera navadna pisma in tožbe ter tudi s kratko
terminologijo. Gotovo je bil to dober pripomoček za uvedbo slo-
venščine v vsakdanje pravno življenje, le škoda, da se že tedaj
Pravoznanstvo in državoznanstvo. 379
ni nadalje izdajal. Jako lepo in koristno delo je pričel tudi dr. Ivan
Geršak v Gradcu s svojo „OYa/w/co", ki je v štirih zvezkih
(1865, 1866) priskrbela mnogo pouka ne samo privatno -pravne,
marveč tudi narodno-gospodarske in politične vsebine.
Državni temeljni zakoni z dné 21. decembra 1-867., zlasti
pa člen XIX., ki zagotavlja jednako pravico vsem v deželi na-
vadnim jezikom, dali so zanesljivejšo pravno podlago in večjo
moralno moč v borbi slovenskega naroda za javno veljavo svojega
jezika. Delovala je tudi že v narodu večja politična zavest in to
vsled izbornih govorov parlamentarcev dr. Tomana, Mih. Hermana,
dr. Razlaga i. dr., vsled poučnih razprav v .^Nomcah^\ v Einspieler-
jevem ^,Slovencu^\ v Einspielerjevem ^^PoUtiČnem katekizmu"'
(1865), v dr. Vošnjakovem ^.Slovenci^ kaj Četno P^'' (1866) itd.
Takoj v začetku nove dobe so slovenski poslanci v deželnem
zboru kranjskem začeli gojiti slovenščino za svoj izključni parla-
mentarni jezik. V seji dne 1. oktobra 1868. so tudi po viharni
debati dosegli sklep večine, da naj se v Ljubljani iznova osnuje
akademija za slovenska pravoslovna predavanja. Temu vlada ni
ustregla, pač pa je vsled najvišjega sklepa od 27. julija 1870.
postavila v proračun 3600 gld. za oživotvorjenje slovenskih pre-
davanj o predmetih judicijalnega državnega izpita na graškem vse-
učilišču in se isto leto cel6 resno bavila z vprašanjem zastran
vseučilišča v Ljubljani; toda večina finančnega odseka in poslanske
zbornice ni dovolila niti slovenskih pravoslovnih stolic v Gradcu.
Slovenski' pravniki so pa tisti čas hitro pokazali, da se za-
vedajo svojih novih nalog. Radostno so pozdravili in tudi dejansko
podpirali drja. J. R. Razlaga, tedaj odvetnika v Ljubljani, ki je
1870. 1. začel izdajati ^^Pravnik Slovenski'''. Dasi je ta mesečnik
imel le malo sotrudnikov, vendar je, moderno urejevan, prinašal
izvrstno vsebino, teoretične razprave iz raznih pravnih strok,
praktične slučaje, prevode novejših zakonov in razne obrazce za
slovensko uradovanje. Tudi se je z znanstvenim orožjem boril za
slovensko jednakopravnost v uradih, za slovenska pravoslovna
predavanja, odnosno za vseučilišče v Ljubljani. Poleg dr. Razlaga
so mu bili zvesti sotrudniki pri razpravah dr. V. L e i t m a i e r
(sedaj dvorni svetnik vrhovnega sodišča), Dragotin Tekavčič
(umrl ravnatelj prisilne delavnice v Ljubljani), dr. L Geršak
(glej mej pisatelji), L. Baš (sedaj predsednik notarske zbornice
25"
380 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
v Celju), dr. M. Samec (umrl zdravnik in deželni poslanec v
Kamniku), f dr. J. S k o f i č (glej mej pisatelji), Jak. Hren (sedaj
višjesodni svetnik v p.), dr. J. Mencinger (gl. IV. del, str. 196),
Valentin Preširen (umrl sodni uradnik v Ljubljani) i. dr. Izhajal
je pa le štiri leta in potem usahnil, ker je prenehalo zanimanje,
to pa zbok neprijazne dobe, ki je zopet napočila slovenskemu
u rado vanju.
Vzlic starejšim naredbam, ki niso branile slovenskega urado-
vanja, vzlic členu XIX., ki je slovesno proglasil jednakopravnost
jezika, vzlic lepemu razvoju pravniške in parlamentarne sloven-
ščine, ki se je tudi faktično začela bolj razsežno rabiti pri državnih
in samoupravnih oblastvih, prišlo je pod pritiskom sovražnih poli-
tičnih zistemov in nekaterih oblastnih germanizatorjev tako daleč,
da je proti koncu sedmega desetletja slovenski jezik iz uradnih
aktov zopet skoro izginil. In 1881. 1. je doživel slovenski jezik
celo to ponižanje, da je vrhovno sodišče izreklo odločbo okraj-
nega sodišča v Kamniku za nično, ker je bila izdana na slo-
venskem jeziku, češ, na Kranjskem je nemščina izključno v deželi
navadni sodni jezik!
Tega udarca pa probujeni narod ni mirno prenašal. Tudi je
nova Taaffejeva vlada stala še trdno na stališču, da „Slovanov ne
pusti na steno pritiskati". Vsled interpelacije slovenskih državnih
poslancev, ki so jo podpisali tudi češki in nemško-konservativni
prvaki, izdal je voditelj pravosodnega ministerstva dr. P r a ž a k
ukaz z dne 18. aprila 1882., ki je sicer le bolj obnovil prejšnje
ukaze radi rabe slovenščine pri sodiščih v področju graškega
nadsodišča, to isto pa naglašal jako rezko. Sodišča, ki so tudi potem
skušala dvomiti o veljavnosti jezikovnih naredeb, so se kmalu
prepričala, da bi se zastonj branila slovenske vloge sprejemati in
slovenski reševati. Naslednja leta so prišli še drugi ukazi, ki so
zagotovili rabo slovenskega jezika pri kazenskih, zlasti porotnih
razpravah, ki so odprli slovenščini pot v javne zemljiške knjige,
v razne uradne tiskovine, obrazce in pečate.
Pogoji za slovensko uradovanje so se seveda tekom časa
znatno zboljšali, ker je prirastlo dokaj pravnikov, ki so bili jezika
popolnem zmožni, zlasti pa narodnih odvetnikov in notarjev, ki
so se za jednakopravnost neustrašeno borili na raznih mestih
domovine. Sama ob sebi se je tako vnovič pokazala potreba slo-
Pravoznanstvo in državoznanstvo. 381
venskega pravniškega organa. Od 1881. leta do konca 1883. je
izhajal v Ljubljani mesečnik ,^Slovenski Pravnik", ki ga je iz-
dajal in s pomočjo svojega koncipijenta dr. Ivana Tavčarja
urejeval odvetnik dr. Alfonz Mosche. List je bil zelo razširjen
in po svoji vsebini jako zanimiv za pravnike in tudi širše ob-
činstvo, ker je poleg znanstvenega gradiva prinašal aktualne članke
o perečem jezikovnem vprašanju, nadalje odlomke iz slovenske
in slovanske pravne zgodovine, životopise pravnikov itd. Deloval
je tudi na zboljšanje pravne terminologije, priobčujoč jo, in vzpod-
bujal k izdaji priročne zbirke slovenskih zakonov. Leta 1884. je
dr. Mosche res izdal prevod občnega sodnega reda, kije potekel največ
iz peresa Aleksandra Hudovernika. L. 1888. se je dr. Mosche
zopet polotil izdajati „ Slovenski Pravnik'-' s sodelovanjem odličnih
pravnikov, n. pr. deželnosodnega predsednika Kočevarja,
višjesodnega svetnika dr. A. Gertscherja (sedaj višjesodnega
predsednika v Zadru), dr J. Kavčiča, dr. J. Babnika i. t. d.
(glej mej pisatelji). Proti koncu 1888. 1. je pa dozorela ideja, na
katero je opozarjal 1871. 1. dr. Razlagov .^Pravnik"- in potem tudi
prvi Moscbetov ,,Slovenski Pravnik'-^ da je za trdni obstoj pravni-
škega glasila in druge naloge treba organizacije slovenskih prav-
nikov, kakeršno že imajo češki v Pragi in v Brnu, hrvatski v
Zagrebu i. t. d. In tako se je ustanovilo
društvo ..Pravnik'- v Ljiibljani.,
ki je imelo svojo prvo glavno skupščino dne 26. januarja 1889. 1.
Otvorila sta jo z nagovori v imenu osnovalnega odbora deželno-
sodni svetnik I. Ven ca j z in prvi izvoljeni načelnik, odvetnik
dr. Fr. Papež. Smoter društva se je določil, da goji pravne
in državne vede, in sicer a) da izdaja strokovni list, h) da po-
spešuje izdavanje zbirk zakonov in drugih strokovnih knjig v
slovenskem jeziku, c) da si naročuje strokovne liste in jih pre-
pušča članom v svojih sobah v porabo in e) da prireja preda-
vanja, čitanja in razprave na društvenih shodih. Društvo vodi
načelnik z desetero odborniki, izmed kojih jih biv^a sedem v Ljub-
ljani, a trije so vnanji. Načelnika sta mu bila: dr. Fr. Papež
(1889-1892) in dr. A. Ferjančič (od 1893.1. naprej), tajnika:
dr. D. Maj ar on (1889—1892) in dr. M. Pire (od 1893. 1. naprej),
blagajnik: c. kr. notar Ivan Gogola (od 1889. 1. dalje).
Društvo je v zadnjem desetletju (1889 — 1899) izpolnjevalo
označene svoje naloge in mnogo storilo. V njem se je za stalno
382 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
osredotočilo literarno delovanje slovenskih pravnikov. Odslej izhaja
^^Slovenski Pravnik" kot društveno glasilo redno vsak mesec z
vsebino, ki se zahteva od modernega pravoznanstvenega mesečnika.
Uredniki dejanski so mu bili: dr. D. Majaron (1889 — 1892),
dr. M. Pire in dr. V. Supan (1893—1896), dr. M. Pire (1897)
in dr. D. Majaron od 1898. 1. dalje). Društvo se je tudi lotilo
izdajanja „avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku" in tako sta
v priročni obliki izšla „Kazenski zakon" (1889) in „Kazensko-
pravdni red" (1890). Oba zvezka je uredil in za praktično rabo
opremil z odločbami vrhovnega sodišča dr. J. Kavčič. Največjo
zaslugo pa si je društvo pridobilo, da je spravilo na dan namesto
zastarele terminologije iz 1853. 1. novo ,.N emško-s loven sko
pravno terminologijo". V letih 1890. do 1892. so društve-
niki priredili terminologične izpiske iz državnega zakonika in
deželnih zakonikov; to gradivo je kritično pregledal in popolnil
dr. Janko Babnik, kateremu je bil na prošnjo društva tedanji
pravosodni minister grof Schonborn v ta namen podelil primerni
dopust. Tako je izšlo 1894. 1. v c. kr. dvorni in državni tiskarni
na Dunaju 833 strani obsežno terminologično delo, ki odslej služi
za temelj slovenskemu praktičnemu in teoretičnemu pravoznanstvu.
V novejši dobi se je skrbelo tudi za popularno pravoznanstvo.
Poleg tega, kar so politični časopisi prinašali za prosveto v javno-
pravnih stvareh, dobivalo je ljudstvo pouka iz mnogih sestavkov
pravno-praktične vsebine v knjigah ^^Dručbe svetega Mohora"".
Veliko vrednost imajo v tem pogledn snopiči ^^Slov. Pravnika'-'-^
ki ga je v letih 1883 — 1888. spisa val dr. Ivan Tavčar. Za slo-
venske župane je izdal okrajni glavar Ant. Globočnik v krasnem
Levstikovem prevodu svoj „Nauk" (1880), za štajerske posebej
dr. Dečko „ Občinski red" (1892) i. t. d.
Državni zakonik, ki je za svoje moderne zakone zahteval
mnogo težkih novih izrazov, slovenil je neprenehoma vestno in
spretno (večkrat s pomočjo Jos. Stritarja) Matej Cigale; po
njegovi smrti (1889) je prevzel uredništvo dr. K. Strekelj, a za
tem (1898.) dr. Fr. Vidic. Slovensko besedilo deželnega zakonika
za Vojvodino Kranjsko je do 1881. leta urejeval nevešči profesor
Val. Konšek; od 1881. leta naprej je urednik prof. Fr. Leveč.
Tudi v deželnem zakoniku štajerskem je bila slovenščina slaba,
dokler ni začel (1886) prevajati prof. A. Kaspret. Za Trst in Istro
je deželne zakone in ukaze prevajal Fr. Cegnar, za Goriško
Pravoznanstvo in državoznanstvo. 383
jih prevaja od 1876.1. naprej Ernest Klavžar. Priročne zbirke
zakonov in ukazov za Kranjsko prireja dež. tajnik Josip Pfeifer;
za Goriško jih je nekaj priredil E. Klavžar.
V zadnjih dvajsetih letih se je tako slovenščina po naravnem,
čeprav mnogo oviranem razvoju čudovito vsposobila za rabo v
pravnem in javnem življenju. Kolikor je na Slovencih in kolikor
dopuščajo konkretne razmere, vdomačil se je narodni jezik v
sodnih in političnih uradih ter v parlamentarnih dvoranah, za-
snoval si tudi svoje pravno in državno slovstvo. Se vse drugače
bi seveda bilo s tem slovstvom, ako bi naš narod imel pravne
učenjake po poklicu, kakoršni skrbe drugim narodom za pravo-
slovjel Zopet 1890. 1. je deželni zbor kranjski zahteval slovensko
pravno akademijo v Ljubljani in drugo leto so slovenski zastopniki
v državnem zboru skrčili zahtevo na obnovitev slovenskih pravo-
slovnih stolic v Gradcu. Odgovor je bil negativen! Ako tudi naj-
novejše teženje za ustanovitvijo vseučilišča v Ljubljani ne obrodi
sadu, ostane skrb za razvoj slovenskega pravoznanstva še nadalje
samo v rokah požrtvovalnih praktikov. Zajedno se mora pa nadalje-
vati borba za jednakopravnost jezika, ki, davno zagotovljena, še
dolgo ni izvedena . . .
Pisatelji. '"')
Matej Cigale (glej IIL del, str. 87). — Dr. Josip Kranjec
(in. 150). — Dr. Lovro Toman (IIL 78). — Dr. Radoslav
Razlag (III. 151). — Z)r. Ivaji Geršak (IIL 153). — Dr. Josip
Vošnjak (IV. 82, 226). - Luka Svetec (IIL 77). — Dr. Janez
Mencinger (IV. 196). — Bogdan Ter novec (IV. 60).
Dr. Valentin ZarniV) (1837—1888), roj. v Repnjah, vzgojen
v Ljubljani, součenec Sim. Jenka, Mandelca, Erjavca, Stritarja in
Tuška, je šel 1855. 1. na Dunaj učit se modroslovja, izvolivši si
zgodovino za svoj predmet; prihodnje leto pa sta prišla na Dunaj
Janez Mencinger in Simon Jenko učit se jezikoslovja, a v kratkem
so vsi trije prestopili na pravoslovno fakulteto. Po dovršenih
••=") Večino podatkov o pravniških pisateljih sem dobil posredovanjem
gosp. dr. Danila Maj ar o na, odvetnika v Ljubljani, katerega za prijaznost
lepo zahvaljujem. Prof. dr. K. Glaser.
') Slovan 1877. — Fr. Leveč, Lj. Zvon 1888. — SI. Nar. 1888, 75. —
Ed. 1888, 27. — S. 1888.
384 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Študijah je bil Zarnik 1862—1867. 1. odgojitelj v rodbini barona
Levina Raucha, poznejšega hrvatskega bana, in se seznanil z mno-
gimi odličnimi hrvatskimi rodoljubi. Lahko bi bil pre prišel na
zagrebško akademijo za profesorja pravoslovja, a od Raucha ni
hotel sprejeti take službe. Ko se je 1868. 1. v Mariboru osnoval
,^Slovenski Narod'^ je bil tam za koncipijenta pri dr. Lorberju.
Od one dobe je ostal zvest sotrudnik omenjenega lista do smrti.
L. 1871. se je preselil v Ljubljano in 1877. 1. otvoril lastno pisarno.
Na gimnaziji se je v njem vzbudila ljubezen do materinega jezika,
ko se je z nekaterimi nadarjenimi tovariši (glej Erjavec i. dr.) vadil
v slovenskem pisanju. Prvi njegov sestavek v „Nov.'-'' 1861 je „Kako
pride cesar Napoleon IIL po krono v Pariz ?", kjer razlaga, da se
je 1848. leta Napoleon nastanil v h6tel de Rhin s pseudonimom
Jakson in zbiral tam okolo sebe svoje pristaše. Uže ta sestavek
kaže, da so Zarnika živo zanimale francoske razmere, saj je uže,
dovršen gimnazijalec, bil popolnem vešč francoščini, italijanščini in
angleščini in je vedno pazno gledal na narodno gibanje Francozov,
Italijanov in Angležev. Obširno je popisal deset let pozneje v
^Novicah'-'- 1871 „Bivšo pariško komuno in socijalizem" (Soci-
jalno-politiška študija), prisvojivši si nazore zgodovinarja Buckleja,
Steina in Schaffleja, Johna Stuarta Milla'). L. 1870. mu je ponujalo
dovolj prilike, pečati se s Francozi; članek „La belle France"')
razjasnjuje, da je ves francoski narod navdušen po domoljubnih
pesnih; spis „Alzacija in Lorena'' ^) zahteva, da mora narod imeti
pravico izreči, kateri državi hoče pripadati; „Pad Francije in
Slaveni" *) nam predočuje, kake nasledke bo imela nesreča Fran-
cozov za vSlovane. Zjednakim sočutjem je zasledoval usodo trpinov
Ircev v članku „Green Erin" ^) in pisal „0 zedinjenji italjanskega
naroda" '), tudi nam Slovanom v Avstriji je edina rešitev „V solidar-
nosti Slovanstva" "*). Radi tega se je vestno učil pri Francozih,
Italijanih in Angležih, da bi mogel tem uspešneje koristiti Slo-
vencem z besedo in s peresom. Njegovi dopisi v ^Novicah'"'' ")
z Dunaja z naslovom ,,Obraz državnega zbora" so po krasnem
humorju in pikri besedi napravili tak utis, da so jih ponatisnili
nemški, češki, poljski in hrvaški listi. Pisal je uvodne članke za
') Nov. 1861. — ') Nov. 1871. — ') Navedel jo voditelje socijalistov
raznih narodov in njih nazore; ugaja mu angleški komunist 0\ven. — *) Slov.
Nar. 1S70, 7a — 'i SI. Nar. 1871, 4. — •) SI. Nar. 1871, 40. — ') SI. Nar. 1881,
2 ... 37. - •) SI. Nar. 1878, 16fi-176.
Pravoznanstvo in državoznanstvo. 385
^Novice'-'- °) in ,,Slov. Narod'-'- '"), katere je podpiral do smrti. Bil
je glavni govornik na taborih v Ljutomeru, v Ormožu, Žalcu, na
Vižmarjih, v Sevnici, Vipavi, Cerknici, Bistrici pri Pliberku in v
Grabštajnu na Koroškem, — po pravici imenovan — oče slovenskih
taborov. Govori sicer niso bili temeljiti, pa po drastičnem humorju,
po skeleči ironiji je Zarnik — govornik ex abrupto ^^ vedno
navdušil poslušalce; vendar pa se je njegov dovtip preveč omejeval
na ožigosanje nemškutarjev ; zato je bolj vplival na preprosto
ljudstvo nego na omikance. Bolje so se Zarniku posrečili „Ori-
ginali iz dijaškega življenja na dunajskem vseučilišču" '') („Stara
pomahana glava", „Cudni možje"); nadaljeval je pet let potem opis
takih originalov v sestavku »Slovenski Nikodem" ^*). V čase turških
bojev nas povedeta povesti ..Franc Ljubljančič — strah Turkom" ")
in ,,Kako so v Begunjah Turka odpodili" '*). Povest „Ura bije,
človeka pa ni" je romantična, povest „Maščevanje usode" se nagiblje
na realistično stran; obe sta natisnjeni posebej; glej bibliografijo.
Dr. Janko Sernec (1834) iz Slov. Bistrice, je prebil maturo
1851. 1. v Mariboru in dosegel juridični doktorat 1857. 1. v Gradcu.
Prišedši za koncipijenta v Maribor k drju. Dominkušu je marljivo
pisal v razne slovenske liste o slovenski ravnopravnosti, o pravo-
znanstvu in narodnem gospodarstvu. V celovškem ..^Slovencu'-'- in
v ^.Drobtinicah''- (1. 1865.) je pisal o slovenščini v mariborskem
sodišču (o slovenskih vlogah drja. Dominkuša). Pozneje je kakor
advokat v Mariboru in nekaj časa tudi kakor poslanec v deželnem
zboru štajerskem krepko zastopal slovenske težnje (govor o slo-
venskih zemljiško-knjižnih vpisih). Oglašal se je z duhovitimi javno-
pravnimi in socijalno - političnimi spisi v ^^Novicah'-'- (1. 1864), v
,,Slov. Narodii' (1881), v ,,Lj. Zvonu" (1886), v ^.Slovenskem
Pravniku'' itd. Za preprosto ljudstvo je razlagal zakone v knjigah
^.,Družbe sv. Mohorja'-'- (1874, 1876) in za gospodinje je spisal
primerno knjigo (glej: Narodno gospodarstvo).
Dr. Fran Škofič, rojen 1848. 1. v Ljubljani, tukaj dovršil
gimnazijske, na Dunaju pravoslovne študije, bil 1877. 1. imenovan
za sodnega pristava v Kostanjevici, 1883. leta za sodnika v Ko-
stanjevico, odkoder je bil 1886. 1. premeščen v Skofjo Loko. Tu
') Cel. Slov. 1867, 21. — >°) Nov. 1861, 167 seqq. — ") „Naš narod
1867. L", Nov. 1867, 123; „Stranka posredovanja", op. cit. 146. — «») „Samo
znati se mora", SI. Nar. 1870, 41. - ") Nov. 1862, 156 ... 444. — '") Nov.
1867, 320 .. . 429. - '=) Nov. 1867, 280. — "j Nov. 1867.
386 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
je dnd 7. julija 1892. umrl za jetiko. Slovenskemu pravoznanstvu
je začel že kot dijak služiti v Razlagovem ^.Pravniku'-'- (1870).
Zgodaj je tudi pisal popularne pravne sestavke za knjige „Drušbe
sv. Mohorja'-^ pozneje bil zvest sotrudnik ,.Slov. Pravnika^'- , v
katerem je priobčeval daljše ali krajše, vedno bistroumne razprave.
Priredil je tudi slovenski prevod „meničnega zakona in menične
pravde z vrhovno-sodnimi odločbami-', ki pa še ni tiskan. V oporoki
je imenoval ^^drušbo sv. Cirila in Metoda'" za univerzalno dedno
naslednico.
Fran Šuklje iz Ljubljane (1849) je bil sedmošolec prosto-
voljec dné 3. julija 1866. 1. v bitki pri Kraljevem Gradcu smrtno
ranjen. Ko je okreval, je prebil 1867. 1. maturo in je nato študiral
na Dunaju, kjer je med svojimi slovenskimi tovariši mnogo storil
za razvitek društvenega življenja. vSlužboval je v Novem mestu,
v Ljubljani, odkoder je bil prestavljen v Dunajsko Novo mesto
1877. 1., potem zopet v Ljubljano in 1885.1. na Dunaj; od istega
leta državni poslanec je postal 1895. 1. dvomi svetnik, ravnatelj
osrednje zaloge šolskih knjig na Dunaju. Sotrudnik Stritarjevemu
„Zvonu'-'- je ta list podpiral z zgodovinskimi spisi, n. pr. ,,Pravi
vzroki francoske revolucije" '), „Zgodovinske žene: Virginia, Lu-
krecija, Emilia Galotti" '), „Boj Otokarja IL z Rudolfom I."').
Večje zgodovinske spise je objavljal v knjigah .^Matice Slovenske"^
n. pr. France Palacky*); razdeljeno je življenje češkega zgodovi-
narja a) v mladostno (1798 do 1823), b) v znanstveno (1823—1848)
in cj v dobo javnega delovanja (1848—1876), potem je Palacky
opisan kot človek in učenjak. Spis je temeljit in sestavljen z na-
vdušenjem. Drugi obširen spis je ,,Avstrijsko medvladje in ustano-
vitev habsburške vlade" (1246 do 1283)'). Spisan je sestavek z
vsem kritičnim aparatom in v izborni besedi. Lahko se reče, da
je ta razprava po svoji obliki in vsebini najboljša slovensko pisana
zgodovinska študija. vSploh je pisatelja najbolj zanimala zgodovina
srednjega in novega veka, kakor kažejo navedene razprave in
sestavek „Tridesetletna vojska"").
') Zv. 1870. — ') Zv. 1876. — ') Zv. 1877. — ") Ltp. SI. Mat. 1877. —
Jako priljubljena tvarina je njegovemu živemu duhu franco.ska revolucija; to
dokazujejo sestavki: „Narodna skupščina franco.ska", Zv. 1878", „Francoska
družba pred 1789. 1." in „Le livrc rouge", Lj. Zv. 1889. — °) V ,, Spomeniku o
šeststoletnici začetka Habsburške vlade na Slovenskem". Ljubljana 1883. —
") Progr. novomeške gimnazije 1874. — Dostavi: Maria Antoinctta v Ljub-
ljanskem Zvonu 1884.
Pravoznanstvo in državoznanstvo. 387
L. 1883. izvoljen v deželni zbor kranjski, je na čelu stran-
karskega boja urejeval 1884. in 1885. leta ^^Ljubljanski Lisf^^ v
katerem se nahajajo med drugimi spisi tudi njegovi „Spomini na
bitko pri Kraljevem Gradcu". Pisal je mnogo za „Slov. Narod'-'-
pod in nad črto, n. pr. „Dolenjske mestne volitve''^), „Ustavoverci
in mi" ''), „Novi davek na žganje in Slovenci"^), „Lex Lichtenstein
in naši pomisleki'""), „0 borzi in borzni trgovini""). Jako živo
je pisana ocena '^) sestavka „Casniki in časnikarstvo" (v SI. Nar.).
Zadnja leta se je pečal izključno s politiko in imel v deželnem
zboru kranjskem (1883 — 1895) in v državnem zboru mnogo go-
vorov, ki so se tikali gospodarskih in denarstvenih stvari j; ti
govori so vsakokrat obujali splošno pozornost tako po odbrani
obliki kakor zanimivi in poučni vsebini. Suklje slovi za strokov-
njaka v denarstvenih državnih vprašanjih. V „ Slov. Pravniku'^ ie
pisal o reformi pravoslovnih študij (1891) in o reformi naših
direktnih davkov (1893).
Antoji GloboČnik pl. Sorodolski je bil rojen 1825. 1. v
Železnikih in je dovršil 1848. 1. pravoslovne študije na Dunaju.
Potem je vstopil v uradništvo in postal 1855. 1. okrajni sodnik v
Štubici na Hrvatskem, 1857. 1. okr. predstojnik v Čakovcu, 1863. 1.
v Postojni, kjer je bil 1867. 1. imenovan okrajnim glavarjem in
ostal do 1885. 1., ko je bil vladni svetnik premeščen v Ljubljano.
Leta 1890. je po 401etnem službovanju stopil v pokoj in zadobil
plemstvo. Skupina gorenjsko-notranjskih mest ga je 1891. 1. po-
slala v državni zbor, iz katerega je pa izstopil 1896. 1. Globočnik
je sodeloval pri političnih programih Slovencev 1848. 1., član in
tajnik ^^Slovenskega društva'-'- na Dunaju. Tem zanimivejši je
njegov spis v „Izvestjih" muzejskega društva (1898): ,,K petdeset-
letnici slov. narodnega probujenja." Pozneje, povsod izboren uradnik,
je obdelaval upravno pravo v nemškem in slovenskem jeziku.
Njegov ,.Leitfaden fiir Gemeindevorsteher in Krain" iz 1878. 1. je
izšel 1880. 1. v klasičnem prevodu Levstikovem pod zaglavjem:
„Nauk slovenskim županom." Za ^^Slov. Pravnik''- je na-
pisal v obliki razpredelnic: „Instancije v občinskih zadevah kranj-
skih" (1888), „Pravne stopnje in njih roki v upravnem posto-
') SI. Nar. 1873, 247. — ') SI. Nar. 1880, 50; „Sub auspiciis", SI. Nar.
1888, 115. — ') SI. Nar. 1878, 127, 130, 133. — ") SI. Nar. 1888, 57, 63, 1875.
— ") Lj. Zv. 1889. — ") Ed. 1884, 11 id.
388 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
panji" (1890), „Vkupnost v javnem in zasebnem pravu" (1890). V
nemškem jeziku je izdal knjige o upravni in pravni zgodovini
kranjske dežele (1888; 1893), o zgodovini avstrijskega denarstva
(1897), nadalje jako obsežne repertorije avstrijskih zakonov in
naredeb (1878, 1883, 1893) i. dr.
Dr. Alfonz Mosche, 1839. 1. porojen v Ljubljani, najprej
1866. 1. odvetnik v Slov. Gradcu, pozneje od 1868. 1. v Ljubljani,
od 1898. 1. predsednik odvetniški zbornici. Leta 1881. je začel
izdajati ,,Slov. Pravtiik''- in zanj mnogo pisal, dokler radi pre-
obilih poslov ni koncem 1883. 1. odložil uredništva. Oskrbel je
sodelovanjem A. Hudovernika potrebni prevod „Občnega sodnega
reda", ki ga je založil in izdal 1884. 1. Obnovil je „Slov. Pravnik'-'-
1888. in potem 1889. 1. izročil društvu ^.Pravnikii'" . Dr. Mosche
je po svoji pisarni od 1881. leta dalje začel odločno in uspešno
borbo za jednakopravnost slovenščine pri sodiščih. Od 1883—1889.1.
poslanec v kranjskem deželnem zboru, je bil predsednik finančnega
odseka, izdelal načrt za konvertovanje zemljiško-odveznega dolga
in izdal v ta namen posebno brošuro. Tudi sicer je prejšnji čas
mnogo obdeloval narodno - gospodarska vprašanja po slovenskih
časopisih.
Dr. Ivan Tavčar [gle] IV. del, str. 120) zavzema tudi med sloven-
skimi pravniki odlrčno mesto. Dr. Moschetovemu ^.Slov.Pravniku'-'-
(1881 — 1883) je bil sourednik in glavni sotrudnik, ki je posebno
živo vzpodbujal pravnike, da naj skrbe za svoje slovensko glasilo.
V istem listu in v ^,Slov. Narodu'-'- je v tisti dobi z mnogimi
duhovitimi članki branil slovensko uradovanje. Posebno zaslugo
pa si je pridobil za popularno pravoznanstvo, da je „Družbi sve-
tega Mohorja" spisal ^,Slov. Prav7iik'\ ki je izhajal v posameznih
snopičih od 1883. do 1888. 1. V jasni in zanimivi besedi so tu
razloženi najpotrebnejši zakoni in pojasnjeni s praktičnimi vzgledi.
To je obsežna poljudna knjiga, kakršne drugi jeziki za pravno
stroko ne premorejo. S svojo odvetniško pisarno, ki jo je otvoril
dr. Tavčar začetkom 1884. 1., je prav mnogo storil za razširjenje
slovenskega uradovanja. Izvoljen v deželni zbor kranjski 1889.1.,
je tu večkrat ostro bičal posamezna oblastva, ki slovenščine niso
vpoštevala.
Dr. Jakob Kavčič, porojen 1851. 1. na Gorenjem Vrsniku
pri Žireh, je končal gimnazijske študije v Ljubljani 1872. 1., pravo-
slovne študije pa na Dunaju 1877. 1. z doktoratom, bil imenovan
i
Pravoznanstvo in državoznanstvo. 339
1879. 1. sodnim pristavom v Ilirski Bistrici, 1886. 1. namestnikom
državnega pravdnika v Ljubljani, a 1897. 1. deželnosodnim svet-
nikom istotam. Pisal je popularne pravniške razprave v knjige
,,Družbe sv. Mohorja'" (1883), a znanstvene v ..Slov. Pravnika'-''
od 1882, 1. naprej. Živo so pisani njegovi ,,pravniški ra^ovori"
v „Slov. Pravniku" 1888. 1., a temeljiti so njegovi pledojerji za
slovensko pravno akademijo, odnosno za slovenske pravniške
stolice v istem listu (1890. in 1891. 1.). Ko se je društvo ..Pravnik"
odločilo, da bode izdajalo priročno zbirko avstrijskih zakonov v
slovenskem jeziku, je dr Kavčič takoj z mnogim trudom uredil
kazenski zakon in pa kazensko-pravdni red, dodavši obema po-
znejšnje, zraven spadajoče zakone in tudi odločbe kasacijskega
sodišča. Prvi zvezek je izšel 1889. L, drugi pa 1890. 1. Mnogo
njegovih razprav pa so priobčili tudi nemški pravniški listi.
Fran Kočevar pl. Kondenheim, rojen v Planini na Notranj-
skem 1833. 1. od kmetskih starišev, postal 1885. leta predsednik
deželnega sodišča v Ljubljani, dobil 1895. 1. plemstvo in umrl
dne 19. decembra 1897 v Ljubljani. V letih 1886 in 1887 je se-
stavil za sodno postopanje veliko število slovenskih obrazcev in
v .,.Slov. Pravniku'-^ 1888. 1. je priobčil, pravnik temeljitega znanja,
mnogo zanimivih razprav.
Karol Pleško. rojen 1834. 1. v Ljubljani, je dovršil pravo-
slovne študije na Dunaju 1856. L, potem služboval pri političnih
uradih na Kranjskem, od 1872. 1. naprej pa bil okrajni sodnik v
Črnomlju, na Vrhniki in v Litiji. L. 1881. je bil imenovan deželno-
sodnim svetnikom v Novem mestu, potem premeščen v Ljubljano,
kjer je po 42 letnem službovanju šel 1898. 1. v pokoj z naslovom
višjesodnega svetnika. Umrl je v Ljubljani dne 23. aprila 1899.
Pleško je bil z vsem srcem udan slovenski stvari in slovenskemu
uradovanju ter sodeloval skoro pri vseh letnikih slovenskega
pravniškega glasila. Društvu ^^Pravnik''- je bil ustanovitelj in prva
leta tudi odbornik.
Dr. Andrej FerjančiČ^ porojen na Slapu pri Vipavi 1848. 1.,
je študiral na gimnazijah v Ljubljani in Gorici, dosegel 1875. 1.
na dunajskem vseučilišču doktorat prava, stopil potem v državno
službo, bil 1876. 1. imenovan sodnim pristavom v Ptuju, potem
namestnikom državnega pravdnika v Novem mestu, odtod 1886. 1.
premeščen v Ljubljano, kjer je od 1893. 1. svetnik deželnega sodišča.
390 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Notranjske kmctske občine so ga 1886. 1. poslale v državni zbor,
kjer je, 1891. in 1897. 1. iznova izvoljen, dosegel 1898. leta čast
prvega zborničnega podpredsednika. Na Dunaju vnet zagovornik
slovenske ravnopravnosti, je v domovini deloval na to {^Slovenski
Pravnik'-'- 1888 in 1889), da se je vstanovilo društvo ^Pravnik'-^
ki naj bi izdajalo slovenske zakonike, skrbelo za jednotno pravno
terminologijo in obstoj slovenskega pravniškega lista. Odkar „S/o-
venski Pravnik'-'- izhaja, zalaga ga dr. Ferjančič s kritičnimi se-
stavki, zadevajočimi največ pripravljene načrte zakonov. V letniku
1892. je podal zbirko vseh ukazov, ki se tičejo slovanskega, zlasti
slovenskega, odnosno hrvatskega urado vanj a. Izza 1893. 1. je pred-
sednik društvu ^.Pravnik'-'- .
Dr. Fran Papeš, odvetnik v Ljubljani, je bil rojen v Mokro-
nogu 1838. 1., dokončal gimnazijo v Novem mestu 1857. 1., dosegel
doktorat v Gradcu 1866. 1., otvoril odvetniško pisarno v Ljubljani
1879.1. Deželni poslanec kranjski je od 1883. 1. Društvu „Prav-
niku" je bil prva štiri leta (1889—1892) predsednik, ^.Sloven-
skemu Pravniku^'- prvo leto (1889) sourednik, pozneje sotrudnik.
Fran Višnikar (1849) od Sv. Križa v litijskem okraju, je,
dokončavši ljubljansko gimnazijo 1870. 1. in pravoslovne študije
na Dunaju, bil nekaj časa v sodni praksi v Ljubljani, potem sodni
pristav v Ilirski Bistrici, 1885.1. pa imenovan za okrajnega sod-
nika v Ribnici, 1896. 1. istotam za deželnosodnega svetnika. Udan
slovenskemu uradovanju se je 1887 1. v .^Ljiiblj. Zvonir'- uprl
jeziku v „ Sodnih obrazcih" Bogdana Trnovca, ki mu je potem
istotam v „zaščičenje'' odgovarjal. 1894. 1. izvoljen v državni zbor,
je v posebnem odseku sodeloval pri novih civilnopravdnih za-
konih in priobčil o njih daljšo razpravo v ,.Slov. Pravniku'-''
(1895), kateremu je sploh sotrudnik.
Dr. Edvard Volčič., porojen 1858. 1. v Senožečah na No-
tranjskem, se je šolal na gimnaziji v Ljubljani ter na vseučilišču
dunajskem. Pravoslovje je dovršil 1881.1. Služboval je pri raznih
sodiščih, največ po Dolenjskem, sedaj je c. kr. sodni tajnik v Novem
mestu. Že gimnazijec se je mnogo brigal za slovensko in slovansko
slovstvo ter za narodni napredek sploh. Šestošolec ustanovil je tiho
dijaško društvo, v katerem so se sošolci učili drugih slovanskih
jezikov in izdajali svoj pisan leposloven list „Lipa". Sotrudniki so
mu bili razun Volčiča mej drugimi: Luka Pintar, sedaj c. kr. kustos
ait
Pravoznanstvo in državoznanstvo. 391
lic. biblijoteke v Ljubljani, Josip Škofic, f c. kr. sodni pristav
v Velikih Laščah, dr. Henrik Tuma, sedaj odv. koncipijent in
dež. odbornik v Gorici, in dr. Fran Zbašnik, sedaj dež. tajnik v
Ljubljani. Izšlo je 12 številk; glave je risal akad. slikar Simon
Ogrin (tedaj učenec Wolfov). „Lipo" ima sedaj dr. Volčič, ^a Du-
naju je, živahen član ^,Slovenije'\ ustanovil pravni odsek in dru-
štveno knjižnico ter zagovarjal slovstveno delovanje v društvu.
Občeval je s Cigaletom, Baudouin de Courtenay-om, od katerih
ima več pisem itd. Prišedši 1882. 1. v Ljubljano, je bil tajnik pev-
skemu zboru Čitalnice. Kasneje se je potegoval za gospodarski
napredek naroda ter je v tem oziru osnoval več posojilnic (prvo
v Žužemberku 1891. 1.), ki se oslanjajo na pravila prejšnjih slo-
venskih, a imajo tudi bistvene točke Reiffeisenovega sostava; vse
te posojilnice uspevaja dobro, nekatere prav dobro. V letih
1894 — 1897 zopet v Ljubljani, je vztrajno deloval v odboru
y Glasbene Matice"' ter je, prišedši v Novo mesto 1898.1. usta-
novil samostojno šolo iste Matice, ki uspeva dobro. V soglasju s
temi stremljenji so tudi njegovi sestavki, listki in drugi članki
po raznih listih. Večje zanimivosti so: v letopisu Matice slovenske
1880.1. „0 pristnosti kraljedvorskega rokopisa", v ^.Slovanu''-
1884. L: ,,Bojanci-' (krajepis), v ..Slovanu'-'- 1885. 1.: ,,Dr. Josip
Kranjec" (obširen životopis), v ^^Slov. Pravniku'' (1881 — 1883)
več člankov o slov. uradovanju in pravicah sodnih uradnikov,
med temi koncem 1883. 1. pismo z Dolenjskega, nasvetujoče, da se
ustanovi slovensko pravniško društvo. V ,,Slov. Pravtiikir'- 1895. 1.
je izšla iz njegovega peresa daljša razprava „0 naših agrarskih
operacijah in dotičnih zakonih", katero je primerno prirejeno pri-
našal tudi ..Kmetovalec'-.
Aleksander Hudovernik, sedaj notar v Kostanjevici. Po-
rojen v Zatičini 1861. L, je dovršil gimnazijo v Novem mestu
1878. 1., a pravoslovne študije na Dunaju. Tu je bil jako delaven
član ^Slovenskega lit. društva'' 1881. in 1882. 1. Mnogo se je
bavil s slovanskimi književnostmi, zlasti z rusko in poročal o
najnovejših proizvodih v ^.^Ljuhlj. Zvonu^'- in drugih listih. Po-
sebno se je zanimal za narodno pravo in pravne običaje v Slo-
vencih, za črnogorsko zakonodavstvo, za sloveče slovanske prav-
nike, in nabiral stare slovenske pravne spomenike. O vsem tem
je napisal več daljših in krajših sestavkov v dr. Moschetovem
,,Slov. Pravniku;'- 1882. in 1883. 1. V istem listu je 1882. 1. pri-
392 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
občeval pravno terminologijo. Umestna sta životopisa Tomaža
Dolinarja (1883.1., str. 113.) in dra. J. R. Razlaga (1883. L,
str. 211). Iz njegovega peresa je največ potekel tudi slovenski
prevod „Občnega sodnega reda", ki ga je. založil in izdal
1889. 1. dr. A. Mosche.
Dr. Janko Babnik^ porojen 1861. 1. v Ljutomeru, je dovršil
gimnazijo v Mariboru 1879. 1. in bil na dunajskem vseučilišču
promoviran doktorjem prava 1884. 1. Služboval je pozneje pri
sodiščih na Kranjskem in bil koncem 1899. 1. imenovan tajnikom
v pravosodnem ministerstvu. Bavil se je mnogo s pravno zgodo-
vino in priobčil 1882 — 1883. 1. v ^^Letopisii Mat. Slov.^' učeno
razpravo „Sledovi slovenskega prava", ki jo je ugodno ocenil tudi
praški ,,Athenaeum^'^ 1884. leta. Težko in zamotano vprašanje o
jugoslovanski zadrugi je razpravljal v ,,Kresu" 1884. 1. Ocenil je
temeljito nadalje Kraussovo knjigo „Sitte und Brauch der Siid-
slaven" v ^^Ljubljanskem Zvonu'-'- 1886. 1. Bil je dejanski urednik
„Slov. Pravniku"'- 1888. leta, a poznejšim letnikom sotrudnik.
Leta 1894. je v imenu društva ^^Pravnika'% kateremu je vsa leta
odbornik, sodelovanjem J. Vencajza, dr. D. Majarona in Fr. Milčin-
skega končno uredil „Nemško-slovensko pravno termino-
logijo", ki jo je založila c. kr. dvorna in državna tiskarnica na
Dunaju. Priobčil je tudi nekaj životopisov, tako: V. V. Vereščagina,
A. A. Ivanova (Kres 1882), Puškina (Slov. Narod 1880).
Dr. Danilo Majaron^ odvetnik v Ljubljani, je bil por. 1860. 1.
v Borovnici. Dovršivši gimnazijo v Ljubljani 1878. 1. in pravoslovne
študije na Dunaju, je vstopil najprej v sodno prakso na Dunaju,
potem pa 1887. 1. v odvetniško prakso v Ljubljani, kjer je bival do
konca 1892. L, ko se je preselil na Dunaj. Tu je prebil odvet-
niški izpit in 1894. 1. otvoril v Ljubljani svojo pisarno. — Že kot
gimnazijec je bil stalen sotrudnik „ Vrtcu'-^ (1875 — 1878), dopisnik
»Novicam'-'-^ „Slov. Narodu" in »Slovencu''. Pozneje, z Dunaja
je zdatno začel podpirati ,,Slov. Narod'-^ z dopisi, listki in uvod-
nimi članki; od 1884. do 1886. 1. je bil njegov glavni sotrudnik
ter zanj napisal pod raznimi psevdonimi in šiframi brez števila
političnih člankov in poročil ali listkov. Kot visokošolec je tudi
zalagal „Sočo'' ^) in ^^Edinosf^'^) s članki največ politične vse-
•) n. pr. članek o I«&opitarju in njegovi slavnosti, 1880. — ') n. pi". članki
za nad.sodiščc v Ljubljani, 1881.
Pravoznanstvo in državoznanstvo. 393
bine. Novelistično pero je zastavil v Stritarjevem ^Zvonu'"'' (1879)
in »Slovanu" (1886), feljtonistično razun v ^^Slov. Narodu'''' tudi
v ^^Slovanu''' (1884), kritično v „Slovanii''' (1884, 1885) in ,,Ljub-
Ijanskem Zvonu'"'' (1884). Največkrat je podpisan Danilo ali
— o. — , — n., Q., M. Bil je na Dunaju tudi sourednik slo\"enskemu
delu zaplenjenega ^Slavjanskega almanaha" (1880), član in pred-
sednik ^Slovenskega literarnega društva'''' '). Na slavnostih
dunajske ^^Slovenije'" je odbrano govoril o Prešernu (1879.,
1880., 1882. in 1885.1.) in Stritarju (1886.1.) in tudi v spisih
proslavljal in presojal odlične slovenske može, n. pr. Miklošiča
ob sedemdesetletnici*), Ivana Vesela Koseškega^), Mateja
C i ga le ta®), Davorina Trstenjaka.'') Poslednjemu, s katerim
sta si mnogo dopisovala, je tudi po smrti v spomin govoril v
čitalnici ljubljanski ■*), a za to dobil v ..Slovencu''' oster odpor.
— Ko je koncem 1887. leta prišel v Ljubljano, se je njemu in
dr. Vošnjaku poverilo glavno uredništvo ..Slov. Naroda''., katero
je trajalo do srede 1888. leta. Potem je bil soustanovnik društva
„Pravnik-\ v letih 1889. do 1892. njegov tajnik in urednik nje-
govega glasila .^Slovenskega Pravnika''''. L. 1892. je bil ob enem
od pomladi do jeseni glavni urednik ,^Slov. Naroda''^. Uredništvo
tega dnevnika je prevzel znova poleti 1894. in je obdržal do za-
četka 1897. leta. Ta leta se je sploh bavil samo s političnimi in
socijalnimi vprašanji ter bil 1895. 1. izvoljen v kranjski deželni
zbor. V zasedanju 1898. 1 je utemeljeval predlog radi ustanovitve
vseučilišča v Ljubljani in o tem sestavil obširno „spomenico",
ki se je v jeseni 1898. leta v imenu dotičnega odbora predložila
vladi in državnemu zboru. Spomenico je tudi posebej izdal pod
zaglavjem „Za vseučilišče v Ljubljani" v slovenskem in
nemškem jeziku. L. 1898. je zopet prevzel uredništvo .^Slovenskega
Pravnika''''; istega leta je izdal „ Letno poročilo društva
Gospodinjske šole", v katerem opisuje in Slovencem pri-
poroča snovanje gospodinjskih tečajev za dekleta iz manj imovitih
slojev. Urednik ^^Slov. Pravnika'^ je v letih 1889.— 1892. in od
1898. 1. dalje spisal zanj mnogo strokovnih razprav, skoro vse knji-
ževne ocene in razne vesti, priredil nebroj praktičnih slučajev, pri
vsem pa skrbno pazil na jednotnost pravniškega besedoslovja.
^ Ljublj. Zvon 1881. — ") SI. N. 1883, 266. — ') SI. Nar. 1884, 74. —
•) Slovan 1887; SI. Prav. 1889. — ') Slovan 1887. — ') Lj. Zv. 1890, 256.
26
394 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Anton Leveč (1852) iz Radomelj je dovršil gimnazijo v
Ljubljani (1873) in pravoslovne študije na Dunaju (1878), bil
potem sodni pristav v Sevnici in v Ljubljani, okrajni sodnik v
Ložu, in je sedaj sodni svetnik v Novem mestu. Leta 1889. je
spisal in izdal knjigo „Zbirka obrazcev k občnemu sodnemu redu
L zvezek". Drugi zvezek ni izšel, ker je bilo videti, da se občni
sodni red kmalu umakne novemu civilno-pravdnemu redu. Obrazce
po zmislu novih civilno-pravdnih zakonov je A. Leveč že priredil
in izidejo v kratkem. Sicer je priobčil več sestavkov v „Slozfe7iskem
Pravniku'-'- . Poleg tega je Leveč (A. L. Bistriški) spisal nekaj
gledaliških iger, ki jih diletantje po deželi radi predstavljajo. Začel
jih je tudi izdajati koncem 1899. 1., kakor kaže L zvezek „Lokavi
snubač".
Dr. Ivan Dečko., porojen 1859. 1. v Središču na .Štajerskem
je dovršil pravoslovje v Gradcu, bil odvetniški koncipijent v Mari-
boru in v Celju, kjer je 1892. 1. otvoril svojo odvetniško pisarno.
Mej prvimi slovenskimi publicisti v Spodnjem Stajerju, je v ne-
štetih člankih in dopisih branil po ,,Sudsteierische Post\ „Slo-
venskem Narodii\ ^^Domovini'-'- in drugod slovensko stvar na
Štajerskem in- Koroškem, temeljito pretresajoč posamična važna
vprašanja ali spretno polemizujoč z narodnimi nasprotniki. Vrlo
zanimiv je njegov zgodovinski spis v .,.,Ljnblj. Zvonu'-'- (1883):
„Slovenska predavanja na graškem vseučilišču". Ob jednem je
stalen sotrudnik ,,Slov. Pravnika'-'-. L. 1892. je sestavil in v Celju
izdal „Zbirko zakonov., zadevajočih posle občinskega področja.
L zvezek. Občinski red in občinski volitveni red itd." Ta zbirka
naj bi pomagala slovenskim županom štajerskim pri uradovanju;
zato ima tudi obilo obrazcev. Poslanec v štajerskem deželnem
zboru zastopa dr. Dečko v spretnih govorih odločno slovensko
stališče.
Dr. Viktor Supan, rojen 1864. 1. v Ljubljani, je tu dovršil
1882. 1. gimnazijo in na Dunaju 1888. 1. bil promoviran doktorjem
prava. Začetkom avskultant na Dunaju in v Ljubljani, je prestopil
v odvetniško prakso in 1894. 1. otvoril odvetniško pisarno v
Ljubljani. Umrl je 1897. leta. Jako marljivo je zbiral gradivo za
pravoznanstvene osnove. Od 1893. 1. do smrti je bil poleg dr. Pirca
urednik ^^SIov. Prav?tika'^\ katerega je zalagal z raznimi stvarmi.
Zanimiva je njegova študija v 1894. 1, „o suponi in spregi po
novem obč. imovinskem zakoniku za kneževino Crnogoro".
Pravoznanstvo in državoznanstvo. 395
Dr. Makso Pire (1864.) iz Ljubljane, je tu dovršil gimna-
zijske študije 1883. 1., v Gradcu pa pravoslovne. Odvetniško pi-
sarno je otvoril 1897. 1. v Ljubljani. 1893. 1. je prevzel tajništvo
društva ^^Pravnika'"'' in pa poleg dra. Supana uredništvo ^^Sloven-
skega Pravnika'''' \ to je obdržal do konca 1897. 1, Kakor tajnik
toliko let si je pridobil mnogo zaslug za društvene namene; urednik
je spisal več člankov, priredil za vsak list sodne in druge od-
ločbe, književna poročila in razne vesti.
Ivan Kavčnik^ roj. 1858. 1. v Dragomeru pri Brezovici, je
dovršil gimnazijo v Ljubljani 1878. 1. in pravoslovje na Dunaju
1883. 1. Imenovan 1888. 1. sodnim pristavom, je služboval v Kranju
in Ljubljani, kjer je od 1897. 1. sodni tajnik. Jeden najmarljivejših
sotrudnikov „Slov. Pravnika-^ od 1891. L, je v tem listu priobčil
več temeljitih pravnih študij in skušal rešiti mnogo teoretično in
praktično zanimivih pravnih vprašanj.
Fran Geiger^ rojen 1862. 1. v Kranju, je, dovršivši gimna-
zijske študije v Gorici, pravoslovne pa na Dunaju, vstopil 1887. 1.
v državno službo finančne stroke, bil 1899. 1. imenovam davčnim
nadzornikom v Krškem in odtod 1892. 1. premeščen v Kočevje.
L. 1896. je umrl na dopustu v Gorici. V ^^Slovenskem Pravniku^''
(1888 — 1890. in 1895. 1.) je priobčil več izvirnih razprav o davkih
zlasti tehtno kritiko o davčni preosnovi.
Dr. Juro Hrašovec je bil rojen 1858. 1. v Sisku, kjer je
bil njegov oče, Slovenec iz ljutomerskega okraja, takrat okrajni
sodnik. Od očeta Franca, častitega slovenskega starine, ki je od 1862.
do 1889. 1. služboval v tužnem Korotanu, navzel se je pristnega
narodnega duha, ki mu je ostal, dasi je študiral na gimnazijah v
Celovcu in Solnogradu, na vseučiliščih v Gradcu in na Dunaju.
Odvetniški kandidat je vodil pisarno dr. Zamiku v Ljubljani do
jeseni 1886. L, ko je postal odvetnik v Slovenjem gradcu, odkoder
se je 1889. 1. preselil v Celje. Dr. Hrašovec je odbornik društva
.^^Pravnika''' od 1890. 1. naprej, jeden najmarljivejših sotrudnikov
v vseh letnikih ,,Slov. Pravnika", sploh dosledno vnet zastopnik
slovenskega uradovanja.
Dr. Rupert Bešek, porojen 1858. 1. v Postojini, je dovršil
gimnazijo 1877. leta v Ljubljani in se na' dunajskem vseučilišču
najprej posvetil klasični filologiji, pozneje pa pravoslovju. 1884. 1.
26-
396 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
je vstopil v notarsko prakso v Ljubljani in 1890. 1. bil imenovan
notarjem v Tržiču, odkoder so ga 1892. 1. premestili v Žužemberk.
Tu se je iznova bavil s pravnimi znanostmi, da je bil 1893. 1. na
graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Od 1897. 1. je
notar v Zatičini. Muzikalno jako izobražen je prva leta priob-
čeval v ^,Narodu''- ocene o slovenskih muzikalijah in koncertih.
Od 1893. 1. naprej je v ,^Slov. Prazniiku'-'- iz njegovega peresa več
korenitih študij civilističnih, tako tudi v ^^Zeitschrift fiirs No-
tariat'"^ komentara o občnem drž. zakoniku Krainz inStuben-
rauch se večkrat nanašata na dr. Bežkove študije.
Dr. Anton Brumen^ odvetnik v Ptuju, porojen 1857. 1. pri
sv. Juriju na Sčavnici, je dovršil gimnazijo 1876. 1. v Mariboru,
pravoslovne študije 1880. 1. pa v Gradcu. Sodni pristav v Slo-
venski Bistrici (1886. 1.) je imel radi odločno slovenskega delo-
vanja mnogo neprilik s svojimi predstojniki. L. 1890. premeščen
v Lož, se je rajši odpovedal nadaljnji sodniški službi in prestopil
k odvetništvu. Oglašal se je mnogo po raznih časopisih za slo-
vensko ravnopravnost in neodvisnost sodnikov v „Slov. Pravniku"^
(1888., 1892., 1899. 1.) in v dunajski ^^Gerichtszeitung'' pa pri-
občil več sestavkov pravoznanstvene vsebine.
Ivan Okretič^ r. 1858. 1. v Kostanjevici na Krasu, je dovršil
gimnazijo v Gorici 1878. 1., pravoslovje na Dunaju. Služboval je
potem na Primorskem pri sodiščih in državnem pravdništvu. De-
želnosodni svetnik je bil zbok jezikovnega in kazenskopravnega
znanja prideljen 1898.1. c. kr. generalni prokuraturi. Od 1896.1.
naprej zalaga ,,Slov. Pravnik'''- redno z najnovejšimi, zanimivimi
odločbami iz kazenskopravne prakse, katere prireja v lepi slo-
venščini.
Dr. Liuiovik FilipiČ, porojen 1852 1. v Mali Nedelji pri
Ljutomeru, je dovršil gimnazijo v Mariboru 1871. 1. in otvoril
svojo odvetniško pisarno v Celju 1884. 1, Priredil je slovenski
prevod novega civilno -pravdnega reda ter sodnega pravilnika in
ga izdal v dveh priročnicah (Celje 1897). Prevod je točen in lep.
Henrik Štiirm iz Metlike (1864) je študiral gimnazijo v
Ljubljani (1884), pravo na Dunaju (1888), služboval v Novem mestu
in je od 1894. leta dalje sodni pristav v Metliki. Priobčil je več
pravnih študij v dunajski „Geric/its - Zeitting'^ in zadnji čas v
„Slov. Pravniku.^''
' Pravoznanstvo in državoznanstvo. 397
Dr. Radoslav Pipuš^ odvetnik v Mariboru, rojen 1864. 1.
pri Sv. Križu blizu Maribora, dovršil gimnazijo v Mariboru (1886),
pravoslovne študije na Dunaju (1890), je poleg drugega spisal za
,,Slov. Pramtik''- daljšo študijo „Užitninske družbe" (1896).
Dr. Fran Zupane, porojen v Kranju 1853. leta, ^e dovršil
gimnazijo v Ljubljani 1872. 1. in postal doktor medicine v Gradcu
1877. leta. Stopil je v politično službo in bil 1898. 1. imenovan
vladnim svetnikom ter deželnim zdravstvenim referentom v Ljub-
ljani. Leta 1889. je začel priobčevati v „Slov. Pravniku" slučaje
„iz sodno -zdravniške prakse", ki so pa prikrojeni tako, da se siste-
matično razvijajo v razlago sodne medicine. Nadaljeval je te se-
stavke tudi v letih 1890 ter 1891 in tako ustvaril skoro knjigo,
prvo te vrste v slovenskem jeziku, dovršeno po stvari in obliki.
Utemeljil je slovensko zdravniško terminologijo in tako pripomogel,
da tudi zdravniki pri sodnih, zlasti porotnih razpravah oddajajo
slovenske izvide in slovenska izvedenska mnenja. V nemškem
jeziku je spisal 1893 1. „Das Land Krain und seine offentliche
Gesundheit".
Dr. Peter Defranceschi., rojen 1863. leta v Ajdovščini, je
dovršil gimnazij v Trstu 1884. L, a medicinske študije v Gradcu
1890. 1. Nekaj časa na klinikah v Gradcu in na Dunaju, prevzel
je 1893. 1. vodstvo bolnice v Kandiji pri Novem mestu, kjer je
okrožni in sodni zdravnik. Od 1898. 1. naprej priobčuje v ^^Slo-
venskem Pravniku" sodno -zdravniška mnenja, v katerih se po-
sebno kažejo lepi slovenski termini za zdravniško znanost.
Dr. Janko Pajk (glej IV. del, str. 200) je v „ Slovenskem
Pravniku'" obdelaval pravno modroslovje v člankih: „Dotike prava
in nravstva" (1892), „0 nravstveni obvezanosti" (1893), „Notranji
gon, vir nravstenosti" (1897). Tudi je priobčil (1892) nekaj besedja
za to ožjo stroko.
Dr. Ivan Žmavc, por. 1871. 1. v Zlogonskem pri Brežicah, je
študiral od 1890. naprej na univerzah v Rimu (sholastično filozofijo),
v Gradcu (prirodne vede, matematiko) in na obeh univerzah v Pragi
(iznova filozofijo, dalje socijalne vede), kjer je bil 1898. promoviran
na nemški filozofijski fakulteti, in kjer je sedaj uradnik vseučiliščne
knjižnice. Iz študija filozofije privedla ga je etika in politika
( državoznanstvo ) k socijalnim znanostim , osobito k politični
ekonomiki, v kateri sedaj največ deluje. Dr. Zmave se trudi,
398 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
preiskovalno metodo Aristotela uporabljati na gospodarske nauke
ter tako pospeševati znanstvo. Dr. Zmavc je spisal z raznimi
pseudonimi obsežnejše razprave in manjše članke, večinoma soci-
jalno-politične, cesto aktualne vsebine od 1897.1. v listih, in sicer
v slovenskih: ,,Slov. Narod''- , ^^Ljubljanski Zvon'-\ ^^Nova
Doba'' (v Pragi 1898); v čeških: ,,Naše Doba"" (v Pragi),
^^Českd Mysl' (ravno tam); v nemških: ^^Politik-^ (v Pragi),
y,Suden'-'- (na Dunaju) itd. Strokovno-znanstveno je začel
pisati slovenski na polju politične ekonomike v ^^Slov. Pravnik''-
1899.1. Nemški objavil je s torišča etike zgodovinsko-filozotično
razpravo: „Die psjchologisch-ethische Seite der Lehre Thomas
von Aquin iiber die Willensfreiheit" (v:Jahrbuch der Philosophie^
E. Commer, Paderborn 1899), in „Die Principien der Moral bei
Thomas von Aquin" (v: Archiv f. die Geschichte der Philosophie,
Ludw. Stein, Berlin 1899). Nekaka prehodna razprava iz etike v
politično ekonomiko je historična razprava „Die Werttheorie bei
Aristoteles und Thomas von Aquin" (v omenjenem Archiv-u 1899),
Prevedel je tudi prof. Masary ko vo socijalno-filozofsko študijo
o Palackem na nemški jezik: „Palacky's Idee des bohmischen
Volkes. Prag 1899". Dr. Zmavc obeta na politično-ekonomičnem _
in narodno -gospodarskem znanstvenem polju še mnogo dobrega.
XI.
Raznoterosti.
Brzopisje, zdravilstvo, vojaške stvari.
Brsopisje.
Anton Besenšek (1854) iz Bukovja blizu Celja, pohajal latinske šole
v Celji, zrelostni izpit napravil v Zagrebu 1874. 1. Po dokončanih gimnazij-
skih študijah se je v počitnicah mnogo trudil za oživljenje dija.škega gibanja
v celjski okolici, spisal in založil ^Spominek besede". Knjižica opisuje
^Besedo", ki so jo dijaki napravili v Žalcu dne 30. avg. 1874. 1.. ima „Slovo
od gimnazije'^ in kratek popis Žalca iz peresa Davorina Trstenjaka. 1875. 1.
je Bezenšek poslušal predavanja na zagrebškem vseučilišču in šel 1875. 1. v
Prago. Vrnivši se v Zagreb je poučeval tam do 1879. 1. brzopis. Omenjenega
leta pre.selivši se na Bulgarsko je bil v Sofiji ravnatelj brzopisne pisarne
pri Sobranji in hkrati profesor na gimnaziji v letih 1879—1885 ; od 1885. I.
do danes je profesor realne gimnazije v Plovdivu.
Raznoterosti. • 399
Naš rojak, kateremu so brzopisci nadeli naslov „Južnoslovanski
apostelj Gabelsbergerjev", pojavil se je iz početka v slovenskem slovstvu kot
pripovedovalec z malimi povestmi n. pr. „Lepa dota" '); „Emerik Gozdnik" *);
„Lesena križa" ') ; zadnja pripoveduje tužno osodo Jovana Jadranoviča iz
Dubrovnika, ki je v Trstu kupčeval z ribami, pa tam zgubil mir srca pri AUini.
Uže v tej mladeniški dobi se je pa bil tako temeljito priučil brzopisu,
daje ko slušatelj vseučiliščni 1875. 1. dobil dovoljenje od deželne vlade, učiti
brzopis na zagrebški gimnaziji. Sicer je uže prof. Magdič bil učil ta predmet,
ali nedostajalo mu je mladeniške ognjevitosti. Živahni Bezenšek priredil je
Gabelsbergerjevo .sistemo za slovenski in hrvatsko-srbski jezik in zanjo
ustanovil list 1876. 1. „yugoslavjanski Stenograf^ ^ ki je izhajal več let;
tretji tečaj 1878. 1., odmenjen „Debatnemu pismu", izhajal je vsak mesec po
edenkrat na osmih straneh z brzopisno prilogo. Članki splošne vsebine n. pr.
»Stenografija in pedagogija", „Dva znamenita spisa za povjest stenografije
u Hrvatskoj" bili so pisani ali v sloven.skem ali hrvatskem jeziku, podrobni
nauk o brzopisu pa na vsaki strani v dveh kolonah, hrvatski in slovenski.
Ko se je Bezenšek preselil 1879. 1. na Bulgarsko, je vsled naloga
ministerstva osnoval bulgarsko stenografijo na podlagi obstoječe slovenske
in hrvatske in je odgojil ali pomagal odgojevati v svojih mnogobrojno
obiskanih tečajih lepo število stenografov — sam pripoveduje v „Manuel"
Sophia, 1885: j'ai la satisfaction de voir en Bulgare 500 stčnographes deja
formfe = z zadoščenjem vidim, da je na Bulgarskem vzgojenih uže blizu
500 stenografov. S češkim stenografom Proškom je prevzel orjaško nalogo
stenografovati dostikrat zelo viharne seje bulgarskega sobranja.
nJugo slovanski stenograf" se je ž njim tudi preselil iz Zagreba v
Sofijo; tam je Bezenšek v bulgarskem jeziku izdal ročno knjižico za brzopis,
ki se je natisnila dvakrat. Za bulgarske šole prh^edil je tudi nemško slovnico
Za nas Slovence pa je zanimljivo, kar je v slovenskem jeziku pisal o bul-
garskih razmerah; te opisuje v člankih: „Knez pride"*); „Slavjanska Beseda
v Sofiji"';; „Samostan Rilo"'); „Prihod bolgarskega kneza Aleksandra v
prestolnico" '); ^Bolgarsko novinarstvo" '); „Umstvene razmere v vzhodni
Rumeliji" '). V „Slavjanski Besedi" v Sofiji je dvakrat govoril o bolgarskih
narodnih pesmih in je ta govora tudi izdal 1881. I.
Zdravilstvo.
Naravno je, da se je za prosti narod pisalo v poljudnem jeziku, n. pr.
dr. Podliščekov v ^Novicah'- 1861. 1. -Domači pogovori o zdravilih."
V mladih letih je umrl Ivan Kapi.stran (porojen 1850. 1. v Medvodah,
umrl doktorand medicine 1880. leta), od katerega imamo sestavek „Uzroki
navadnih boleznij našega kmeta' (Lj. Zv. 1886.). Dr. E. Šavnik razkladal je
„0 nervoznosti" (Slov. Nar. 1877, št. 255.) Dr. Gregorič je govoril v ljub-
ljanskem klubu o koleri (glej Slov. Nar. 1886, št. 90 id.). Začetek in upliv
') Zr. 1873. — ') Zr. 1873. — ') ' Zr. 1870. - *) SI. Nar. 1879 265—6.
— °) SI. Nar. 1881, 7, 25. - *) Kr. 1881. — ') SI. Nar. 1886, 235. — ') Slov. 1886.
— ») Slov. 1886.
400 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
vročine pri organizmih je razložil dr. J. Derč v „Slov. Narodu'^ 1876. leta,
št. 47 — 49. Spisali so še drugi zdravniki sestavke o svojih strokah. Iz te
stroke bodita navedena dva pisatelja:
Dr. Karol Bleiweis -Trsteniški je 1834. 1 rojen na Dunaju, ko je bil
njegov oče korepetitor na dunajski živinozdravnišnici; on je odličen psihijater.
Franjo Dular (1860) iz Podboršta na Dolenjskem, sedaj bosansko-
hercegovinski živinozdravnik v Bosanski Gradiški, je v „Miru^ in v „Kole-
darju"- y,Drušbe sv. Alohorja^ napisal mnogo sestavkov iz svoje stroke,
n. pr. „Molzna krava", „Sol in živinoreja", »Deset pravil za vzrejo žrebet",
^Živalske bolezni, katere prehajajo tudi na človeka". Najvažnejši pa sta nje-
govi knjigi „Domači živinozdravnik." in „Umna živinoreja", ki ju je izdala
j^Drušba sv. Mohorja'' . Marljivi pisatelj ima pa še v slovenskem in srbskem
jeziku v rokopisu dela, ki so namenjena širiti znanje te stroke v poljudni
obliki.
Vojaštvo.
Andrej Komel pl. Sočebran (1818—1892) iz Solkana na Goriškem je
dovršil realko in učiteljišče, 1849. 1. vzet med vojake v polk grofa Wimpffen
in premeščen k godbi, je prišel v Trst in potem za ordonanco k nekemu
generalu, ki ga je vzel za odgojitelja svojih otr6k in mu potem priskrbel
učiteljsko mesto v vojaškem vzgojevališču v Čedadu in pozneje v Bellunu.
Črez šest let je postal poročnik videmskega polka Ferdinand d"Este in je
moral iti v Dalmacijo; za časa ustaje 1859. leta je prišel proti lastni želji k
ogerskemu polku, premeščen v Maroičicev polk je 1872. 1. postal stotnik.
Umirovljen 1886. 1. je dobil častni naslov majorja in bil povišan v viteški
stan z naslovom „Sočebran"; naselil se je v Gradcu in tam umrl. Njegove
knjige so navedene v „Bibliograliji".
XII.
Bibliografij a.
Lirsko pesništvo.
Str. 16. Josip Stritar. Pesmi Franceta Preširna. Izdala
in Josip Jurčič. Ljubljana 1866. 12°. 154. — Mladika. Izdala in za-
ložila in Josip Jurčič. Prvo leto. V Ljubljani 1868. 12°. 223. — Pesmi.
Izdal Boris Miran. Dunaj 1869. 8". 155. — Zvon. Lepoznanski list. Uredoval
in založil . 1870. Na Dunaju. V tiskarni oo. Mehitaristov. 8°. 388. —
Zvon. Za dom, svobodo in resnico. Leto II. 1876. Uredoval in založil .
Na Dunaju. Tiskala A. Kei.ss in F. Lob. 8". 384. — Zvon. Uredoval in za-
ložil . Leto III. 1877. Na Dunaju. Ti.skala A. Keiss in P. Horn. 8". 386.
— Zvon. Leto IV. 1878. — Zvon. Lepoznan.ski list s podobami. Leto 1879.
Izdaje in urejuje . Tiska A. Keiss na Dunaju. 8". 384. — Zvon. Lepo-
Bibliografija. 401
sloven list. Izdaje in urejuje — — . Tiska A. Keiss na Dunaju. 8°. 384. —
Dunajski soneti. Zložil in založil— — . Na Dunaju 1872. 12°. I. 1—16;
II. 17—32; III. 33-48. — Preširnova pisma iz Elizije. Na svetlo
dal in založil . Na Dunaju 1872. 8°. 16. — Boris Alirans Gedichte.
Auswahl aus dem Slovenischen, ubersetzt von J. S. AVien 1877. Druck und
Verlag von A. Keiss & P. Hom. 12°. 9. — Boris Miran. Jurčiču v
spomin. Založil in natisnil A. Keiss na Dunaju 1881. 2 str. — Josipa
Stritarja zbrani spisi. Ljubljana. Tiskal in založil Ig. pl. Kleinmayr
& Fed. Bamberg. 1887—1888. Šest zvezkov. — P o d lipo. Knjiga za mladino.
S podobami. Spisal . Izdala in založila „Družba sv. Mohorja" v Celovcu.
12°. 190. — Drobiž. Nabral Samotar Peter. Na Dunaju. Založil in natisnil
A. Keiss. 1891. 12°. 47. — Str. 31. Lnjiza Pesjakovka. Vijolice. Pesmi
za mlado.st. Zložila . Tiskal in založil R. :\Iilic. Ljubljana 1884. 8°. 184.
— Beatin dnevnik. Roman. Spisala . Narodna biblioteka Ljubljana
1887-18S8. — Str. 32. Simon Greg^orčič. Poezije. Zložil . Založil
Ign. Gruntar. Klein in Kovač. Ljubljana 1882. 8°. 156. — — Poezij e II. zv.
Založil I. Gorup. „Narodna Tiskarna." Ljubljana 1888. 8°. 158. — Gregor-
čičevim kritikom v odgovor in pouk. 1882. 8°. 27. Založil Janko Pajk.
Ljubljana. ^Narodna Tiskarna." — V obrambo. Odgovor ^Slovencu".
Zložil . Ljubljana 1882. 8°. 18. Zal. Ign. Gruntar. „Narodna Tiskarna." —
Petdesetletnica rojstnega dné slavnega pesnika Simona Gregorčiča.
1844—1894. („Slovanska knjižnica«) Gorica 1894. 12°. 110. — Str. 37. Josip
Cimperman. Pesmi. Zložil .V Ljubljani. J. Blasnik. 1869. 8°. 62. -
Pesmi. Zložil . Ljubljana. J- Giontini. 1888. 8". 190. — Pesmi. Zložil
Franjo Ser Cimperman, uredil in izdal — — . Ljubljana 1877. 8°. 27i. — —
Avstrijsko Primorje od Karola Coroninija. Čisti dohodki so namenjeni
kopališču v Gradu (Grado). Hilarijanska tiskarna v Gorici. 8°. 4 str. (To je
snopič, obsegajoč jedno polo z izvirno nemško pesnijo omenjenega pesnika
in njeni prevodi na italijanski, furlanski in slovenski jezik; na slovenski
jezik je pesem preložil . — Str. 44. Anton Fantek. Izbrane pesmi.
Zložil . Gorica 1895. 8°. 160. („Slov. knjižnica" 38-39). - Zla t or o g.
Planinska pravljica. Spisal R. Baumbach. Preložil . Ljubljana. Kleinmayr
in Bamberg. 1886. 12°. 95. — Godec. Poleg narodne pravljice o Vrbskem
jezeru. Spisal — — . Ig. pl. Kleinmayr in Bamberg. Ljubljana 1889. 8°. 100.
— Luči. Spi-sal . Celje. Dragotin Hribar. 1891. 8". 127.— Zamejski.
Poezije ZložU . Gorica 1894. 12°. 128. (..Slov. knjižnica" 60—61). —
Str. 48. Fran Gestrin -''). Izza mladih let. Pesmi . Založil dr. Josip
*) Kakor Levstik se je Gestrin podpisaval raznovrstno, n. pr.: jF. Kalčič.^
Ksaverij., V. W., F. G., P. y. ; v Lj. Zv. Zorislav, Radmer ; v Slovanu Č, J. Zl,
Osamelec.^ Fr. G. Rosana\ s tem imenom podpi-sani podlistki v „Soči" so
Ge.strinovi; v SI. Nar. Ivan Gornik, I. Skalar, Osamelec.^ n. pr. .Asarpni"
(pesem v prozi iz ruščine). Slov. Nar. 1886, 59 — 65; „Norec" (Svat. Cech),
SI. Nar. 1886, 121; „Tri slike" (Turgenjev), Slov. Nar. 1885, 115; podlistek:
„Nič v očesu, nič v duši", Slov. Nar, 1887, je Gestrinov; podpisan je J. Z.
Sem spadajo spisi: Bretanska povest: „Lo Christ", SI. Nar 1888, 198—199;
„Bratomorci" (iz češčine po Bitnerju), 203; „Pepelušec" (iz češčine J. Vejvara),
402 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Furlan. Dragotin Hribar. Celje 1893. 8". 116. — Str. 53. Ivan Vesel. Iz-
mael-Bej. Vzhodna povest. V ruščini zložil Mih. Lcrmontov. Poslovenil
— — . Na svetlo dalo uredni.štvo „.Slov. Glasnika". Celovec 1864. 16". 88.
(Cvetje id III. 3.) — Psa 1 m i. Preložil — — . Ljubljana. Založil pisatelj.
1892. 8". — Olikani Slovenec. Spisal — — . Izdala in založila Matica
Slovenska. Ljubljana 1868. 8". 132. — Str. 56. Radoslav Silvester. Mali
šopek domoljubnih cvetličič. Zložil — - , trgovski pomočnik v Mpavi.
Celovec 1878. 12°. 64. — Str. 56. Ivan Zarnlk. Različne poezije. Za
poskušnjo zložil in založil — — , ljudski učitelj. Ljubljana 1874. 16". 48. —
A. Turkuš. Pesmi. Zložil . Gradec 1892. 8". 84.
Pesmi manj znanih pesnikov.
Frosten. Slovenske pesmi. Zbral . Ljubljana 1870 16°. 186.
— Ivan Libijanski (Janko Leban), glej „Vzgojeslovje". — Prostin
(Fr. Vilhar). Pesmi. Trst 1871. 8°. 48. — Boguš Goršlč Potočnice
mladosti. Zagreb 1872. 8". 109. — Lipe Haderlap in Ivan Hribar.
Brstje. Zbirka različnih pesmij. Zložila in založila — -. Maribor 1872.
16". 118. — Dobravčin (Haderlap). Razne poezije. Spi-sal in založil—.
Ljubljana 1874. 12" 88. — Pesmi na tujem. Zložil — . Ljubljana. Založil
L. Haderlap. 1876. 16". 48. — J. Furlanl Trnogorski. Človeško življenje
v štirih podobah. Spisal — — . Popravljeni ponatis. Gorica 1874. — Janko
Fajk. Vcnček domačih cvetlic. Prijateljem ,Zore" poklonil — — .
Maribor 1875. 16". 208. Tisk in zalogaj. M. Pajka. — Augustus und Horaz.
Deren Zcit, Charakter und gegcnseitige Bezichung. Ein Beitrag zur Charakte-
ristik des genannten Dichters. Von — — . Marburg. Stciermark. 1877. Druck
und Verlag J. M. Pa j k. — Pavlina Pajkovka. Pesmi. Maribor. Založila
pisateljica. Tisk J. M. Pajka. 1878. 16". 75. Franc Pire. Nekatere
pesmi. Zložil in na svetlo dal — — , severo-amerikanski misijonar. Ljub-
ljana. Eger. 1874. 8". 40. — Miroslav Malovrh. Pesmi. Novomesto.
J. Krajec. 1880. 8". 8. — Dr. Jožefa Muršeca Zlvkoveg^a, Spomenik
na zlato mašo, prvo v .sv. Bolfenski cerkvi, dne 5. septembra MDCCCLXXX.
Gradec. Založil sam. 1880. 12". 48. — Andrejevič Fran Zakrajski.
Poezije. Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij,
satir, pripodob, ba.snij, prislovic id. Zložil — — . Gorica. Založil Ant. Jeretič.
1889. 8». 144.
234. Iz SI. Nar. navcdimo še: „Otci in sinovi", 1887-1888, 261; „Pretepin".
1889, 47—70; „Troje srečanj", 1889, 71-98; vse to od Turgenjeva: „Blodnc
duše" (Ben. Trebizsky), 1889,116 seqq. Dr.Stolba: „A11 right", „Malomcstni
diplomatje", „Materino delo", ^Testament", „Vodno društvo"; Stroupešnicky:
„Gospod Grobski", „Naša kri"; M. A. Simaček: „Brez boja"; jFeiabek:
^Služabnik svojega gospoda"; Verhlicky: „Nad prepadom", „Prognanci'',
„V Diogenevem sodu"; Vavra: „Jara gospOda"; Spašinskij : „Gospa ma-
jorka" ; Krylov : „Medvcd snubač" ; Roskošny : „Miklavž"; Vikova Kiinč-
ticka: nStarinarica"; Pippich: „Kovač svoje sreče" id id.
Bibliografija. 403
Epsko pesništvo.
Str. 60. Matevž (Bogdan) Andreje vič Trnovec^') Poezije
doktorja Frana Prešerna. V Trstu. Tiskom in nakladoj Dolenčeve
tiskarne. 1893. 32 str. (V cirilico prepisal Lamurskij). — P o e z ij e doktorja
Franceta Prešerna. Balade, romance in legende Drugi snopič. (Pre-
pisal Lamurskij v cirilico). Tiskom in nakladoj tiskarne Dolenčeve. M 893. 16°.
93. — Str. 63. Ivan Jenko. Pesmi. Spisal — — . Založil pisatelj. Ljubljana.
Klein in Kovač. 1882. 8". 206. — Josip Fagllaruzzl-Krllan. Poezije.
Zložil . I. V Gorici. Založil Anton Klodič-Sabladoski. 1887. — Poezije.
Zložil — - . II. V Gorici. („SIo venska knjižnica" 44 — 45). Andr. Gabršček.
Zbrani spisi. Zložil . III. V Gorici. 1896. („Slov. knjižnica" 52—54).
Andr. Gabršček. — Str. 66. Anton Aškerc. Balade in romance. Napisal
. Ljubljana. Kleinmavr in Bamberg 1896. 8". 155. — L i r sk e in epske
poezije. Napisal — — . Ljubljana. Kleinmayr in Bamberg 1896. 8". 195. —
Srečkovlč. Turčija in njen konec v Evropi. Balada. Po narodnem napevu:
„Dolenc Gorenca vabi." Založilo telovadsko društvo ,,Sokol" v Ljubljani.
]\Iilic. 8". 4 str. — J. T. Turkuš- Črna gora. Pripovedna pesem. Spisal
. Gradec. Založil pisatelj. 1892. 8". 22.
Dramatsko pesništvo.
a) I sv ime igre.
Anton Klodič. Novi svet. Šaloigra v treh dejanjih. Spisal — — .
Izdan kot rokopis. Gorica 1868. 8°. 84. Predelana igra se je izdala znova z
naslovom: .Materin blagoslov. Gorica 1895. 12°. 80. („Slov. knjiž." 40).
- Janez Bilo. Slovenija oživljena Dramatična scena. Zložil— -.
vSl. T. I. 1868. — Josip Ogrlnec. V Ljubljano jo dajmo. Veseloigra
v treh dejanjih. Spisal . SI. T. 8". 1869. — Kjejemeja? Izvirna igra
vjednem dej. SI. T. 46. 1879. — D. Fr. Celestin. Roža. Igra v treh dejanjih.
Spisal . SI. T. 11. '869. -- Rogački. Kteri bo ? Celje 1864. IL izdaja.
Celje 1892. — Tone Turkuš. Vojska in mir. Romantična melodrama.
Spisal .V Gradcu. Založil pisatelj. 1871. 8°. 52. II. izd. 1893. 8°. 85. —
Lujlza Pesjakovka. Gorenjski Sla v če k. Lirična opereta v dveh
dejanjih. Spisala — — . Godbo zložil A. Forster. SI. T. 19. 1872. — Jakob
Alešoveo. Nemški ne znajo. Burka vjednem dejanju. Spisal — — ,
vSl. T. 45. 1879. — Mirko Sotlan •'■■'). Mož beseda. Izviren igrokaz v petih
dejanjih. Spisal . Jurij Lercher. Ljubljana. — Anton Zavrtnlk. Loterist.
Šaloigra v jednem dejanju. Gorica. Obizzi. 1889. 8° 32. — Josip Jurčič.
Berite Novice. Veloigra v jednem dejanju. Spisala J. K. (Janko Kersnik)
ii^ J- J- (Jo''ip Jurčič). SI. T. 44. 1879. — Tugomer. Tragedija v petih
dejanjih. Spisal . Ljubljana 1876. (,SIov. knjižnica.") — Veronika
"j Opomba. V prvem zvezku IV. dela ^Zgodovine slov. slovstva"
str. 62, vrsta 15, je nastala pomota, ker je povedano, da je .spisal Lamursky
tudi razpravo „Je li vse prastarina?" Odnosni stavek naj se glasi: Njemu je
prišel na pomoč Matvejevič Hostnik, spisavši razpravo »Je-li vse prastarina?"
*••') Mirko Sotlan in Rogački = Mih. Lendovšek.
404 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Deseniška. Tragedija v petih dejanjih. SI. T. 83. 1886. — Anton Funtek.
Teharski plemiči. Spevoigra v treh dejanjih. Spi.sal — — . Vglasbil
dr. Benj. Ipavic. SI. T. 55. 1890. — Josip Vošnjak. Zbrani dramatični in
pripovedni spisi. III. zv. Doktor Dragan. Drama v petih dejanjih. —
Lepa Vida. — Svoji k svojim. Celje. Drag. Hribar. 1894. 8". 103.
b) Prevodi.
Alešovec Jakob. Eno uro doktor. Burka v jednem dejanju.
Poslovenil . vSl. T. 50. 1881. — V i s o k i C Veseloigra v jednem dejanju.
Po M. A. Grandjeanu. Poslovenil . SI. T. 19. ]872. — Bedenek J.
Revček Andrej ček. Narodna igra s petjem v petih dejanjih. Nem.ški
S' Nullerl, spi.sal K. iMorse. Po.sl. . SI. T. 57, 1891. — Benkovlo
Vekoslav (glej „Časniki in časnikarstvo") je priredil te-leigre: Adridnne
Lecouvreur, drama v petih dejanjih (Scribe in Legouvž; nemški Otto
Bondolf). — D a lil a, drama v štirih dejanjih. — Diletantje, drama v
štirih dejanjih (Julij Rosen). — Dve tašči. — Moj Mirko, narodna igra
v treh dejanjih (Adolf L' Aronge: Mein Leopold). — Pot v srce (Kotzebue).
— Prodana ljubezen (Jan. Neruda). — Putifarjeva žena
(M. Schuman). — vStrijc bogatin. — Zlati pajek, šaloigra v štirih
dejanjih. (Fr. Schonthan : Die goldene vSpinne). — Rokopisi nekaterih teh iger
so lastnina kamniške čitalnice. — Dr. Bleiweis Janez. Udov a in udovec.
Veseloigra v jednem dejanju. Po.slovenil . — Bole Davorin. Mutec
Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil . SI. T. 15. 1870. — Uskoki.
Veseloigra v jednem dejanju. Poslovenil — — . SI. T. 18 1870. — Cegnar
France. Deborah. Narodna igra v štirih dejanjih. Spisal Mosenthal. Po-
slovenil . vSl. T 52. 1883. - Cimperman Josip. Donna Diana.
Veseloigra v treh dej. Španski spisal Don Avguštin Moreto. Po C. A.Westovi
predelavi poslovenil — — . SI. T. 28 — 29. 1875. — E d d a. Drama v štirih
dejanjih. Jos. Weilcn. Preložil . SI. T. 51. 1882. —Materin blago-
slov ali Nova Chonchon. Igra s petjem v petih dejanjih. Preložil — — .
SI. T. 51. 1883. — Prenočišče v Granadi. Romantična opera v treh
dejanjih. Spisal Pl. Braun, uglasbil Kreutzer, posl. - — , priredil E. Gangl.
SI. T. 1893. — Ogenj ni igrača. Veseloigra v treh dejaniih. Gust. Putlitz.
Poslovenil . SI. T. 32. 1876. — Precioza. Igrokaz v štirih dejanjih.
Al. Wolf. Poslovenil . SI T. 50. 1881. — Ujetnik čare v ne. Veselo-
igra v treh dejanjih. Po Bajardu preložil . SI. T. 50. 1881. — Zmeš-
njava na zmešnjavo. Burka v petih dejanjih. Kotzebue. Poslovenil .
SI. T. .50. 1881. (Priredil je Cimperman za predstavo še druge igre in operete,
ki pa ni.so natisnjene. A. Trstenjak, Slov. Gled. 1888). — Debeveo Josip.
Teške ribe. Veseloigra v treh dejanjih. Spisal Mih. Balucki. Posl. — — .
SI. T. 64. 1888.— Eržen Viktor. Dragocena ovratnica. Veseloigra
v jednem dejanju. Po italijanski „11 vezzo d' opali". Preložil . SI. T. 50.
1881. — Igralka. Veseloigra v jednem dejanju. Prosto po Fournicrju po-
slovenil — -.SI. T 41. 1878. — Izbiralka. Veseloigra v treh dejanjih
s petjem. .Spi.sal Kosta Trifkovič. Preložil . SI. T. 49. 1881. - Pes in
mačka. Veseloigra v jednem dejanju. Prosto po francoskem poslovenil .
SI. T. 31. 1876. — Pol vina, pol vode. Veseloigra v jednem dejanju.
Bibliografija. 405
Spisal Kosta Trifkovic. Preložil . SI. T. oO. 1881. — Štempihar
mlajši. Gluma v jednem dejanju. .Spisal P. Belly. Preložil . SI. T. 49.
188'. — Zapirajte vrata Šaloigra v jednem dejanju. Italijanski spisal
G. R Cesenate Poslovenil . SI. T. 51. 1881. — Funtek Anton. Čaro-
strelec Romantična opera v treh dejanjih. Spisal F. Kind. Uglasbil K. M.
pl. Weber. Preložil — — . Dramatično društvo v Ljubljani 1893. 2,2°. 49. —
Prodana nevesta. Komična opera v treh dejanjih. Spisal K. Sabina
Uglasbil H. Smetana. Preložil — — . Dramatično društvo v Ljubljani. 1893
12". 69. — Poljub. Pro.stonarodna opera v treh dejanjih. Po pripovesti
Karoline Svetle spisala El. Krasnohorska. Uglasbil Smetana. Pieložil —
Dramatično društvo v Ljubljani 1894. ]2". 59. — Gangl E. Afričanka
Opera v petih dejanjih. Spisal E. vScribe. Uglasbil G Meiyerbeer. Poslovenil
Dramatično društvo v Ljubljani. 1895. 12". 85. — Puščavnikov zvonček
Komična opera v treh dejanjih. Spisala Lockroy in Carmen. Poslovenil - —
Dramatično društvo v Ljubljani. — Gecelj Josip. Gospa, ki je bila
v Parizu. Veseloigra v treh dejanjih. G. pl. Moser. Poslovenil —
SI. T. 24, 1873.— Sovraštvo mej bratoma. To je igra „Angel miru",
katero je posl. Gombarov (Iv. Skuhala), Josip Gecelj pa jo je v Zagrebu 1882
izdal (Tiskarna Narod, novin) za lastno delo. Od njega sta tudi igri „Novo-
poročena ' in „Prepozno", ki ju je L. Pintar priredil za tisk. Razun teh je
Gecelj po Kotzebueju, Nestroju, Jakobsonu in drugih pristrojil nekaj gleda-
liščnih iger. Med njegovimi prevodi navedeni igri ,,Nasledki skrivno.stne
prisege" in ^Ukročena trmoglavnost" sta jedna igra, namreč prevod Birch-
Pfeifferjevega igrokaza „Der Goldbauer". — Glaser Karol. Ur vasi.
Indij.ska drama Kalidasova. Na slovenski jezik preložil — — . Trst 1884.
Tiskarna Dolenec. — Malavika in Agnimtra. Indijska gledališčna igra
Kalidasova. Po.slovenil . Trst 1885. Tiskarna Dolenec. Samozaložba. Oboje
pod skupnim naslovom Indijska Talija, zbirka indijskih gledališčnih
iger. — Globočnik Janez. Zakonske nadloge. Veseloigra v jednem
dejanju. Po Benediksu poslovenil . SI. T. 14. 1870. — S voj eglavneži.
Veseloigra v jednem dejanju. Prosto poslovenil — — . SI. T. 10. 1869. —
Hochtl Barbka. Star vojak in njegova rejenka. Gledališčna igra
v dveh dejanjih. Izdal Iv. Tom,šič. I. zvezek. Ljubljana 1875. Sodeloval je
Fr. Levstik. — Hostnik Davorin. Č v r č e k. Slika iz kmetskega življenja
v petih dejanjih. Po Charlotte Birch -Pfeifferjevi poslovenil — — . SI. T. 36.
1877. — Dva gospoda pajeden sluga. Burka s petjem v jednem
dejanju. Po Goldoniju poslovenil — — . SI. T. 41. 1878. — Kozarec vode.
Veseloigra v petih dejanjih. Francoski spisal Scribe, poslovenil . SI. T. 40.
— Lowoodska sirota. Igrokaz v dveh oddelkih in štirih dejanjih. Po
Bellovem romanu nemški spisala Charlotte Birch-Pfeiffer. SI. T. 37. 1877. —
Krojač „Fips" ali Nevarni soseda Burka v jednem dejanju. Poslovenil
. SI. T. 46. 1879. — Marijana. Slika iz ljudskega življenja v petih
dejanjih. Franco.ski spisala Dennerj in Mallian. Poslovenil . SI. T. 47. 1879.
— Star samec. Podoba iz življenja v dveh dejanjih. Po Oct. Feuillotu
poslovenil . SI. T. 42. 1878. — IllonovičJ. Kralj Vondra XXVL
ali „Žalosten konec pojedine". Velika romantična heroično -tragična opera v
treh dejanjih. Češki zložil J. Illner. V Ljubljani. Tisk in zal. Roz. Eger. 1869.
406 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
— Kalan Ivan. Ena se joče, druga pa smeje. Igrokaz v štirih
dejanjih. Po francoskem nem.ški predelal H. Laube. Po.slovcnil . SI. T. 3H'
187ti. — Ena se mora om ožiti Veseloigra v jednem dejanju. Spisal
H. Uhde. Po.slovenil . SI- T. 43. 1878. — Garibaldi. Gluma v jednem
dejanju. Spisal Jurij Ro.sen;posl. — . SI. T. 33. 1876. — Gringoire. Igrokaz
v jednem dejanju. Spisal Th. de Banville. Poslovenil . SI T. 43. 1878. —
Kdor se poslednji smeje. Gluma v jednem dejanju. Spisala Marija
Kramfova. Poslovenil — — . SI. T. 52. 1884. — Marija Magdalena.
Žaloigra iz meščanskega življenja v treh dejanjih. Spisal F. Hebel. Poslo-
venil — — . SI. T. 34. 1876. — Perzijski šah. Šaloigra v jednem dejanju.
Spisal Al. Dumas. Poslovenil — — . vSl. T. 52. 1884. — Same zapreke.
Gluma v jednem dejanju. Po Friedrichu poslovenil — — . SI. T. 52. 1884. —
Tri vile. Veseloigra v dveh dejanjih. Po Friedrichu poslovenil — — .
vS'. T. 35. 1876 — Končan Franc. Oče so rekli, da le. Gluma s
petjem v jednem dejanju. Spisala G. pl. Mo.ser in A. L. Arronge. Poslovenil
— — . SI. T. 52. 1884. — Trnje in lavor ali Neznani umotvor. Drama v
dveh dejanjih. Po Lefortu poslovenil . .SI. T. .S8. 1874. — Poslovenil je
Fr. Končan še več burk s petjem, ki .so se igrale pa ne natisnile. (Anton
Trstenjak, Slov. Gled. 126.) — Križman Josip. Antigona. Žalostna igra
v petih dejanjih. Spisal Vittorio Altieri. Po.sl. — — . Maribor 1876. Tiskarna
Pajk. — Filip. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal — • . Poslovenil — — .
Trst. Dolence I8š6. 8". 71. — Križaj Jernej (Severjev). Frančiška z
Rim in i. (Zora 1873). — T o m a ž M o r. Žaloigra v petih dejanjih. Spi-sal
Silvio Pellico. Celovec. Na svetlo dalo uredništvo ..Slovenskega Glasnika".
I8(i6. — Ii^vec Anton. Kovarstvo in ljubezen. Žaloigra iz meščan-
skega življenja v petih dejanjih. Po .Schillerjcvi tragediji: Cabale und Liebe.
Poslovenil — — . Zv. 27. 1874. — Malovrh Miroslav. Francosko-
pruska vojska. Šaljiva igra v jednem dejanju. Spisal Ko.sta Trifkovič.
Po.slovenil - — . SI T. 31. 1882. — Šolski nadzornik. Veseloigra v
jednem dejanju s petjem. Spisal Kosta Trifkovič. Poslovenil . SI. T. 51.
1882. — Marklo M. Janko in Metka. Bajna igra v treh dejanjih. Zložila
Adclaide \\'ettc. Ugla.sbil Engclbert Humpcrding. Poslovenil — — . Izdalo in
založilo „Dramatično društvo" v Ljubljani. Narodna Tiskarna. 1895. 12". 51.
— Mandelc Val. Bog Vas spri mi! Kdaj poj dete domu? Veselo-
igra v jednem dejanju Poslovenil— — . SI. T. 4. 1868 - Doktor Robin.
Igra v jednem dejanju. Po francoski „Le docteur Robin", comedie-vaudeville,
en un acte par Jules des Premaraj. Poslovenil — — . SI T. 38. 1877. —
Gospod Zamuda ali kako hitro mine čas. Igra v jednem dejanju. V
francoščini spisal L. B. Picard. Poslovenil — — . SI. T. 46. i879. — Išče
se odgojnik. Igra v dveh dejanjih. Po francoski „0n demande un gou-
verneur", comedie en deux acts par A. Decourcele et Jaime fils Poslovenil
— — . SI. T. 13. 1870. — Klobuk. A''eseloigra v jednem dejanju. Po fran-
coskem K. de Girardina poslovenil . SI. T. 12. 1860. — Eornjon. Igra
v jednem dejanju. Po francoski „Le lorgnon", comedie-vaudeville en un acte
par E. Scribe. Poslovenil . SI. T. 23. 1872. — Moja zvezda. Igra
v jednem dejanju. Spisal M. E. Scribe. Pcslovenil — — . SI. T. 4.5. 1879. —
Na kosilu bom pri svoji materi. Igra v jednem dejanju. Po fran-
1^
Bibliografija. 407
coski Je dine chez ma mere, comedie en un acte par A. Decourcelle et L. Thibaut.
Poslovenil — — . SI. T. 25. 1875. — Pesek v oči. Igra v dveh dejanjih.
Po francoski „La poudre aux yeux." Poslovenil — — . SI. T. 39. 1877. —
Št ! Igra v dveh dejanjih. V francoščini spisal E. St. Scribe. Poslovenil .
SI. T. 48. 1880. — Ženskijok. Igra v jednem dejanju. Po francoski „Les
femmes qui pleurent", par Siraudin et Thibaut. Poslovenil — — . SI. T. 45.
1879. — Marn Franjo. Inserat, ali išče se nevesta. Veseloigra v treh
dejanjih. Češki spisal K. Sabina. — Ultra. Veseloigra v jednem dejanju.
Češki spisal Fr. .Šamberk. Poslovenil — — . — Mohorčlč Ivan. Ona me
ljubi! Veseloigra v dv^eh dejanjih. Češki spisal G. Pfleger - Moravsky.
Poslovenil . Zv. 17. 1870. — Poglavje I., II. in III. Veseloigra v
jednem dejanju. Če.ški spisal G. Pfleger-AIoravsk3\ Poslovenil — — . Zv. 15.
^70. — Preložil je J. Alohorčič tudi igri: „Polu sedmih" in „Pič ali Robert
Hudič". (Glej Lj. Zv. i893). — M. F. Ultral Veseloigra v jednem dejanju.
Češki spisal Fr. Šamberk. Zv. 2. 1867. — Nolli Josip. Gluh mora biti!
Burka v jednem dejanju. Poleg francoskega „Les deux sourds", od J. Moinaxa
v nemški Eirichovi prestavi „Taub muss er sein." SI. T. 30. 1875. — Grajščak
in oskrbnik. Igrokaz v štirih dejanjih. Poljski spisal B. Kraszewski. Po-
slovenil — — . SI. T. 9. 1 869. — Čitalnica pri branjevki. Burka v
jednem dejanju. Po A. Bergerjevi „Eine Vorlesung bei der Hausmeisterin".
— V spanju. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal Julij Rosen. Poslovenil
— — . SI. T. 26 1874. — V njegovem prevodu se je predstavljalo nekaj
drugih iger, ki pa niso natisnjene; izdal je za gledališčne igralce delo »Pri-
ročna knjiga za gledališke diletante". Ljubljana 18' 8. — Og^rineo Josip.
Z a p r a v 1 j i v e C Čarobni igrokaz v treh dejanjih. Po Ferd. Rajmundu po-
slovenil — — . vSl. T. 22. 1871. — Na Osojah. Narodni igrokaz v petih
dejanjih. (Der Sonnenwendhof po Mosenthalu.) SI. T. 51. 1882. Natisnjene so
igre : Hiša slabega glasu; Na kmetih, spisal Megerle, uglasbila
V. Valenta in A. vStockel ; Pojdimo na Dunaj; Sv. večer. — R. P.
(Rajko Perušek.) Gospoda Kodelja pridige izza gardi n. Veselo-
igra v jednem dejanju. Spisal G. pl. Moser. Poslovenil . SI. 24. 1873. —
Ženska borba. Veseloigra v treh dejanjih. Po Olfersovi nemški pre.stavi
E. vScribovega dela poslovenil . SI. T. 31. 1875.— Pesjakovka Lujiza.
Pokojni moj. Šaloigra v jednem dejanju. Po francoski „Mon premier"
(N. Fournier et G- Bondon). SI. T 33. 1873. — Žaba vlj ica Veseloigra v jednem
dejanju. Nemški spisal Al. A. Grandjean. Poslovenil . vSl. T. 14 1870. —
ii -■' ,;:= = Pintarliuka. T o n i c a. Drama v treh dejanjih. Spisal Korner. Po-
slovenil . SI. T. 48. 1880. — Nič otrok. Veseloigra v jednem dejanju. Spisal
J. Rosen. Posl. . SI. T. 53. 1886. — Popolna žena. Veseloigra v jednem
dejanju. Spisal K. Gorlitz. Preložil o. - ... .SI. T. 54. 1888. — Prijetno
iznenadenje. Burka v jednem dejanju. .Spisal Frerking. Preložil ,;;= --= ;;s.
SI. T. 53. 1886. — P. M. (Pleteršnik Makso.) Ali plavaj ali utoni.
V italijanščini spisal Leo di Castelnuovo. Poslovenil . SI. T. 48. 1880. —
Podmilšak (Andrejčekov Jože). Damoklejev meč. Gluma v jednem
dejanju. Spisal G. Putlitz. Po.slovenil — . SI. T. 51. 1881. — Sam ne v 6,
kaj dela.' Spisal Herrmann. Poslovenil . SI. T. 16. 1871. — Umetnost
in narava. Veseloigra v štirih dejanjih. Po A. Albiniju. Poslovenil .
408 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
SI. T. 21. 1870. — Več gledališčnih iger, ki niso natisnjene, je priredil po
Jos. Stolbi, V. Tylu in drugih. — Bebeo Fr. Na mostu. Gluma v jednem
dejanju. Iz češkega po Klicperi poslovenil . SI. T. 2. 1867. — Resman
Ivan (Ameriški). Srce je odkrila. Veseloigra v jednem dejanju. .Sie hat
ihr Herz cntdcckt. ^\'()lfgang Miiller von Koenigs\vinter. Po.slovenil — — .
SI. T. 35. 1876. — Resman Ivan in Nolll. Gospod režiser. Šaljiv prizor.
Češki spisal J. J. Stanko vsky. Poslovenila — — — — . .SI. T. 17. 1870. —
Rog^ački B. Tičnik. Kratkočasna spevoigra v jednem dejanju Po.slovenil
. Glasbo zložil dr. Benjamin Ipavic. SI. T. 12. 1869. — Stare Josip.
Blaznica v prvem nadstropju. Veseloigra v jednem dejanju. Češki
spi.sal F. F. Šamberk. Poslovenil . SI. T. 48. — Gospod Č a p e k, ali
Kaj me nihče ne pozna? Veseloigra v jednem dejanju Poljski spisal grof
Aleks. Fredro Po.slovenil . SI. T. 6. — Ljubljanski postopač.
Češki spisal J. K. Tyl. Poslovenil . Naprej, mati.— Požigalčeva
hči. Resna igra v petih dejanjih. Češki spi.sal J. K Tyl. Po.slovenil — — .
vSl. T. 20 1871. — Stara mestu mlade. Veseloigra v jednem dejanju.
Poljski spisal Korzenowski Poslovenil . SI. T. 42. 1878. —Telegram.
Veseloigra v jednem dejanju. Češki spisal Pfleger. Po.slovenil . SI. T. 16.
1870. — Ženin od gladi. Veseloigra v jednem dejanju. Češki .spi.sal
J. Neruda. Poslovenil . .SI. T. 7. 1868. — Trnovec Bogdan. William
Ratcliffe. Žaloigra v jednem dejanju. Heinrich Heine. Poslovenil — — •
SI. T. 30. 1875. — Trstenjak Anton. S v e t i n o v a hči. Igrokaz v treh
dejanjih. Adolf Wildbrad. Poslovenil . Vesel Ivan. Revizor. Komedija
v petih dejanjih. Ru.ski spisal N, V. Gogolj. Preložil . SI. T. 52. 1884. —
Prevedene so še te-le igre: Brati ne zna (M. A. (^randjean). SI. T. 28.
1874. — Dobro jutro (iz češkega). SI. T. 4. 1867 — Dva zeta (iz
nemškega). SI. T. 44. 1879. — Prepozno (iz nemškega). SI. T. 53. 1886. -
Srečno novo leto (iz .srbskega). SI. T. 50. '881. — V rokopisih se
nahaja mnogo iger poslovenjenih, ki so la.st narodnih dru.štev po Slovenskem.
(Ant. Trstenjak, Slov. Gled. 85 itd.)
Pripovedništvo.
a) Almanahi.
Urban Ivan Zadravskl. Lada. Almanah za leto 1864. Maribor.
S". 124 — Fr. Celestin. Slovenska Vila. Ljubljana 1865. -- Josip
Stritar in Josip Jurčič. Mladika. Izdala in založila — — — — . Prvo
leto. Ljubljana 1868. 12". 223. — Raič Vekoslav. Pomladansko Cvetje.
Zal. in na svetlo dal , urednik „Primorca\ Trst 1871. 8". 243. — RadivoJ
Poznik. Slavjanski Almanah. Na Dunaju 1879. 8". 339. (Knjiga obsega
ruske, maloruske, češke, slovaške, hrvatske, srbske in bolgarske spise.
b) Pripovedni spisi sa omikance.
Alojzij Lukovič. Zadnji dnevi v Ogleju. Izvirni roman iz
petega stoletja. (Ponatis iz Slovenca). Ljubljana 1876. 8". 172. — Str. 98.
Josip Podmiliak (Andrejčkov Jože). Spisi Andrejčkovega Jožeta.
(Narodna biblioteka). Novo mesto. J. Krajec. 1891. — Str. 99-110. Josip
Bibliografija. 409
Jurčič. Listki. Uredil in izdal — — , urednik „Slov Naroda!^. Maribor
in Ljubljana. L zv. 1872. 8". 121; II. zv. 1873. 8°. 155; III. zv. 1873. 8°. 109;
IV. zv. 1873 8°. 140; V. zv. 8". 287; VL zv. 1873. 104; VII zv. !874. 344;
VIII. zv. 1874. — Slovenska knjižnica. Zbirka romanov, povestij,
dram izvirnih in iz drugih literatur na slovenski jezik preloženih. Izdaje .
Ljubljana 18'(6— 1880. — - in Janko Kersnik. Rokovnjači. Historični
roman. Spisala — — in — — . Ponatis iz ^Ljuhlj. Zvona" 1882. 8^ 133. —
Josipa Jurčiča Zbrani spisi. Založila in na svetlo dala .,Narodna
Tiskarna^. Uredil Fr. Leveč. Ljubljana I— XI. zv. — Str. 111 117. Janko
Kersnik. Na Žerinjah. Izvirni roman. Spisal — — . V Ljubljani. ,,Na-
rodna Ti.skarna.'' 1876. 8°. 188. (4. zv. „Slov. knjižnice'.) - Str. 120—126.
Dr. Ivan Tavčar. Povesti. Založil . Ljubljana. Kleinmajr in Bamberg.
1896—1900. IV. zv. — Nevesekdo. 4000. Času primerna povest iz pri-
hodnjih dob. Po vzorih dr. Ničmaha; napisal — - . Ponatis iz „Lj. Zvona."
V Ljubljani 1891. Založil pisatelj. — Str. 126—129. Anton Koder. .Mar-
jetica. .Spisal . 1877. II. izd. Založil in prodaja Ant. Turk, knjigovezec.
Ljubljana 1894. 12". 246. — Pavlina Pajkovka^)- Zbrani spisi. S sliko
in življenjepisom pisateljice. Celje. I. zv. 1893; II zv. 1895. 8". 228. Tiskal
in založil Dragotin Hribar. — Iz spisov Pavline Pajkove. „vSlovenska
knjižnica" 30. Gabr.šček. 1894. — Str. 130. Dr. Fr. Detela. Prihajač.
Povest. Spisal F. Dolinar. (Zab. knjiž. Mat. Slov.) Ljubljana 1888. 8°. 104. -
Pegam in L a m b e r g e r. Povest. Spisal — — . (Zab. knjiž. Mat. .Slov.)
Ljubljana 1891.8". 187 — Str. 139. Ivo Trošt. Temni oblaki. (Zabavna
knjižnica Mat. Slov.) Ljubljana 1895. — Dr. Valentina Zarnika Zbrani
spisi. I. zv. Pripovedni spisi. Uredil J. Železnikar. ,,Narodna Ti.skarna."
Ljubljana 1888. 8°. 154. — Dr. Josip Vošnjak =•'*). Pobratim i. (Narodna
knjižnica). Roman. Ljubljana. „Narodna Tiskarna." 1888 8". 231. — Jakob
Bedenek. Od pluga do krone. Zgod. roman. Spisal — — . Ljubljana.
Kleinmajr in Bamberg. 189 1 . 8". 270. — vSolnce in senca. Povest. Novo
mesto 1891. J. Krajec. — Fr. Kočevar. Mlinarjev Janez. II. izdaja
Celje. Dragotin Hribar. 1892. 8". 150. — Iiamurskij Matvej Andrejevič.
Kitica p o v e s t i C Po raznih vrtih .spletel — — . Trst. Tiskom tiskarne
Dolenčeve. (V cirilici.) 1892. 12". 36. — Basnigoj. Zaroka v polnoči.
Novela. Spisal . Novo mesto. J. Krajec. (Nar. bibl. 57). 1894. 16". 94.
c) Pripovedni spisi sa preprosto ljudstvo.
Jakob Alešovec (1842, iz Skaručine na Kranjskem). Vrtomirov
prstan ali zmaj v Bistriški dolini. Ljudska povest iz preteklih časov.
Spisal , Ljubljana 1869. 8". 80. II. izd. 1880; IIL 1886. — Brencelj
-) K spisom P. Pajkovke str. 131—135. prideni še: „Očetov tovari.š",
Kr. 1883; „Najgotovejša dota". Več. 1884; „Dora", Več. 1885; ,,Domačija nad
vse". Več. 1889; „Prijateljev sin". Dom in Svet 1890; „Igra s .srečo", Hri-
barjev Kol. 1894; „Dušne borbe", Lj. Zv. 1895; „Judit", Dom in Svet 1895.
=""•') Manjše povesti Vošnjakove so v knjigah „Drušbe sv. Mohorja" :
., Trojno če.ščenje" 1884; „Dva soseda" 1888; ,,Obsojen" 1889; ,Ti očeta do
praga, sin tebe črez prag"; „Prvi poljub" (Slov. Nar. 1873); ..Na črni zemlji"
(Ibid.); „0 prikaznih in duhovih" 1881.
410 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
v koledarjevi obliki. Spisal . Ljubljana 1870. 8". 79. - R i č e t iz
Žabje k a, kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjo. .Skuhal in
osolil — — . Ljubljana 1873. 8". 5(5. — Iz sodnijskega življenja.
Mikavne povesti iz življenja hudodelnikov. Po spominu starega pravnika.
Spisuje . Ponatis iz „iVby/c." I. zv. Ljubljana. Založil pisatelj. Blaznikovi
dediči. 1875. 8". 80. — Ljubljanske slike. Podoba ljubljan.skega sveta
pod drobnogledom. (Popravljen ponatis iz „Slovenca"' .) Ljubljana. Založil
pi.satclj. Blaznikovi nasledniki. 1879. 12". 265. — Petelinov Janez. Po-
vestica iz ne .še preteklih časov. Spisal . (Ponatis iz ^Slovenca"' .) Založil
pisatelj. Tisk Blaznikovih naslednikov. Ljubljana 1880. 12". 160. — Kako
sem se likal. Povest slovenskega trpina v poduk in zabavo. Spisal .
Založil pisatelj. Tisk Blaznikovih na.slednikov. Ljubljana 1884. 12". II. izdaja
1886. — Ne v Ameriko! Pove.st .Slov-^encem v poduk. Po re.sničnih do-
godbah sestavil in .spisal . Založil pisatelj. Tisk Blaznikovih naslednikov.
Ljubljana 1883. «". 231. — Jama nad D o b r u .š o , ali dobri in hudobni
grajščaki. Pravljica iz starodavnih časov. Zvedel in za preprosto ljudstvo
spisal . Zal. in prodaja J. Giontini. Natisnila Kleinmayr in Fed. Bamberg.
Ljubljana lb94. II. nat. 8". 89. — Filip Haderlap. Pod turškim jarmom.
Ponatis iz vojske Grkov zoper Turke. Poslovenil — - • J- Giontini. Klein-
mavr in Bamberg. Ljubljana 1882. 8". 82. — ^^Eno leto med Indijanci.
Povest. Poslovenil .J. Giontini. Kleinmajr in Bamberg. Ljubljana 1882.
8". 83. — Črni bratje. Povest. Poslovenil — — . J. Giontini. Kleinmayr
in Bamberg. Ljubljana 1882. 8". 82. — Nikolaj Zrinski, hrvatski junak.
Po raznih spisih sestavil . J. Giontini. Klcinmayr in Bamberg. Ljubljana
1883. 8". II. izdaja 1893. - Koroške bukvice, sloven.skemu ljudstvu v
poduk in kratek čas. Izdaja in zaklada - — . Rudolfovo. Krajec. — Tisoč
in ena noč. Pravljica iz jutrovih dežel. Za sloven.sko ljudstvo priredil .
Rudolfovo. Krajec. — Kuhnovci v Bosni. Nova pesem s podobami.
.Spisal — — . Natisnil in založil J. Krajec. Novo mesto 1880. — Zbirka
Ijubimskih in ženitovanjskih pisem. Po raznih zgledih sestavil . V Ljub-
ljani 1882. 8". 80. IV. izd. 1898. — Ivan Zamik. J u r i j .Štrkelj najde
zaklad. Domača povest. .Spi.sal . Zal. Franc Keber, bukvovez v Kamniku.
Maribor 1872. 8°. 24. — Pijellk Dragoslav. Roža Jelodvorska. Lepa
poučna in kratkočasna pripove.st za mlade in odrasle ljudi. Poslovenil .
II. natis Ljubljana 1872. 12". 156.— Deset krajcarjev cesarja Jožefa.
Poučna povest iz narodnega življenja. Ponatis iz ^Vrtca^. Ljubljana 1873.
8". 25. — Podšavnlški. .Slovenske pripovedke izMotnika. Nabral
in v izvirnem jeziku napi.sal . Celovec 1874. 8°. 16. — A. G. Narodne
pripovedke v Soških dolinah.*) „Iz naroda za narod", zbral in na-
pisal . Gor. 1894. 12". — Hrizog^on Majar, glej Zgod. slov. slovstva IV.
301- .302. — T. St. Ribičev sin. Pravljica. Za slovcn.ski narod prosto
predelal — — . Poleg narodne pripovedke, zapi.sane v ^Slovetiiji'^ 1848. leta
""•) Opomba. Ti.skal in založil je Kleinmayr v Ljubljani 1879. leta te-le
pravljice v posebnih knjižicah: „Pepelka", „Snegulčica'^ . „Trnjeva rožica",
„Pravljica o obutem mačku*^, „Pravljica o rudeči kapici", „Dežela lenuhov",
„Robin,son", „Pritlikovec" id.
Bibliografija. 411
po Lovru Pintarju. Natisnil M. Seber v Postojini. Zal. in prodaja J. Giontini.
Ljubljana 1884. 8". 36, Cerkvica na skali ali zveza z hudičem. Prav-
ljica. Za slovenski narod pro.sto predelal — — . Založil Giontini. Ljubljana
1885. 8°. — S. S. Brdskl. Plačilo sveta ali žalostna usoda umetnika.
Slovenskemu Ijud.stvu zapisal . Založil J. Giontini. Ljubljana 1885. 8", —
F. Komer — M. Kramar. Hedvika, banditova nevesta. Povest iz sedem-
najstega stoletja. Za prosto ljudstvo po T. K. igrokazu predelal — — . Tiskal
L. Kordeš v Mariboru. Založil Ant. Turk, knjigovezec. Ljubljana 1868. 8°. 78.
— Erazem Predjamski. Povest iz petnajstega stoletja. IV. natis.
J. Giontini. Ljubljana 1886. 8". 41. — D. Močni baron Ravbar. Povest
iz slovenske zgodovine. Sestavil — . Ljubljana. J. Giontini. 1886. 8". 98. —
If. Dollnar. Izidor, pobožen kmet. Bukvice ljubim kmetom na korist. Iz
nemščine preložil — — . II. natis Ljubljana. Natisnili in založili Blaznikovi
nasledniki. 1886. 12°. 81. — W. Freyer — J. Urbanec. Pečarjeva hči
ali ubeg nedolžnikov iz državne ječe v Benetkah. Izvirnik ; poleg nem-
škega prosto poslovenil . Nat. in zal. W. Blanke v Ptuju. 1880. 12". 50.
— Knez Črni Jurij, osvoboditelj Srbije. Zgodovinska povest. Iz nem-
škega preložil . Ljubljana 1889. 8°. 80. — H. a. D i j a k v luni.
Satirična noveleta. Zagreb 1871. 8". 103. — Lažnjivi Kljukec, kako se
mu je na morju, na suhem in v vojski godilo. Ljubljana. J. Giontini. 1872.
16°. 118. II izd. 1885; III. izd. 1893. - H Martelanc. Različne burke.
Zlata knjiga za veselo slovensko ljudstvo. Spisal in založil . Trst 1872.
8°. 32. — N e m š k i P a v 1 i h a v slovenski obleki. Knjižica polna
smešnih povestij za kratek čas. Založil J. Giontini. Ljubljana. — Anton Bre-
zovnik. Šaljivi Slovenec id. Glej „Vzgojeslovje" 307. — IiOvro
Stepišnlk. Ženitne ali svatebne navade in napitnice z godčevskim
katekizmom iz slovenje-bisterškega okraja na Štajerskem. Zapisal .
Maribor 1881. — Venček vezilnih daril id. III. natis. Ljubljana 1886.
8°. 80. — Bastiančlč Drag^otin Godčevski katekizem. Ženitne ali
svatbene navade in napitnice, smešnice in narodne zastavice. Zbral — — v
Slov. Gradcu. Založil in nat. K. Blanke v Ptuju. 1892. 8°. 67. — Knjiga
pisem razne vrste in voščil. Trst 1871. — Umek Ivan. Slo-
venski plesalec id. Trst. Dolenec. 1893. 31 podob. — Mali vseznalec
ali zbirka izpeljivih posku.sov iz fizike id. Tisk. K. Blanke v Ptuju. 1890. —
Razne pravljice in povesti. Ti.sk in založba J. Blaznikovih nasled-
nikov. Ljubljana 1888. 8°. 54. — Razne povesti. Zaloga Blaznikovih
naslednikov. Ljubljana 1888. 8°. 39 — Prostoslav S. Sekolov. Narodne
pripovedke in pravljice. Zbral — - . Ljubljana. Založil in izdaja
M. Gerber. 1889. 8°. 81. — Dve čudapolni pravljici za slovenski
narod. I. Peter Krunov, rešitelj treh zakletih vitezov; II. Okaraenjeni na
Blejskem gradu. Ljubljana. J. Giontini. 1890. Tisk. W. Blanke v Ptuju. —
Zveličana *Hildegard a, dvakrat po nedolžnem v smrt obsojena cesarica.
Sveta povest, vnovič prepisana in natisnjena v poduk in zabavo slovenskemu
ljudstvu. J. Giontini. Tisk Ig. pl. Kleinmayr. Ljubljana 1889. 8". 69. — Ignaoij
Hladnik. Na valovih južnega morja. Pravljica. Prosto poslovenil
. Ljubljana 1883. 8". 56. J. Giontini. Natisnil M. Šeber v Postojini. —
Roparsko življenje. Povest. Prosto poslovenil — — . Ljubljana.
27-
412 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
J. Giontini. 1884. 8". 86. - Car in tesar ali Saardamska ladjetesalnica.
Zgodovinska pripovedka. Posl. H. Podkrajšek. Založil J. Giontini. 1886. 8". —
.;■; "• :;j DoHia itt na p tujem. Povest iz preteklega stoletja. Spisal ^v, ="= ^.
Založil J. Giontini. Natisnil Kleinmavr in Bamberg. Ljubljana 1889. 8". 58. —
Ivan Tkalec. Tiun-Lin, kitajski pomorski razbojnik. Iz nemškega prosto
poslovenil . Ljubljana. J. Giontini. '890. 8". 70. - Andrej Kalan. Glej
str. 297. — Cigrler Janez. Kortonica, koroška deklica. II. natis. Celovec
1893. 8°. 63. — Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov. — Žaljski
(dr. Zbašnik). Na krivih potih. Povest preprostemu ljudstvu v pouk
in zabavo spisal . .Slov. Več. 1893. 8". U4-. — S. Hervojič. Princ
Eugen, saksonski slavni junak in vojskovodja avstrijski. Zgodovinska povest.
Slovenskemu ljudstvu spisal . Ljubljana. Ant. Turk. 1893. 8". 78
d) Prevodi. =•')
Prevodi is slovanskih jezikov.
1. Iz srbo-hrvaščine.
Bočič Ferdo — Medvešček. Zaobljuba. Hrvatski spisal — — .
Poslovenil . „Slov. knjižnica« 20-23. 1894. 12". 244. — Ksaver Šandor
Gjalskl — Kosec. Iz s e 1 a. Hrvatski spisal . Poslovenil . „Slo-
venska knjižnica" 34. 1895. — Kumičič Evg. - - A. J. Lovanski. Preko
morja. Hrvatski spisal , poslovenil . „Slov. knjižnica" 50 — 51. —
Mijatovič Čeda. - Podravski. I k o n i j a. Srbski spisal , poslovenil
Podravski. „Slovanska knjižnica" 44. — Mrazovič Milena ^ Minka V— č.
I. A 1 b a ; II. O nepraA^em času. Hrvatski spisala — - -, posl. — — .
„Slov. knjiž." Gabnšček. .34. zv. 1895. — Lepušlč Ivan — Ivan Cestimir.
K a z a n č i č i. Povest iz življenja Bo.šnjakov. Hrvatski spisal — — , poslo-
venil . „Slov. knjiž." Gabršček. H5. zv. 1895. — Miljkovič M. Velja
— Ivan Sivec. Čarovnica. Novela. Spisal , poslovenil — — . „Slo-
vanska knjiž." Gabnšček. 24. zv. 1891. — Novak Večeslav. Lotarijka.
Izgub Ij eni sin. („Srbski Putnik" 1862.) — Mrtvaška srajca („Putnik"
1862.) Vse tri poslovenil Simon Greg'Orčič ml. ..Slov. knjižnica." Gabršček.
26. zv. 1894. — Šenoa Avgust — Peter Medvešček. Turopoljski
top. Hrvat.ski spisal — — , po.slovenil — — . „vSlov. knjižnica." Gabršček
16. zv. 1894. — J. Trnski — Ivan Lapajne. Učitelj Dobrušin. Po
hrvatskem izvirniku posl. — — . Tisek J. M. Pajkove tiskarne. 1879. 8°. 28.
— Trstenjak Davorin — Bož. Flegerio. V delu je rešitev. Hrvatski
spisal — — , prosto posl— — . V Ljubljani. Založil in prodajaj. Gionitini.
1894. 8". 128.
") Tu so navedeni samo tisti prevodi, ki .so izšli v samostalnih knjigah.
Prevodi v vzgojeslovnem slovstvu se ne navajajo tu, da bi .se ne ponavljali
naslovi istih knjig; pisatelji in prelagatelji takih knjig pa bodo navedeni v
splošnem kazalu. — Dve kratki potezici naznanjate, da velja ime na zadnje
imenovanega pisatelja še naprej. — Vseh nemških prevodov nismo na-
vedli, ker bi spis postal preobširen. - Imena pisateljev se vrstč v abecednem
redu.
Bibliografija. 413
2. Iz č e š č i n e.
Benez-Tf ebizsky Pošasti. Povest. Češki spisal . Poslovenil
Z. Ž. („Slovanska knjižnica" 19.) G. 1894. 12°. 75. Tiskala in založila „G. t." *)
Andr. Gabršček. - Čekal — S. Oregrorčič ml. (Jan Kratkv v Kaliforniji.)
Preskušnja in rešitev ali doma najbolje. Češki spisal — — , poslo-
venil . („Slovanska knjižnica" 27.) Gorica 1894. — Čech Svatopluk —
J. Skalar. Med knjigami in ljudmi. ^Narodna tiskarna." V Ljubljani
1891. 145. — Fraukovskl. Dvoboj. Iz zapiskov prijateljevih. Spisal .
Poslovenil . „Slov. knjižnica." Gabršček. 16°. 1894. — Viteslav Halek
— Anonym. Godčevska Lizika. Pripovedka. Češki spisal — — , po-
slovenil . „Slov. knjižnica" 37. Gorica 1895. — Herold E. — J. Faganelj.
Slike iz Prage. Češki spisal — — . Poslovenil — — . „Slov. knjižnica" 31.
Gorica 1894. 12°. 64. — Holeček Josip — Fran Gestrin. Kako sem
izpovedoval Turke Češki .spisal — - , poslovenil — — . „Slovanska
knjižnica." Gabršček. — Jan Janša - AnODym. Olga Žilinska. Slika
iz borbe Slovakov za svoj narodni obstanek. .Spisal — — , poslovenil .
^Slovanska knjižnica" 37. Gorica 1895. — Jelinšek E. — Podviiovski.
Ukrajinske dume. Češki spisal , poslovenil . Ponatis iz „ Slo-
venskega Naroda." 1888. 8". 84. — Jirasek Alojzij — A. Benkovlč.
Gardist. Češki spisal , poslovenil — — . „Slov. knjižnica." Gabršček.
Gorica 1895. 12°. 78. — D. Konrad - Vek. Benkovič. Mali Z lat k o.
Češki spi.sal , poslovenil . „Slov. knjižnica" 8°. 1891. — EL Krasno-
horska — H. Fodkrajšek. Pripovedka o vetru. Češka narodna
pravljica. .Spisala — — , z dovoljenjem pisateljičinim posl. .S sedmimi
podobami. Založila »Narodna šola«. Klein in Kovač. Ljubljana 1887. 8". 60. —
J a r o m i 1. Češka narodna pravljica. Posl. H. Podkrajšek. Zal J. Giontini.
1886. — V. Kredba — H. Podkrajšek. Izdajalec domovine. Povest.
Poslovenil in za .sloven.sko ljudstvo priredil — — . Založil J. Giontini.
Natisnila Kleinmayr in Bamberg. V Ljubljani 1889. 8°. 91. — Kosmaka
Vaolava Izbrani spisi L, 11. „Slov. knjižnica" 17,18. Gorica 1894. 12°.
63-fB:l — Božena Nemeova —Petrovič. V gradu in pod gradom.
Češki spisala , posl. . ,,Slov. knjižnica." Gabršček. 36. Gorica 1895.
12°. 124. — France Ceg^nar. Babica. Obrazi iz življenja na kmetih. Češki
spisala — — , poslovenil . Novo mesto. Tiskal in zal. J Krajec. (Narodna
biblioteka XIII— XVI). II. natis. — Neruda Janez — 1j. Furlanl. M a 1 o -
stranske pripovedke. Spisal češki — — , poslovenil — — . (Priloga
k ^Edinosti".) Trst. Tiskarna V. Dolenc. i88fi. 8. — Pravda Fr. (Vojteh
Hlinka) — Simon Pomolov. Ne bodimo lipov les. Češki spisal ,
poslovenil — — . ...Slov. knjižnica." Gabršček. — Preissova GS-abrijela —
Fr. Gestrin. .Stric Martine k. Češki spisal — — , poslovenil — — ,
^.Slovanska knjižnica." Gabršček. 10. 1894. 12°. 68 — Sabina Dragotin —
Radoslav Knaflič. O s v e t a. Povest o razmerah v človeški družbi v pet-
najstem stoletju. Češki spisal — — , poslovenil . „Slov. knjiž." 10. 1890.
— Karolina Svetla — Fr. Tomšič. Kontorčica. Češki .spisala ,
*") G. t. = Goriška tiskai-na-
414 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
posl. . Ljubljana 1874. 16". 344. (VIL zv. Jurčičevih Listkov.) — Tyl
Kajetan — A. Petrlč. Blazni goslar. Če-ški spi.sal — — , posl. .
„.Slov. knjižnica." Gabr.ščck. Gorica 18!)4. 12°. 64. • Jan Vavra — Petrovld.
Ratmir. Češki .spisal , posl. . Dodan zgodovinski vir o d6bi
povesti. „.Slovanska knjižnica." Gabršček. Gorica. — VrhUcky Jaroslav —
J. Skalar. Barvaste črepinje Zbirka povestij in pesmij. Če.ški spi.sal
, po.sl. . Ljubljana. Založil in prodaja J. Giontini. Tiskal W. Blanke
v Ptuju. 1893. 8°. 85. — Dostavi: ] a r o m i 1. Češka narodna pravljica. Po-
.slovenil H. Podkrajšek. Ljubljana 1886. 8».
3. Iz s 1 o v a š č i n e.
Fodjavorlnska Ljudmila — Anonym. Protivja. Slovaški spisala
— — , posl. — — . Dodatek o .Slovakih in pisateljici. „Slov. knjiž." 42-43.
Gabršček. Gorica 1895. 12". 176. — Za negotovimi težnjami. Vaška
povest. vSlovaški spisala — — , posl. . „.Slov. knjiž." Gabršček. 42-43.
Gorica.
4. Iz 1 u ž i č k o - s r b š č i n e.
I. Cesarja je bil šel gledat. — II. Pravda. — III. Pre-
vžitkar. Iz luž. poslovenil Simon Greg^orčlč ml. „.Slovanska knjižnica."
Gabršček. 5.
5. Iz poljščine.
Grabowski Mihal — Fr. Ceg^nar. Koli š čina in stepe. Spisal
v poljščini , poslovenil . Novo mesto. Natisnil in založil J. Krajec.
(Nar. bibl. X.) 1884. — Kraszewskl Jos. Ign. — L. Podgoriški. Koča
za vasjo. Polj.ski spisal , posl. . Ljubljana 1886-1887. (Matica
Slovenska.) 2 zv. — Morzkowska Valerija — Pohorski. Žalostna
svatba. Polj.ski spisala — — , poslovenil — — . ,,.Slov. knjiž." 9. Gorica.
— E. Orzeszko^va — Vek. Benkovlč. Stara Romarka. Polj.ski spi-
.sala , poslovenil — — . „.Slov. knjiž." 6 —7. — Slenklewioz Henrik
— Petrovič. Pojdimo za njim. Poljski spi-sal — — , poslovenil — — .
„Slov. knjižnica " Gabršček. 2. zv. — Fr. Oestrin. Angel. Polj.ski spi.sal
— — , poslovenil — — . „.Slov. knjižnica." Gabršček. 4. — Za kruhom.
Polj.ski spi.sal — — , posl. P. Miklavec. Novo me.sto. Tisk in zal. J. Ki-ajec.
(Nar. biblioteka. XI.) 1884. 4(). 120 — Podravskl. Z ognjem in mečem.
Povest iz davnih ča.sov. Poljski .spisal , posl. , Novo mesto 1892 — 1893.
IV. zv. J. Krajec. — M. M. Z ognjem in meče m. Povest iz davnih ča.sov.
Iz polj.ščine preložil . Ilustroval Viktor Oliva. Založila in na svetlo izdala
„Matica Slovenska." V Ljubljani. .Štirje deli. 189-2. 4". 232 - 244. - Tatomir
Iiuoljan — S. Tugomil. Gorjupa naša kupa. Obrazek iz zgodovine
nadlabskih Slovanov v desetem .stoletju. Poljski spisal — — , priredil .
„.Slov. knjižnica." 3"). Gorica 1895. — Edvard Zorjan — Podravskl. Iz
križarskih bojev na Poljskem. Polj.ski spi.sal — — , posl. — — .
(Koledar za goriško nad.škoftjo. 1896. A. Gabršček.)
6 Iz ruščine.
M. Bojan — J. Štefanov. Doktor H o 1 m a n. Ruski spisal ,
preložil — — . Ponatis iz „vSlov. Naroda." Samozaložba. Ljubljana 1891. —
Dostoje^vskij Th. M. — J. KogeJ. Bele noči. Sentimentalni roman-
Bibliografija. 415
Iz spominov sanjalca. Ruski spisal , poslovenil . „Slov. knjižnica."
Gabršček. 1895. - Gog^olj TTlk. Vas. — L. Podg^orlškl. Mrtve duše.
Poema. Ruski spisal — — , preložil — — . Ljubljana. Zabavna knjižnica.
Mat. Slov. 1886- 1887. — J. J. Jaslnski — J. Kogej. Amerikanci.
Ruski spisal — — , poslovenil — — . „Slovenska knjižnica." Gabršček. 2. —
M. Iiermontov — J. P. Junak našega časa. Roman. (Ponatisnjeni
listki iz „Slov. Naroda.") V Ljubljani 1883. Natisnila in založila ""nNarodna
Tiskarna." 8°. 264. — A. J. Maksimov — J. P. Za dragocenim ko-
renom. (Iz življenja kitajskih pogozdnikov.) Povest. Poslovenil . (Po-
natisnjeni listki iz „Slov. Naroda.") V Ljubljani 1885. Natisnila in založila
„Narodna tiskarna." 8° 141. — Nekrasov — Ivan Vesel Vesnin. Pesem
obsojencev. Ruski spisal , poslovenil . „vSlovanska knjižnica."
Gabršček. 8. — P. N. PolevoJ — J. J. Kog^ej. Pogumnim Bog po-
maga. Božična povest. Ruski spisal — — , poslovenil — — . „Slovanska
knjižnica." Gabršček. 8. 1891. — A. S. Puškin") — J. P. Dubrowski.
Povest. (Ponatis iz „Slov Naroda.") Natisnila in založila „Narodna tiskarna."
Ljubljana 1883. 8°. 122. — J. K.Cogej). Rak v ar. Ruski spisal , po-
slovenil — — . „vSlov, knjižnica." 15. Gorica. Tiskal A Gabršček. 1894. —
— Semen Semenovič. Kapitanova hči. Ruski spisal — — , poslovenil
. „Slov. knjiž." 55-56. Gabršček. Gorica. — L. N. Tolstoj "="0 — J. P.
Knez Serebrijani. Ruski spisal — — , poslovenil — — . (Ponatis iz
„Slov. Naroda") Ljubljana 1884. 8". 609. P. M. Podravski. Rod-
binska sreča, Ruski spisal — — , poslovenil - — . Založil in izdaja
J. Giontini. Natisnil M Šeber v Postojni. 1889. 8". 173. P. M. Po-
dravski. Tri smrti. Pripovedka grofa — — . Iz ruščine poslovenil .
„Slov. knjižnica." 24 1894. Adolf Pahor. Kj e r j e Ij ub ezen, tam
je Bog. Ruski spisal , poslovenil . „Slov. knjižnica." 15. — Ivan
Targ^enjev — M. Samec. Dim. Boman. Ruski spisal — — , posl. — — .
*) V Slovencih so prevajali posamezne pesmi Puškinove: Ivan Vesel-
Koseski, Fran Levstik, Ivan Vesel, Mat. Trnovec (Lamurski), Anton Medved
in Anton Aškerc. Prvi prevod imamo od Ivana Vesela, dekana v Trnovem
pri Ilirski Bistrici, ki je v „Glasniku" 1865. leta objavil prevod „Kavkaza",
potem je nadaljeval prevajanje v „Letopisu Mat. Slovenske" („Obrekovalcem
Rusije", „Prorok'', ..Morju", „Gvadalkvivir", „Gruzinska pesem", „Elegija".j
V „Zori" 1873. („Krokarja", „Zimski večer", „Besi", „Črna megla ") Trnovec
je pesem „Črna šal" prevedel dvakrat, 1877. 1. po Stanko Vrazovem prevodu,
1891. 1. po izvirniku. Pesem „Rusalka" je izdal v latinici in cirilici z ruskim
izvirnikom v „Slov. Svetu" ; istotam se nahajajo njegovi drugi prevodi. Anton
Medved je v „Slovenki" 1898. 1. objavil prevode pesmi: „Črna šal" in „Talis-
man"; Ant. Aškerc v „Večernicah" „Ribič in zlata ribica". Lj. Zv. 1899. —
Krasnemu jeziku Ivana Vesela se vidi, da se je pisatelj z velikim pridom
bavil z ruščino.
=•"•') Tu navajamo nekatere prevode iz podlistkov: Ii. N. Tolstoj —
M. V. Pripovedka za narod. SI. 1889, 208 — 253. — Tolstoj —
P. N-T. Spokorjeni grešnik. S. 1888, 13. - Tolstoj —Vinko.
Nedolžen. .SI. Nar. 18S8, 128-130.
416 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
V (iradcu 1870. 8". 270. - Pomladanski valovi. Roman. Ljubljana.
Tisk in zal. „Narodne Tiskarne." 1876. 16". 2fi9. J P. Nesrečnica.
Ru.ski .spisal — — , poslovenil — — . Novo mesto Natisnil in zal. J. Krajec.
(Narod. bibl. Vili. in IX. zv. 1883. KV. 147. Ivan Gornik. Otci in
sinovi. Roman. Ru.ski .spi.sal — — , po.slovenil — — . (Ponatis iz „Sloven-
skega Naroda.") Natisnila ,Nar. tiskarna.'- 1888. 8", 35'.». Aleks. Hudo-
vernik. Senilia. Poezije v prozi. 1885 — M. Malovrb. Nov. Roman.
Spi.sal , preložil . Ti.skala in založila „Nar. Tiskarna." 1882. 8". 489.
7. Prevodi iz d r u g i h j c z i k o v.
Viktor Cherbouliez — Dav Hostnik. Meta H o Ide ni s. Roman
francoski. Poslovenil . Ljubljana 1872. 8". 287. (V. zv. Jurčičevih Listkov.)
— E. Guenot — Fr. Jaroslav. H a n an i ali poslednje (1) dni v Jeruzalemu.
.Spi.sal — -, poslovenil .V Ljubljani. Založilo upravništvo „Slovenca."
Ti.sk Blaznikovih ded čev. 1875. 8". 170. — Bene Lefebre — - * i-. Stat
nominis umbra. Pariz v Ameriki. Francoski .spisal — — , posl. .
\' Ljubljani 1885. Natisnila in založila „Nar. Tiskarna." 8". 535. — Charles
Nodier — J. Kržišntk. Ivan Žbogar. Zgodovinski roman. (Ponatis iz
„.Slov. Naroda.'") V Ljubljani 1886. Nati.snila in založila „Narodna ti.skarna.''
8". 198. — Emile Souvestre. Vilinski brodnik (Ponatis iz „Sloven-
.skega Naroda.") ^' Ljubljani 1SS7. Natisnila in založila „Narodna tiskarna."
8". 178. - Halevy Ludovlk - Vinko. Dnevnik. (Ponatis iz „Sloven-
skega Naroda.") Natisnila in založila „Nar. tiskarna." Ljubljana 1886. 8". 198.
— Thenriet Andre - Vinko. U n d i n a. Nati-snila in založila ..Narodna
ti.skarna." Ljubljana 1887. S". 14:1 — Leo Taxil - Žlltlr Martin Izpo-
vcdanja bi v. šega prostomisleca. Iz francoščine preložil — — .
Ljubljana. „Katol. tiskarna." 1890. 8". 281. — Bret Harte — P. M. (Ple-
teršnik Makso ) Kalifornske povesti. Angleški spisal , poslovenil
— — . (Jurčičeva „Slov. knjižnica.") 1876. — Oiiver Goldsmith — Janez
Jesenko Župnik \V a k e f i e 1 d s k i Iz angleščine poslovenil . V Ljub-
ljani. „Nar tiskarna." 1876. 16". 34. — Miss. M. Cummins — J. Jesenko.
Pozi ga le C. Roman V angleškem spisala — — , po.slovenil — — . Prvi
del. V Ljubljani 1877. Nati.snila .Narodna tiskarna." Založil J Jesenko. 12".
508. — Mlss M. Cummins — Jesenko. M a b e 1 V a u g h a n. Roman v
dveh zvezkih. V Ljubljani 1887. (1 410, 11.434.) Zal. Je-senko. - Wlseman
— Steska. Večna luč. Angleški spisal . Iz nem.ščine prevel V. Steska.
Ljubljana. „Katoliška ti.skarna " 1895. 16". 52. — Cabalero — Parapat.
Družina Alvaredova. Povest iz kmetskega življenja. SpLsal — — ,
poslovenil — — . Iz španskega. Celovec 1864. 12". 163. — Robinson
starejši, njegove vožnje in čudežne dogodbe. Poslovenil — -. Z dovo-
ljenjem krškega knezo.škofij.stva. Cel. 1876. 8". 140. — Elizabetha Berthet
— Ant. Sušnik. Darinka, mala Črnogorka, ali učenke v petih delih sveta.
Spisala — — , prevel — — . Založil J. (riontini. Ljubljana 1S86. 8". 75. —
Spisal pa je Sušnik tudi izvirno delo „ P o s a v č e k ", slika iz življenja v
polpretekli ddbi. Gorica 1895. „Slov. knjižnica." 40. =■•■')
=:') Opomba. Jako zanimivo in koristno bi bilo, da bi mi .Slovenci
imeli natančno zabeležene vse prevode iz ptujih jezikov, priobčcne v
Bibliografija. 417
Zgodovina iu zemljepisje.
a) Spisi v besedilu navedenih pisateljev.
Str. 157. Parapat. Turški boji v XV. in XVI. stoletju, s
posebnim ozirom na Slovence. Izdala „Matica Sloven.ska". V Ljubljani 1871.
8". 159. (Ponatis iz Letopi.sa.) -- Str. 159. Janez Jesenko. A. Zemljepisne
knjige: 1. Zemljepisna začetnica za gimnazije in realke. Gorica 1868.
— 2. Občni zemljepis. Spisal in založil — — . Ljubljana ISTH. 8". 480.
— 3. Prirodoznanski zemljepis; .Spisal — — , profesor pri c. kr.
državni gimnaziji v Trstu. Ljubljana 1874. 8°. 399. — 4. Mali občni
zemljepis za meščanske šole. Spisal in založil — — . Gorica 1876. —
5. Zemljepis za prvi razred sred njih šol. Spisal in zal. — — .
Ljubljana. „Nar. tiskarna." 1882. 8°. 116.- II. izdaja (popravljeni in skrajšani
natis. Ljubljana 1890. „Nar. tiskarna." 8". 88. — 6. Z e m 1 j e p i s za drugi
in tretji razred srednjih šol. Ljubljana. „Nar. tiskarna." 1883. 8°.
205. — 7. A vs tr ij sko-oger ska monarhija ali domoznanstvo.
Spisal — — za četrti razred srednjih šol. Ljubljana. „Nar. tiskarna." 1885. 8".
— B. Zgodovin.ske knjige: 8. Občna zgodovina za nižje razrede
srednjih šol (stari vek.) Trst 1871. 8". IL izd. Ljubljana 1883. 8°. 123. -
9. Občna zgodovina (srednji vek). Spisal in zal . Ljubljana 1878.
II. izd. Ljubljana 1886. — 10. Občna zgodovina (novi vek). .Spisal in
založil . Ljubljana. ;,Nar. tiskarna " 1881. 8°. 178. II. izd. Ljubljana 1886.
— Str. 160. Matija Sila. Trst in okolica. Zgodovinska slika. Založilo
upravništvo ,,Edinosti". Tiskal Franc Huala. V Trstu 1882. 8°. 152. —
Str. 160. France Zmazek. Fara sv. Petra pri Mariboru. Kraje-
pisno - zgodovinske črtice. Spisal — — , kapelan pri sv. Petru. S podobo
sedanjega župnika in zlatomašnika Marka Glaserja. Založil pisatelj. Tiskal
J. M. Pajk. Maribor 1879. 8°. 56. — Str. 161. Matej Slekovec Stati-
stično poročilo občne bolnišnice in blaznice „U.smiljenih bratov" v
Gorici na Primorskem. V Gorici 1883. Tiskal Seitz. Zal. zavod. - Župnija
sv. Lovrenca na Dravskem polju. Krajepisno - zgodovinske črtice.
Spisal . Maribor. Tisk J. Leonove tiskarne. 1885. 8". 135. - Škofija
in nadduhovnija v Ptuj i. Zgodovinska črtica. Spisal — - . Ponatis
iz „Slov. Gospodarja." Maribor. V lastni zalogi. Tisk tiskarne sv. Cirila. 1889.
Mala 8°. 196. — Sekelji. ") Rodoslovna in životopisna razprava. Spisal
. Ponatis iz „.Slovenca." Ljubljana. Samozaložba. Tisk „Katol. ti.skarne."
raznih naših časnikih in njih podlistkih. Tega pa ne more izvršiti j e d n a
oseba, nego več delavcev, ki bi v arhivih in uredništvih na Dunaju, v Gradcu,
v Ljubljani, v Gorici id. id. vestno in polagoma iz dotičnih časnikov pobrali
dotično tvarino. Pisatelj si ne upa trditi, da bi mu ne bil ušel kakšen prevod,
vendar misli, da tukaj podani pregled koristi Slovencem in ostalim Slovanom,
ki se brigajo za naše slovstvo.
*) Die Szekelj oder Zekel von Kevent, Freiherren von Friedau. Geneo-
logische und biographische Skizze, verfasst von — — . Sonderabdruck von
der Zeitschrift „Siidsteirische Po.st. Verlag des Verfassers. Marburg 1893. 8°. 66.
418 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
1893. 8". 49. — P o li d o r p 1. M o n t a g n a n a. Življenjepisna črtica. Spisal
. P<»natis iz „Zgod. Zbornika." Založil pisatelj. Ljubljana 1895. 8". 18. —
V u r b e r g. *) Krajcpisno - zgodovinska črtica. Spisal — — . Ponatis iz „Slo-
venskega Gospodarja '' S podobo Vurberga. Založil pisatelj. Alaribor 1895.
8". 40. — Str. 164. Simon Butar. Zgodovina Tolminskega, to je
zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Boleč in Cerkno z njih
prirodoznanskim in statističnim opisom. Spisal , profesor na c. kr. gimnaziji
v Spljetu. Na svetlo dal Josip Devetak, deželni poslanec in župan tolmin.ski.
Gorica. Natisnila Hilarijanska tiskarna. 1882. 8". 820. — Domoznanstvo
poknežene grofije (ioriškc in Gradiščanske za meščanske .šole in učiteljišča.
Spisal — — . Na Dunaju v c. kr. založbi šolskih knjig. 1882. 8°. 124. —
Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska. I. del. Prirodo-
znanski, statistični in kulturni opis. Spisal — -, c. kr. profesor. Ljubljana
1892. 8°. 116. Izdala „Matica Slov." 22 podob. — Str. 167. Ivan Vrhoveo.
Ljubljanski meščanje v minolih stoletjih. Kulturno-historične
študije, zajete iz ljubljan.skega mestnega arhiva. Tisk Blaznikovih naslednikov
v Ljubljani. Izdala in založila „Slov. Matica." 1886. 8". 283. — Zgodovina
Novega Mesta. Zal. „Slov. iMatica." 1891. 8". 308 — Str. 167. Josip Apih.
Slovenci in leto 1848. Založila .,Matica Slov." Ljubljana 1888. VIII. 8°.
302. — Josip Stare. Občna zgodovina za slovensko ljudstvo
Spisal . Nati.snila tiskarna .Družbe sv. Mohorja." 1874. — Kitajci in
Japonci. vSpisal — - . Izdala in založila „Družba sv. Mohorja." Celovec
1893. 8°. 143. - Str. 168. Dr. Franc Kos. Spomenica o tisočletnici
Metodijeve smrti. Natisnila in izdala „Matica Slov." Ljubljana 1885.
8°. 174. — Doneski k zgodovini Š k o f j e Loke in njenega okraja.
Spisal . Izdala in založila ^Matica Slov." Ljubljana 1894. VI+286. —
Vzgoj eslo vj e. Spisal . Zal. in izdala „Matica Slov." 1890. 8°. 144.
— Str. 170. Frano Orožen. Zemljepis za meščanske šole in višje
razrede ljudskih šol. I. del. .S trinajstimi slikami. Ljubljana 1893. 8". 78.
II. nat. 1897. II del. Z o.smimi slikami. 1894. III. del. S šestimi slikami. 1896.
— Metodika zemljepisnega pouka. Z dvanajstimi slikami. Ljub-
ljana. I. natis 1891. II. natis 1898. — Str. 171. Ivan Vrhovnik. Zgodovina
Nakelske, Dupljanskc in Goriške fare. Ljubljana 1885. 8". 190.
(II. zvezek Koblarjeve Zgodovine.) — Janez C igle r, .sloven.ski pisatelj. V
spomin stoletnice njegovega rojstva. Spisal — — , župnik trnovski v Ljub-
ljani. Izdala in založila „Družba sv. Cirila in Melodija." 1892. 8". 54 —
Str. 171. Anton Koblar. Historia cathedralis ecclesiae Labacensis
auctore Joanne (jregorio Thalnitschero. J. U. D. Labaci anno M.D.CCI. Labaci
1882. 4". 91. S sedmimi tablami. — Zgodovina sorske in preške fare.
— Str. 172. Iiavrenčič Ivan. Anton Alojz Wolf, knczoškof ljub-
ljanski. V .spomin stoletnice njegovega roj.stva. 1882. .Spisal . Ponatis iz
^Novic" Založil pisatelj. 1882. 8". .58. — Zgodovina Cerkljanske fare.
*) Wurmberg. Topographisch - historische Skizze. Von — -, Pfarrer
in St. Marxen bei Pettau. Aus dem Slovenischen von J M. Sonderabdruck
aus der Zeitschrift „Sudsteirische Post." Mit einer Abbildung. .Selbstverlag
des Verfas-sers Marburg 1895. 8". 82.
Bibliografija. 419
Spisal - — . Založil Anton Golobic. Ljubljana 1890. 8". 158. — Andrej
baron Winkler, deželni predsednik. V spomin desetletnice njegovega
predsedništva. Spisal . Ponatis iz ^Drobtinic." Ljubljana 1890. 8°. 13. —
Str. 173. Ivan SašelJ. Zgodovina šempeterskefarepri Novem
mestu. Spisal , župnik v Adlešičah. Ljubljana. Klein in Kovač. 1886.
8". 53. — Zgodovina A d 1 e š i č k e f a r e na Belokranjskem. Spisal ,
administrator. Ljubljana. Klein in Kovač. 1^87. 8". 43. — Volčič Janez,
glej .str. 278. — Lesjak Anton, glej str. 286. — Skuhala Ivan, glej str. 276.
— Žlogar Anton, glej str. 270. — Sattler J., župnik. Slike sv. Križa,
pri Mariboru, razložene v osemnajstih govorih. Spisal — — . Maribor ' 890.
8". 139. Lastna založba.
b) Rasni zgodovinski spisi.
Janko Krsnik. Zgodovina avstrijsko-ogrske monarhije,,
za srednje šole in učiteljišča izobraževališča. Spisal Janko Krsnik. Izdala in
založila ^Matica Sloven-ska" v Ljubljani. 1874. 8°. — M. V. Vojska med
Francozi in Nemci leta 1870. in 1871. Spisal — -. V Gorici 1875. 8°.
102. — Jakob Alešovec. Kustoca in V i s. Kratek popis vojske na
Laškem leta 1866. Po verjetnih virih spisal . Ljubljana 1867. 8". 48. —
Vojska na Turškem od 1.1875. do konca 1878. Obsega začetek ustaje
v Hercegovini, vojske Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, slednjič za-
sedbo Bosne in Hercegovine po slavni av.strij.ski armadi. Za preprosto ljudstvo
spisal — — . S podobami. Ljubljana 1878. 8". 104. — Volkov Jaromir.
Delo sv. Cirila in Metoda. V spomin 5. julija 1881., z ozirom na
današnje razmere Spisal . Založil pisatelj. Tisk Fr. Huala v Trstu. 1881.
8". 88. — Rakuša Fran, glej str. .339. — Rakež Jožef. Slovensko
akademično društvo .Triglav" v XV. letu svojega obstanka.
Spomin.ski listi ob priliki blagoslovljenja društvene zastave. S sodelovanjem
Fr. Mohoriča, Fr. Tominška in Žolgarja uredil . Ljubljana. Založilo
akad. društvo ^Triglav". ^Narodna tiskarna." 8". 26. — Vencajz Janko.
Spomenica o petindvajsetletnici akad društva ^Slovenije" na
Dunaju. Sestavil . Ljubljana 1894. Izdalo in založilo akademično društvo
,.Slovenija" na Dunaju Natisnila „Nar. ti-skarna." 8". 162. — Erben-Rebec.
V oj vodstvo Kranjsko, Koroško. Izd. „Matica Slov." Ljubljana.
Glej _Slovanstvo." -)X Župnija in božja pot Device Marije v Puščavi.
Krajepisno zgodovinske črtice. (Ponatis iz ,,Slov. Gospodarja.") V Mariboru
1881. Založil župnijski urad v Puščavi. Tiskal Janez Leon. Mala 8°. 20. X
vSpomenik o šeststoletnici začetka habsburške vlade. Izdala in založila
»Matica Slov." Ljubljana 1883. 4°. X Prvo desetletje Matice Slo-
venske. Ljubljana 1874. 4°. 4. — Albin Arko. Tristoletnica tiskar-
stva v Ljubljani. Spisal . Ljubljana 1875.8°. 25. — Karlln D. Kratka
zgodovina c kr. nižje gimnazije v Kranju. .Spisal . Letopis Matice
Slovenske 1887. — Evgen Lah. Petindvajsetletnica , Sokola"
■■'•) Ležeči križ pomeni, da za njim navedena knjiga ni od pisatelja^
imenovanega pred križem, nego, da spada sem samo po vsebini.
420 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
1863--1888. Spisal . Ljubljana 1888. 8". 52. — P. pl. Radlcs.-) Zgo-
dovina deželne civilne bolnice v Ljubljani. Po naročilu deželnega odbora
kranjskega sestavil — — . Založil deželni odbor kranjski. Ljubljana 1887.
8°. 81. — Oabršek Ivan. Dogodki iz župnije V ran s k e. Ob dvajset-
letnici uvrstitve Vranskega med cesarske trge. Spi.sal — — , okrajni tajnik
na Vranskem. Založil pisatelj. Tiskarna sv. Cirila in Metodija. 1888. Maribor.
8". ()7. — Anton Peterlin. Drobtinice iz zgodovine župnije .Šmihelske.
Spisal — , župnik. Novo mesto 1889. 8". 28. — Ivan Strelec. Zgodo-
vinske črtice o narodni čitalnici v Ptuju. Ob petindvajsetletnici .sestavil
— — , učitelj. .Samozaložba. Tiskarna .sv. Cirila v Mariboru. 1889. 8°. 27. —
Vodušek Božidar. Narodna čitalnica v Kranju. Tridesetletnica
„Narodne čitalnice" v Kranju 1863 — 1893. Sestavil — — . Ljubljana 1893.
Samozaložba. Tisek „Nar. tiskarne." U!". 50. — Ernest Klavžar. Pred
12 5 leti. Zanimivosti iz prve dobe c kr. kmetij.skega društva v Gorici.
Nabral in o priliki kmetijske in gozdarske razstave v Gorici svojim rojakom
posvetil. Tiskala Hilarijanska tiskarna v Gorici. 1891. 8°. 34. — Kaspret
Anton. Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500. Po arhivih
spisal — — , C. kr. profesor višje gimnazije v Ljubljani. Založila c. kr. kme-
tijska družba. Tisk Blaznikovih naslednikov. 1893. 8". 31. — Zgodovina
starega veka. Po Fr. Majerjevi knjigi za nižje razrede priredil — — .
c. kr. profesor višje gimnazije v Ljubljani. Z 52 podobami. Kleinmayr in
Bamberg. Ljubljana 1894.8°. 115. X Krajna imena v tržaškej okolici.
(Iz „Edinosti.") V Trstu založilo upravništvo „Edinosti." 1876. 12°. 32. X
Odgovori na pitanja društva za jugoslovansko poviestnico i starine: od
Jurja Humara, župnika; od (iaspara Križnika; od Josipa Potepana-.Skerljeva,
kmeta u Zemonu kod Slovenske Bistrice. Arhiv za poviestnicu jugoslovensku.
Knjiga XI. U Zagrebu 1872. 8". .str 234, 254, 261. — Zbirka rimskih
novcev. Nabral na Dernovem pri Leskovcu Franjo Jarc, župnik na Mirni.
Založil pisatelj. Tisk „Katoli.ške tiskarne" v Ljubljani. 188o. 8". 30. X Zna-
menitosti rimskih bazilik in nekaterih drugih cerkva rimskega
me.sta. Tnst Tisk. Dolenc 1893. 15. X ^1 ^j h n a afrikanska knjižnica.
Kratkoča.sne in podučne stvari v pospeševanje zanimanja in ljubezni do naših
ubogih črnih bratov. Izdaja Lekš Halka. .Št. 1. 12". 36.
c) Življenjepisi.
Tomšič Anton. Havličck Borovskj. Životopis in pol. nazori.
Maribor 18G1». 8". 39. — Skuhala Ivan. Jož. Rozman. Izgled pravega id.
Maribor 1874. 8°. 61. — Vilj. Urbas. Dr. E. H. C o s t a. .Spisal . Za-
") Radics je pi.sal v nemških in slovenskih časnikih o slovstvenih
razmerah n. pr je opi.sal Vodnika (Trig. 1865), Hrena (Trigl. 1869\ Primca
(Kres 1883), zemljcpisca Ortelja (Lj. Zv. 1886); navel „.Stare beležbe o .slo-
venščini na propovcdnici" (.Slovan 1887), pi.sal o „Sloven.ščini v besedi in
pismu v šolah in uradih (Ltp. SI. Mat. 1879), o „Zgodovini cesarskih ukazov
v slovenskem jeziku (Kres 1884), je objavil .sloven.sko prisego udano.sti go-
riških .stanov nadvojvodi Karolu 1564.1. (.Soča 1883) in prvo sloven.sko li.stino
Kranjske (Lj. Zvon i886) id. id.; vendar mu je pa njegove slovenske .spise
prevedel kdo iz nemškega izvirnika; Levstik ga ni čislal visoko.
Bibliografija. 42 1
ložila in izdala .Matica Slov.^ v Ljubljani. 1877. S^. 126. — Praprotnlk.
Dr. L. To man. Spisal — — . Založila in izdala „Matica Slov." v Ljubljani
1876. 8". 180. — Einspieler ~ zlatoma.šnik. 1887. Glej Andr. Kalan,
.str. 29^.— Flegerlč Božidar. .Štefan Modrinjak. Spisal . Založil
Maks Robič. Cel. 1881. 8". 16. - Doktor Š t e f an K o č e v ar , rodoljub
in pisatelj slovenski. .Spisal in založil . Ljubljana 1890. 8°. 63. — Raič
Božidar. Slavnostni govor pri svečanosti Štefana Modrinjaka,
govoril v Dravskem -Središču na 25. dan meseca .septembra 1881. Za-
ložil . Ljubljana 1881. — Fr. Jaroslav. D. Ignacij Knoblehar,
apost. provikar v osrednji Afriki. Za slovensko Ijud.stvo spi-sal . Celovec
1881. 8", 96. — Vatroslav Holz. Spomini na znamenite može slovenske.
Čital dne 7. aprila 1892. 1. v čitalnici v Trstu. Zal. Makso Cotič. Tiskarna
Dolenec. Trst 1892. 12". 128. — Ravnikar Jernej, glej str. H40. - Žlrovnlk
Janko. Blaž Potočnik. Spomenica ob petindvajsetletnici čitalnice v všent
Vidu nad Ljubljano. Sestavil — — . Ljubljana 1891. 8". 16. — Josip Marn,
vitez Fran -Josipovega reda. V .spomin 4. oktobra 1892. častitim prijateljem
in dragim nekdanjim učencem Ponatis po „Slovencu." V lastni zal. ^Katoliške
tiskarne." Ljubljana 1892. — Karol Klun. Kramar Fr. Ksaver, po-
slednjič korar v Ljubljani Njegovo življenje in delovanje, popisano od njega
samega. Po njegovi smrti na svetlo dal in dopolnil , stolni kanonik id.
V Ljubljani. Natisnila „Katol. tiskarna." 1893. 8". 181. — Orožen Ignacij.
Kačičev-Orožnov rod. Spisal J. O., stolni prost v ^Mariboru. 189'^.
Tisk ti.skarne sv. Cirila in ^letoda v Mariboru. 8°. 40. — A. Marušlč.
Epizoda iz kulturne zgodovine goriške ali košček zgodovine goriškega
gimnazija Spisal — — , častni kanonik prvostolnega kapiteljna gori.škega,
knezoškofijski konsistorijalni svetovalec in višji šolski nadzornik za verouk.
Lastnik častnega križa „Pro Ecclesia et Pontifice", ud c. kr. dežel, šolskega
sveta, gimn. veroučitelj in c. kr. profesor. V Gorici. Nat. in založila »Goriška
tiskarna." A. Gabršček. 1895. 15.
d) Potopisi.
Potovanje v sveto deželo. (Glej L Jeran, Zgod. sloven.skega
slovstva, III. zvezek. 266.) — France Kadilnik. Potovanje na Veliki
Zvonik. Ljubljana 1872. 4". 4.— Potovanje na Triglav. Ljubljana
1873. 8°. 4. — Jeruzalemski romar. (Glej Fr. Lampe, Zgod. sloven-
skega slovstva, IV. 230.) — Jakob Gomilšak. Potovanje v Rim.
Spi.sal — —.Z dovoljenjem preč. krškega knezoškofij.stva. ..Slov. Večemice"
XXXIII. 1878. 8". 176 - Jules Verne — Davorin Hostntk. Potovanje
okolo sveta v 80 dneh. Francoski spisal , posl. — — . Ljubljana
1878. 8*. 145. — Vekdslav Vakaj. Jugoslovani v zlati Pragi in
v sla\Tiem Velehradu. Potopisne črtice, svojim sopotnikom spisal . Ala-
ribor 1886. 8°. 125. — Fr. Orožen. Stanley in njegovo potovanje po
Afriki. V Ljubljani 1892. 12". 122 — Anton Aškerc. Izlet v Cari-
grad. Potopisne črtice. Spisal . (Ponatis iz „Slov. Naroda.") Ljubljana
1893. 16°. — Vinko Bregar. Potovanje v Liliput. Poslovenil .
Ljubljana 1894. 12". 80.
422 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
e) Zemljevidi, krajepisne knjige.
Atlant. Vrezal in na kamen tiskal Fr. K()cke na Dunaju. (Mat. SI.)
— S 1 o v a n s t v o. .Spisali Janez Majciger, Maks Plcteršnik in Božidar Raič.
Tisk Blaznikov v Ljubljani 1875. 8". 354. — F. Steg^nar. Vojvodina
Kranjska. Zemljevid za ljudske .šole. Risal in založil — — . Kamnotisk
Egerjev v Ljubljani. Imp. Fol. 1:3000. 1871. — Črno morje in svet blizu
njega in dalje od njega. (Pogled od zgoraj doli.) Zemljevid. Doklada ^Novic"
leta 1871. — C. F. Bauer-jev zemljevid Kranjskega na štirih
mapah. Založil Ed. Holzl na Dunaju. 1879. — Voj vodstvo Kranjsko.
Narisal C. F. Bauer. Založil Ed. Holzel na Dunaju (okoli 1886. 1.) Zemljevid
z nemško-slovenskimi imeni. — Jahnz Emilij in Genzič pl. Ferd. Občni
zemljevid Kranjske; po uradnem gradivu z označenjem okrajnih gla-
varstev in davkarskih okrajev ter razvrstitve ljubljanske škotije izdala in
narisala — — . Merilo 1:300.000. Ljubljana 1892. Komisijsko založništvo
Ig. pl. Kleinmajr & Bamberg. Kamnotiskarnica Julija Hiibna v Zagrebu. —
Vodopivec. Zemljevid poknežene grofije goriške in gradi-
šč anske. Risal — — . Založil deželni odbor goriški. (Brez letnice; naveden
v Ltp. Mat. Slov. 1876.) X Imenik krajev vojvodine Kranjske. Se.stavljen
na podlagi ljudskega štetja od 1869 1., po c. kr. statistični komisiji. Ljub-
ljana. Kleinmayr in Bamberg. 1874. 8°. 140. — Lapajne Ivan. D o m o -
z n a n s t v o, glej str. 329. X Okrajno poglavarstvo Ljubljana.
Imp. Fol. Zemljevid v meri 1:1000. 1870. — Kamniški okraj. Nari.sal
Valentin Bernik, nadučitelj. Tisk Blaznikovih naslednikov. Izdal in založil
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku. (Brez letnice.) — Tomšič Štefan in
Ivane Franc. Kočevsko okrajno glavarstvo. Zemljepi.sno-zgodo vinski
opis. .Se sodelovanjem nekaterih učiteljev kočevskega okraja opi.sala — —
in — — učitelja. Založila in izdala okrajna učitelj.ska knjižnica v Kočevju.
Ljubljana 1888. b°. 108. X Postojnsko okrajno glavarstvo. Zemlje-
pisni in zgodovin.ski opis. vSpisali in izdali učitelji v okraju. Postojna 1889.
8°. 238. — Logaško okrajno glavarstvo. Glej Ribnikar Vojt. X
Kopališče v Radencih. Raden.ska .slatina imajoča v sebi jako obilo
nutrija in litija. (Štajer.ski Vichy.) Ljubljana 1874. 16". 32. II. izd. 1883. 8". 31.
X Kopališče in Kneippovo zdravišče v Kamniku na Kranjskem.
Z ilustracijami kopališča in okolice kamniške. Ign. pl. Kleinmavr & Fed.
Bamberg. Ljubljana 1893. 12°. 34. X Ljubljansko barje. Prirodopisna
črtica s petimi prilogami. Spisal Ivan Šubic. Natisnila Ign. pl. Kleinmayr
& Fed. Bamberg. V Ljubljani 1886 8". 19. X Postojna in sloveča
postonjska jama na Kranjskem, Z črtežem v.seh razdelkov jame. Postojna.
Šeber. 1880. II. izd. 1888. IIL 1893. X Pro Slavia se imenuje list, ki .so
ga 1. 1886. izdali italijan.ski pi.satelji slovenskega rodu v Starem mestu, njim
na čelu Silvio Refatti, da bi nekoliko pomogli Slovencem v Šent-Petenskem
okraju ob Nadiži, grozno zadetim po povodnji dne 8. julija 1886. Med dru-
gimi pisatelji poveličava G. Clodig z živo besedo njihove lepe pokrajine,
pripro.ste šege in navade; Giovanni Trinko opisuje po S. Rutarjcvih spisih
gospodarske napredke italijanskih Slovencev; Vogrig priobčuje nekaj slo-
ven.skih pregovorov v italijanskem jeziku; tudi .Slovencem znani D. Podreka
je zložil eno pesmico.
Bibliografija. 423
Jezikoslovje.
a) Knjige v besedilu navedenih pisateljev.
Str. 185. Valentin Kermavner. Vadbe v sklanji latinski. I. del
za tretji gimnazijski razred. Kleinma3r in Bamberg. Ljubljana 1882. 8". 113.
— Latinska slovnica. Spisal — — , c. kr. gimn. profesor. y ubljana
1885. 8°. 241. — Str. 185. Josip Šaman. Slovenska slovnica po
Miklošičevej primerjalni. vSpisal — — . Založila, in izdala „Matica Slovenska"
v Ljubljani. 1882. 8". 380. — Slovenska slovnica za srednje šole.
Spisal — — , C. kr. profesor na akademični gimnaziji na Dunaju. Tiskala in
založila tiskarna »Družba sv. Mohorja." Celovec 1884. 8°. VIII. 278. — Die
S 1 o v e n e n. Von . ^Men und Teschen 1884. 8°. VIII. 208. — Str. 186.
Maks Pleteršnik. Slovensko-neraški slovar. Izdan na stroške
rajnega knezoškofa Antona Alojzija "\Volfa. Uredil -.V Ljubljani. Založilo
in na svetlo dalo knezoškofijstvo. Ti.sk „Katol tiskarne." Vel. 8". 2 zv. —
Str. 187. Franjo Mam. Slovnica češkega j ezika z berilom. Spisal
. Založila „]Matica Slov." V Pragi 1867. 8". 152. Tiskarna D. Gregrova.
— Hrvatska slovnica za Slovence. Spisal . V Zagrebu 1879.
8°. 168. Tiskom dioničke tiskare. — Str. 188. Tt. Wiesthaler. Pesmi
Valentina Vodnika. Uredil — --. (Knjižnica „Družbe sv. Cirila in Metoda.")
Na svetlo daje in zalaga družba. V Ljubljani 1891. Tisk tiskarne J. Blaznikovih
nasled. 8°. 62. — Valentina Vodnika izbrani spisi. Uredil .V
Ljubljani. Zal. „Slov. Matica" 1890. 8'*. XXXIII. 318. — Latinske vadbe.
Sestavil . Ljubljana 1885. 8". — Kdoje mojster in kdo— skaza.
Odgovor „Slovenčevemu'- podlistkarju. Zal. . „Nar. tiskarna." Ljubljana
1884. 8°. 8. — Str. 189. Dr. Jakob Sket. C v e t n i k. II. del. Berilo za slo-
vensko mladino. Spisal Anton Janežič Tretji popravljeni natis oskrbel .
8°. 166. V Celovcu 1887. Tiskarna ^Družbe sv. Mohorja." — Slovenska
čitanka za prvi razred srednjih šol. Sestavil in izdal , c. kr. profesor .
I. zv. V Celovcu 1889. Tiskala in zal. tiskarna „Družbe sv. Mohorja." 8". 184.
— Slovenska čitanka za drugi razred id. 1891. 8". 200. — Slovenska
čitanka za tretji razred id. 1893. 8". 184. — Slovenska čitanka za
četrti razred id. — Čitanka za peti in šesti razred srednjih šol id. 1889. 8°-
369. — Slovenska slovstvena čitanka za sedmi in osmi razred
.srednjih šol. Na Dunaju. V c kr. zalogi šolskih knjig. 1893. 8°. 41 1. Cena
1 gld. 50 kr. — Sta roslo venska čitanka za višje razrede srednjih
šol. Mehko vez. po 1 gld. 50 kr. (3 K). Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih
knjig. 1894. 8". 178. — Janežičeva slovenska slovnica. Za srednje
šole priredil in predelal — — , c. kr. profesor. Šesta predelana izdaja. V
Celovcu 1889. Tiskala in založila tiskarna „Družbe sv. Mohorja" v Celovcu.
— Slovenisches Sprach- und Uebungsbuch. Nebst Chresto-
mathie und slovenisch-deutschem und deutsch-slovenischem ^^^orterverzeichnis.
Fiir den ersten Unterricht bearbeitet von , k. k. Professor am Staats-
Obergymnasium in Klagenfurt. Vierte veriinderte Auflage. Druck und Verlag
der St. Hermagoras-Buchdruckerei. Klagenfurt 1888. 8°. 294. — ■ Grundriss
der slovenischen Grammatik mit Uebungsbei.spielen, Gcsprachen
424 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
und deutsch - slovcnischem \\'()rtcrvcr/cichniss. Von — — , k. k. Professor.
Druck und Verlag dcs St. Hermagoras-Buchdruckerei. Klagenfurt 1888. 8".
184. — Str. 190. Josip Lendovšek. .Slovenisches Elementarbuch
tur Mittclschulen und Lehrer-Bildungsanstalten. Von — — , k. k Professor
am Staat.sgvmnasium in Villach. Wien. Im k. k. Schulbiicher-Verlag. 1890. 8".
VIII. 228. — Str. 192. Davorin Hoatnik, glej .,Dramatsko pesni.štvo" in
„Pripovedni.štvo" . — Str. 192. Dr. K. Strekelj M o r p h o 1 o g i c d e s G (> r z e r
M it t el k ar s tdialec tes mit besonderer Berucksichtigung der Bctonungs-
verhiiltnisse. Wien 1887. 8". 122. (Sitzungsberichte der k. k. Akademie der
Wissenschaften.) C. XIII. B. d. — vSlovenske narodne pesmi. Uredil
— — . Izdala in založila „Slovcnska Matica." V Ljubljani 1898. Natisnila
tiskarna Rud. Milica. — Str. 194 Dr. Matija Murko.'') Miklošič in
Hrvati. Poslanica hrvatskemu akadem. društvu „Zvonimir" v Beču. Na-
pisal — — , t. č. predsednik akad. društva „Slovenija" na Dunaju. (Ponatis-
njeno iz „Slov. Naroda.") Ljubljana. Založil Bož. Raič. 1883. 8". 35. — Jan
K o 1 1 a r. Napisal . (Ponatis iz Ltp. Mat. Slovenske 1894.) — Str. 195.
Dr. Vatroslav Oblak. ZurGcschichtc der nominalenDcclination
i m S 1 o v e n i s C h e n. (Separatabdruck aus dem Archiv fiir slav. Philologie,
Leipzig 1890. 8". 247. — Str. 200. Dr. Janko Pajk.--) Izbrane narodne
srbske pesmi z dodatkom iz Smrti Smail-Age Čengica. S srbsko slovnico,
slovenskim tolmačenjem, rečnikom tujih besed in cirilsko abecedo. V Ljub-
ljani 1864. Mala 8". Druga izdaja 1881. — J. Pajka izbrani spisi. Prvi
zvezek. Politični, narodno-gospodarstveni, naučni spisi. Uredil in izdal .
Maribor 1872. 8". 201. — Gregorčičevim kritikom v odgovor in pouk.
Založil . Ljubljana 1882. 8". 27. — Zora (glej »Časniki in časnikarstvo.")
— Str. 202. Dr. Fran Celestln. Slovenska Vila (glej Almanahe; bibl.)
— Russland seit Aufhebung der Lcibeigenschaft. Laibach.
Kleinmayr, 1875. — France Prešeren. Napisao — — . Sa Prešernovom
.slikom. (Pre.stampano iz „Vienca.") ;881. U Zagrebu. Nakladom piščevim.
1882. 8". 75. - Str. 204. Dr. Jožef Pajek. Leopold Volk mer, veseli
pesnik .Slovenskih Goric. 1741 — 18 Ki. Objavil in založil . (Ponatis iz
„Popotnika.") Maribor. Natisnila tiskarna sv. Cirila. 1885. 8°. 66. — Črtice
iz duševnega žitka .štajerskih Slovencev. Sestavil — — . Založila in na .svetlo
dala „Matica Sloven.ska." Ljubljana 1884. 8". 298. — Dr. Karol Glaser. "="•-)
■"') Murkotov spis v „Ljublj. Zvonu" „Iz provincije na Ruskem" je izšel
tudi v posebnem natisu; tendenci spisa seje odločno uprl „Slovanski Svet."
'••"••=) Pajkovi nemški .spisi modroslovne v.sebinc so: Principien der NeAv-
tonschen Forschungsmethodc. Briinn 1882. — (irundsiitze der wissen.schaft-
lichen Forschung. Briinn 1882. — Ueber einige psjchologische Elemente der
Padagogik. Briinn 1885. - Zum Propaedeutikunterrichte. Wien 1886. — Zur
Theoric der menschlichen Nachahmungen. Psycholog. Studie. Briinn 1887. —
Platon's ]\Ietaphysik im Grundriss. Wien 1888. — Zur Gymnasialreform.
Wicn 1890. — Sallust als Ethikcr. Wien 1896. — Praktische Philo.sophie.
Wicn 1896.
•:•"") Glaserjevi nemški .spisi so: Ueber Bana"s Parvatiparinaya-
n a t a k a. Sitzungsberichte der k. k. Akademie der Wissenschaften in Wicn.
1883.8". 92. — Parvati's H o c h z e i t. Ein indi.sches Schauspiel zum
Bibliografija. 425
Zgodovina slovenskega slovstva. Spisal . Izdala in zal. „Matica
Slovenska." 1894—1899. 4 zv. — Str. 207. Dr. Frano Simonlč. Dr. Gregor
Jožef P 1 o h e 1, imeniten humanist ali dobrotnik slovenski, njegova domačija
in njegov rod v Ivanjkovcih. Spisala Jakob Meško, župnik pri Sv. Lovrencu
v Slovenskih Goricah, in , skriptor c. kr. vseučiliščne knjižnice v
Beču. Z osmimi slikami in dvema rodoslovnicama. V Beču tiskali Rudolf
Brezowsky in sinovi; založil . 1888. 8°. 154. — Str. 207. Fran ievec.*)
Paulus, Valentin Stanič. V Gorici 1872. 8". 51. (Ponatis iz „Soče".)
— Pravda o slovenskem šestomeru Odgovor mariborskemu šesto-
mercu Janku Pajku. Spi.sal . Ljubljana. „Narodna tiskarna." 1878. 8". 46.
Glej Erjavec, Levstik, Jurčič. (Zgodovina slov. slovstva III.) —
Str. 211. Jul. pl. Kleiiimayr. Spisek nekaterih delavcev na
slovstvenem polju. (1800—1874.) Sestavil — — . Celovec 1874. — Pripo-
moček k zgodovini slov. slovstva. 1850 — 1880. Spisal , c. kr. pro-
fesor. Tiskala „Družba sv. Mohorja" v Celovcu. 1879. 16". 32. — Z g o d o v i n a
slovenskega slovstva. Spisal . Celovec 1880. 8°. — Anton
Janežič — Jurij pl Kleinmayr. Slovensko-nemški slovar.
Popravil in pomnožil . II. natis. Celovec i874. 12°. 6 5. — Str. 212.
Andrej Fekonj a. Davorin Trstenjak, slovenski pisatelj. O petdesetletnici
njegovega književnega delovanja. Spisal . Izdal in založil Anton Trstenjak.
Nat. Kleinmajr in Bamberg. Ljubljana 1887. 8". 3i. — Str. 215. Scheinigg^ J.
Narodne pesmi koroških Slovencev. Izbral in na svetlo dal — — ,
C. kr. gimn. profesor v Celovcu. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmajr & Fed.
Bamberg v Ljubljani. 1889. 8°. ^66.
b) Prevodi in jezikoslovni spisi.
Str. 199. Andrej Krag^elj. Odiseja. Povest slovenski mladini.
Prosto po Homeru spisal . („Slov. knjižnica." 11—14.) Gorica 1894. 12».
237. — Str. 199. Koprivšek Lavoslav. Grška mythologija. Po
nemški mythologiji Grkov in Latincev H. W. Stolla posl. , c. kr. gimna-
zijski profesor. Novo mesto 1890. Nat. in založil J. Krajec. (Nar. biblioteka.)
— Rimska mythologija. Po nemški mythologiji Grkov in Latincev
H. "VV. Stolla poslovenil . Novo mesto 1890. Natisnil in založil J. Krajec.
(Nar. biblioteka.) — Latinsko-slovenska frazeologija k prvi
knjigi Cezarjevih komentarjev de bello Gallico. Progr. gimn. novomeške 1891.
— ^tr. 199. Bajko Perušek. Kranjska Čebelica. (Nar. bibhoteka.)
J. Krajec. Novo mesto 1883. — Zloženke v novej slovenščini.
(Ponatis iz progr. novomeške gimnazije za 1890. 1. Novo mesto 1890. 8°. 42.
O trošku pisateljevem. — Sofoklejev Edip na Kolon u. Životopis
ersten Male in's Deutsche ubersetzt. Triest 1 886. 8°. 42. (Ponatis iz progr. tržaške
gimnazije. — Alois Vaniček. Biographische Skizze. Carl Konegen. Selbst-
verlag. Wien 1885. 8". 64.
*) Levčevi nemški spisi: Die Einfalle der Tiirken in Krain und Istrien.
Progr. der k. k. Oberrealschule in Laibach. 1891. (Ponatis.) — Die Sprache
in Trubar's Matthaus. Programm der k. k. Oberrealschule in Laibach.
1878. (Ponatis.)
28
426 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Sofoklejev in uvod napisal, dramo prevel in opomnje dodal .V Novem
mestu. Natisnil in založil J. Krajec. 1892. (Nar. biblioteka. 43.) — Str. 199.
Breznik Fr. O Sokratovi metodi s posebnim ozirom na Platonovega
Menona o pojmu. Gimn. progr. novomeški. 1879—1880.— Marka Fabija
Kvintilijana govorniški pouk. Spisal uvod in komentar — — ,
C. kr. profesor v Rudolfovem. Zal. upravništvo ^Popotnika" v Novem mestu
1889. — J. Baudouin de Courtenay. Nektere opazke ruskega pro-
fesorja. Spisal — — . (Ponatis iz „Soče" 1872 — 1873. 1) Gorica 1873 S". 75.
— — , profes.sore nelle universita di Kasan e Dorpat: II catechismo
r e s i a n o. Con una prefazione del Dott. Giuseppe Losch. Udine. Tipografia
del patronato. 1894. 113. 8". — A. Klodič. O narečjih beneških
Slovencev. Posebni natis iz izvcstij imperator.ske akademije nauk. Soči-
nenije • . Sanktpeterburg. Tipografija imperatorskej akademii nauk. 1878.
8". 27. (Naslov knjigi je ruski in slovenski, knjiga je pisana slovenski.) —
J. C. Mitterrutzner. vSlo venci v iztočni Pusterski dolini na
Tirolskem. Nemški spi.sal dr. , poslovenil IMiroslav Malovrh. Novo
mesto. Tiskal in založil J. Krajec — Matvej Andrejevič Lamurskij.
Čuvajmo svoje prostarne. Zabeležil — — . Trst. Tiskom in nakladoj
Dolenčeve tiskarne. 1895. 8°. 62. - Obnarodimo še nekaj. Trst 1896.
Dr. Ivan Trtnik. O jeziku Prešernovem. Progr. marib. gimnazije.
c) Slovarji.
Latinsko-slovenske vaje. Novo mesto 1875. Glej Seb. Žepič.
— Slovar k latinskim vajam. Novo mesto 875. Glej Seb. Žepič. —
Latinska slovnica. Novo mesto 1874. Glej L. Hrovat — Deutsch-
slovenisches Worterbuch zu Prof. K. A. Madeira id. glej .Šolar.
— Latinsko-slovenski slovnikza tretji in četrti gimnazijski razred;
izdelan po latinsko-nemškem J. A. Rožeka. Tiskala in založila Ign. pl. Klein-
mayr & Fed. Bamberg. V Ljubljani 1882. ^". 44H. (Spi.sali .so ta .slovar: Va-
lentin Kermavner, Maks Pleteršnik, Matej Vodušek, Fran Wiesthaler in Miro-
slav Žakclj.) — Deutsch-sloA^enisches Worter-Verzeichnis
zu Prosch und Wiedenhofcrs deutschem Lesebuche fiir die I. Clas.se der
Gjmnasien und verwandter Lehranstalten. Verfasst von J. Fon, k. k. Gymna-
siallehrer. Wien. Carl Graeser. 1890 8". IV.+119. - Anton BarteL Jane-
žičev nemško-slovenski slovar — Deutsch-slovenisches
AVorterbuch von Antonjanežič. Dritte vollstiindig umgearbeitete
und vermehrte Auflage bearbeitet von , k. k Gymnasial-Lehrer in Laibach,
unter Mitwirkung der Collegen A. Kaspret, M. Petelin, J. Pichler, L. Pintar,
M. vSuhač, A. Tavčar. Druck und Verlag der Buchdruckerei der St. Herma-
gora's-Bruderschaft. Klagenfurt 1889. 8°. 842. - Ant. Janežič — Fr. Uubad.
Slovensko-nemški slovar. III. natis- Predelal in pomnožil — — ,
C. kr. profesor. Celovec 1893. 8". 900. X Slovarček za potovalce na
Nemško, iz katerega se nauči lahko nemškega jezika brez učitelja v
kratkem času. Ponatisek prepovedan. Ljubljana 1894 Založil in prodaja Josip
Paulin v Ljubljani Tiskal Dragotin Hribar v Celju 12" 104. — Slovarček
na pomoč narodnemu duhovni.štvu, glej B. Raič. Zgod. .slovenskega slovstva
III. zv. 392.
Bibliografija. 427
d) Slovnice in pravopisje.
Cucek Rajmund, profesor c. kr. učiteljišča v Kopru. Početnica
nemškegajezika. Za prvi in drugi razred slovenskih gimnazij, tudi za
pripravnice slovenskih učiteljišč sestavil — — . Kopar 1888. 8". 183. Tisek
Bambergov v Ljubljani. — Pečnik Kari Jos. Praktisches Lehrbuch
der slovenischen Sprache fur den Selbstunterricht. Kurzgefasste
theoretisch - praktische Anleitung die slovenische Sprache in kiirzester Zeit
durch Selbstunterricht leicht zu erlernen. Wien. Pest. Leipzig. H. Hartlebens
Verlag. 8\ 191. — Andrej Komel. Kurzgefasste praktische Gram-
matik der slovenischen Sprache fiir Deutsche. Mit besonderer
Beriicksichtigung der Militar-Terminologie. Zum speciellen Gebrauche in den
^lilitiirschulen und fiir jene Militiirs, welche in ihrem Berufe die slovenische
Sprache erlernen wollen. Verfasst und verlegt von — — , k. k. Hauptmann
im Linien-Inftr.-Regiment Baron Alaroičič Nr. 7. Klagenfurt 1876. Druck der
St. Hermagoras-Druckerei. — Jeram Peter Josip. Slovensko-angleška
slovnica. Založila in tiskala tiskarna „Amerikanskega Slovenca". 1895.
ToAver. Minn U. S. Amerika. 8". 177 — Angleščina brez učitelja.
Domača knjiga za izseljence. S podobami vseh kovinskih denarjev Zjedinjenih
držav Severne Amerike v pravi velikosti. Ponatis prepovedan. V Ljubljani
1895. Založil in prodaja Jos. Paulin v Ljubljani. Tisk. Drag. Hribar v Celju.
Alala 8". — Hrvatska slovnica za Slovence. Glej Fr. Mam.
Češka slovnica. Ibidem. — Josip Kiižman. Slovnica italijan-
skega jezika. Izd. in zal. „Mat. Slov." Ljubljana 1889. 8°. — Francoska
slovnica. Pisatelj te knjige ima v rokopisu slovenski prevod Ploetzove
slovnice francoskega jezika. — Jan Leg-o V. Mluvnice slovinskeho
jazika Sepsal . Druhe dopolnene vydani. V Praze Otto. 1893. 8". 118.
— Hrovat P. Ladislav . Pravila za pisavo. (H. natis z dodatki.)
Spisal . Novo mesto 1891. Založil . Tiskal J. Krajec. 8". 24. -^
Uljsin Aleksander Iljič-Jenko. Rusko pravopisa nje za učeče se.
vSpisal , poslovenil •. — Agustich Imre. Navuk vogrskoga
Jezika. Za zacsetnike. Piszao je — — . Budapcst '876. 8°. 78. Zaradi po-
polnosti bodi omenjena še jedna, pa starejša slovnica — Szalay Imrea.
Kratki Navuk Vogrszkogajezika za Zacsetnike, vodani od
Goszpona .Na Vandalszka Wuszta prenesseni po Kossics Joseti, Gornyo-
Szinicskom Plebanosi. Sztroskom Plemenite Seleznoga Varmegyeva Obcsine
vostampani v' Gradczi 1833. Papir ino Natiszkanje od Lejkam Andrasa. 8".
XX+187.
Prirodoslovje.
Prirodopis rudninstva. Glej Fr. Erjavec. (Zgod. slovenskega
slovstva III.) — Schoedlerjeva knjiga prirode 1875. Glej Tušek
in E javec. (Zgod. slov. slovstva III.) — Anton Urbas. Magnetizem,
elektrika, toplota in svitloba. Filozofično-fizikalen načrt. Spisal
— — , stolni korar v Ljubljani. Samozaložba skladateljeva. Tisk J. Blazni-
kovih dedičev. 8". 31. — Str. 218. Dr. Simon Šub c. Kaj so hudourni
vrtinci? Zagreb 1861. (Ponatis iz IV. knjige Rada.j — Svet in duh
28*
428 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
človeški. Spisal . Zagreb 1871. 8°. 27. (Ponatis iz XIV. knjige Rada
id.) — Mehanična teorija o toploti. (Ponatis iz XIX knjige Rada
id.) Zagreb 1872. — Telegraf ij a. Zgodovina njena in današnji njen stan.
Spi.sal , profesor na universiteti v Gradcu. 1875. 57. in XI. tabl. (Ponatis
iz Letop. Mat. Slov. 1875.) — Str. 220. Matej Vodušek. Best i m m un g der
Zeit, des Meridians und der geographischen Breite eines Ortes. Laibach 1878.
80 str. — Neue exacte Methode fiir die Bahnbestimmung der Planeten
und Cometen. Laibach 1883. V+162 str. — Grundziige der theore-
tischen Astronomi e. Laibach 1890. VI. 377. ') — Str. 220. Dr. Jožef
Križan. Logika. Prijateljem modro.slovja spi.sal — — , kr. gimnazijski
profesor v Varaždinu. (Ponatis iz j-Popotnika.") Tisk Tiskarne sv. Cirila in
Metodija. 1887. 8°. 1892 =) — Str. 221. Jakob Čebular. Fizika za nižje
gimnazije, realke in učiteljišča. Spisal in založil — — , c. kr. višje realke
profesor v Gorici. Gorica 1882. 8°. 90. II del, str. 91 — 211. — Str. 221.
J. Celestlna. Aritmetika za nižje gimnazije. Spisal dr. Fr. vit. Močnik.
Po 2r>. nat. poslovenil . I. del. Ljubljana. Tiskala in zal. Ign. pl. Klein-
mayr in Fed Bamberg. 1882. 8". 191. II. del. 188a. — Geometrija za
nižje gimnazije. Spisal dr. Fr. vit Močnik. Po 14. nat. poslovenil — — . Na-
tisnil in založil Kleinmajr in Bamberg. 1884. 8°. 98. — L. Lavtar. Geome-
trij a za učiteljišča. Po Močnikovi sestavil — — , c. kr. profesor v
Mariboru. Založila in na svetlo dala „Matica vSlov." 1881. 8". II. natis 1894.
8". 115. — Fr Hauptman. Fizika v nižjih šolah. Metodična razprava.
Spisal . (Ponatis iz „Popotnika.") Zal. M. Nerat. Maribor 1884. 8". 26.
— Str. 223. Andrej Senekovič. Fizika za nižje razrede srednjih šol.
') V izvestjih goriške gimnazije: „V določevanju časa, poldnevnika in
zemljepisne širjave po solnčnih opazovanjih" (1876.) Popravki in dostavki
k lanskemu spisu „0 določevanji" id. (1877.) — V izvestjih Ijublj. gimnazije:
Neue Methode fiir die Berechnung der Sonnen- und Alondes - Parallaxe aus
Planetenubergangen und Sonnenfinsternissen. 1879. — Beitriige zur prakti-
schen A.stronomie. 1880. — Die geodatische Linie. 1893 — Die astronomische
Strahlenbrechung. 1895. — Neue Theorie der Mondbewegung. 1899.
■) Spisi v hrvatskem jesiku.
„Dužnost matematike na gimnazijama za vi.še naobraženje i njezina važnost
u prirodoslovnimi znanostima" ; „Vriednost i korist dušeslovja za praktičan
život i njegov upliv za umjetnost i druge znanosti." Izvestje gimnazije požeške
1868 in 1869. „0 najnovijim stečevinama u akustici i analogija, med zvokom
i svijatlom" ; „Ljubav, brak i obitelj s filosofičkog gledišča"; „Važnost i po-
raba spektralne analize" ; „Da li je fizika za više naobraženje na gimnazijama
potrebita ?" Izvestje varaždinske gimnazije v raznih letih. — „Medjusobno delo-
vanje duše i tjela"; „Vzduh i njegova analiza"; „Osječanje", „Vienac" 1871;
„0 varkama očiju kod vida", „Vienac" 1872; „Što vriedi putovanje za na-
obrazbu?" „Napredak i svrha prirodoslovnih znanosti"; „KoIanje vode", „Na-
predak" 1876, 1877, 1887. — „Dušcvnc bolesti", „Blijcsak i grom", „Govor
čovjeka", „Hrvatski Učitelj" 1884, 1885. „Nauk o čuvstvima." 1885. (Posebna
knjižica.)
i
Bibliografija. 429
Spisal — — , C. kr. profesor v Ljubljani. V Ljubljani. Tiskala in založila
Ign. pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg. 1883. 8". 238. Z 200 slikami. — Str. 224.
Seldl Ferdinand. Toplinske razmere Zagreba in Ljubljane. Spisal
. Pretiskane iz „Glasila" hrv. naravoslov. društva. (Societas historico-
naturalis Croatica.) Tisk. zavod „Nar. Novine" v Zagrebu 1887. 8°. 49. —
Uartin CHenšek Naše škodljive rastline v podobi in besedi.
Opisal . Izdala iz založila „Družba sv. Mohorja.« Celovec 1899»— 1894.
— Schreiner Henrik. Fizika ali nauk o prirodi s posebnim ozirom na
potrebe kmetskega stanu. Spisal — — . Izdala in založila „Družba sv. Mo-
horja." Celovec 1891.8°.— Naše domače živali (dvanajst ličnih barvanih
slik na trdem papirju.) Izdal J. Giontini. (Ltp. Mat. Slov. 1892. 233.)
A. Narodno gospodarstvo.
Str. 225. Dr. Janko Sernec. Nauk o gospodinjstvu. Slo-
venskim gospodinjam spisal .V Celovcu. Založila in izdala „Družba
sv. Mohorja." Celovec 1871. — Str. 226. Matija Rant. Opis najna-
vadnejih sadjereji škodljivih mrčes o v. Sadjerejcem v pouk
in domačo porabo. Spisal , učitelj na Premu. Ljubljana. Zal. ^Kmetijska
družba." 1883. 8°. 57.— Str. 226. Dr. Josip Vošnjak. Umno kletarstvo.
Slovenskim vinorejcem v pouk. Spisal .Z dvanajstimi podobami. 1873.
8°. VIII. 168. — Poročilo o kmetijski enketi dne 17. in 18. aprila 1884.
V Ljubljani. Uredil — — , deželni odbornik. Založil in na svetlo dal odbor
kranjski. ^Narodna tiskarna." Ljubljana 1884. 8". 72. — Str. 227. Rihard
Dolenc. Na vo d, kak6 se naj češplje sušč in slivo vec kuha; spisal za „Na-
znanila družbe kmetijske kranjske" in s podobami dveh razjasnil za naj-
boljše pripoznanih Lukasovih sušilnic. Ljubljana 1872. — Nauk, kako je
zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti. Po
naročilu deželnega odbora kranjskega spisal — — , vodja deželne, vinarske,
sadjarske in poljedelske šole na Grmu. V pojasnilo več slik. Založil deželni
odbor kranjski. Natisnila „Nar. ti.skarna." V Ljubljani 1888. 8". 34. - Drugi
po najnovejših skušnjah popolnem natis. V pojasnilo več slik. V Rudolfovem.
1891. Založil deželni odbor kranjski. Nat. J. Krajec. 8°. 54. — Sadjarstvo
ali ovočarstvo. I. del. Navod k umnemu izgojevanju lepega krepkega sadnega
drevja, s posebnim ozirom na o.snovo, vreditev in oskrbovanje drevesnic
ljudskih šol. Spisal — — , vodja deželne vinarske, .sadjarske in poljedelske
šole na Grmu. Tiskal in založil J. Krajec. Rudolfovo. 1887. 8°. 71. Tri table.
— Str. 228. Gustav Pire. jMlekarstvo. vSpisal , tajnik c. kr. kme-
tijske družbe kranjske in kmetijski potovalni učitelj za Kranjsko. V berilu
je natisnjenih petdeset podob. Zal. in izdala c. kr. kmetijska družba kranjska.
Natisnili J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. 1884. 8°. 60. — Str. 229. Fran
Povše. Kratki navod k vzreji domačih sviloprejk po profe-
sorju Frid. Haberlandu, učitelju c. kr. svilorejskega poskuševališča v Gorici.
1871. Prevel .V Gorici. Založba c. kr. sviloprejskega poskuševališča.
1871. 8°. 16. — Umni kmetovalec ali občni pouk, kako obdelovati in
zboljšati polje, travnike, vrtove in gozde. Slovenskim kmetom v pouk spisuje
— — , vodja slovenskega oddelka deželne kmetijske šole v Gorici. Na svetlo
dala „Družba sv. Mohorja" v Celovcu. I. snopič 1875, 8°. 112. — Str. 229.
430 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Franjo Kuralt. Umni sadjercjec. Slovenskim kmetom v pouk spisal
— — , profesor deželne kmetijske šole v Gorici. Natisnila tiskarna „Družbe
sv. Mohorja" v Celovcu 1878. 8". 142.') — Str. 230. Bohriuan Viljem.
Kmetijsko gospodarstvo. Učna knjiga za kmetijske šole, ob jednem
priročna knjiga za praktične gospodarje. Spisal , pristav deželne vinarske,
sadjarske in poljedelske šole na (^rmu. Celje 1893. Tiskal in založil Dragotin
Hribar. 8". Vll+^i). — Nauk slovenskim gospodarjem, kako
je zbolj.šati rejo goveje živine. Spisal — — , pristav deželne kmetijske šole
na Grmu. Založila podružnica c kr. kmetijskega dru.štva v Novem me.stu.
Tiskal J. Krajec. 1894. 8°. 51. — D ese t z ap o ved i j za p olj edel ca.
Dunaj. Zal. Franceta Frauendorferja (Karola Gerolda sin.) 1893. 8". 13. —
V. R. Kako se varovati pred nakupom sleparskegadetelj-
nega semena. Tisk Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. 8". 14. 1894. —
Str. 230. Ernest Kramar. Uzorni načrt kmetijskih stavb na
Kranjskem. I. list s posebnim ozirom na Bohinj. Zložil — — . Izdala
c. kr. kmetijska družba za Kranjsko. Založil Viljem Trček, c. kr. dvorni
knjigotržec na Dunaju. I. Graben. 27. 1883. 4°. Dve prilogi. — Kmetijsko
berilo. Knjiga za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in go.spodarjem v pouk.
Po nalogu visokega c kr. kmetij.skega ministerstva spisal — — , ravnatelj
deželne kmetij.ske šole v Gorici. S 83 podobami. Založil in tiskal V. Dolenc
v Trstu. 1887. 8". 245. — Str. 231. France Šolmajer. Poročilo o
dunajskej svetovnej razstavi 1873. vSpisal — — , odbornik c kr.
kmetijske družbe Kranjske. V Ljubljani. Blaznik. 1873. 8". 69. — Str. 231.
Fr. Jančar. Umni gospodar ali gospodarsko berilo. Spisal — — .
Ljubljana. 1869. 8". 212.
B. Splošni spisi.
Drag. Ferd. Bipšl. Knjižica za k m e t a. I. Sadjereja. Peti tavžent.
Cena 10 kr. — Kratki n a uk i za sa d j e r ej o Po lasskega
sveta za Kranjsko dr. — — , c. kr. okrajni komisar. (Slovensko in nemško.)
Druck und Verlag von Ign. v. Kleinmayr und Fed. Bamberg. 8". 790.
Časniki in časnikarstvo.
Str. 365. Ivan Železnikar. Nova pesmarica. Zbirka najbolj
znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, poljskih in ruskih pesnij.
Ljubljana 1889. 12°. 304. — Str. 366. Anton Trstenjak — Fr. Kocbek.
Pregovori, prilike in reki. Ljubljana 1887. — Narodna knjiž-
nica. Ljubljana 1887. I. zvezek. (Obsega Vošnjakov roman „Pobratimi".) —
Slovensko gledališče. Zgodovina gledaliških predstav in dramatične
književnosti slovenske. S četirimi slikami. Izdalo in založilo „Dram. društvo".
Ljubljana 1892. 8°. 198. — Trstenjak in Anton Slatnar. Slovensko de-
lavsko pevsko društvo ^Slavec" v Ljubljani. Založil „Slavec". Ljubljana 1894.
8°. 32. — Str. 366. Fran Podg^ornik. Delavski prijatelj. Nauki, ki
so potrebni delavcem v sedanji d6bi. Novo mesto 1886. 8°. 52.
Pravo- in državoznanstvo, deželna uprava, denarstvene
razmere, raznoterosti.
1. Pravosnanstvo.
Pravnik Slovenski. List za pravosodje, upravo in državoslovje.
Leto I. Izdavatelj in urednik dr. J. B. Razlag, odvetnik v Ljubljani 1870.
8°. 244. Natisnil J. R. Milic. Kazalo obsega: Imenik naročnikov. Budnim
436 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
pravica. Vigilantibus jura. Leto II. 1871. 8°. 384. — Leto III. 1872. 8". 384. —
Slovenski Pravnik. Izdajal in uredoval dr. Alfons Mosche. Tiskala
„Nar. tiskarna." V Ljubljani 1881—1883, 1888. - Slovenski Pravnik.
Izdaja društvo ^Pravnik" v Ljubljani. Izhaja vsak mesec na dveh polah od
lb89. leta naprej. Uredniki: dr. D. Mitjaron (do 18{)2), dr. V. Supan in
dr. Pire (do 1897) in od 1898. 1 naprej dr. Majaron. Ti.ska „Nar. ti.skarna"
v Ljubljani. — Slovenski Pravnik. Poduk o najpotrebnejših zakonih.
Spisal dr. Ivan Tavčar v Ljubljani. Izdala in zal. „Družba sv. Mohorja"
v Celovcu. 1. del 1883, II del 1888. — Državni zakonik za kraljevine
in dežele, v državnem zboru zastopane, izhaja v.sako leto v 4° obliki in v
obsežku po 400- 600 str. Glej pobliže .str. 37.5-377, 1890. 1. XXXIX. tečaj.
— Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko v 4". V Ljubljani. V nem-
škem in slovenskem tekstu. Tiskala Klein in Kovač v Ljubljani. Najprej je
slovensko besedilo urejeval profesor Valentin Konšek, od l88l. 1. dalje je
urednik sloven.skcga dela Fr. Leveč. X Zakoni in ukazi za vojvodino
Kranjsko. (Ročna izdaja.) I. zv. III. natis. Uredil Josip Pfeifer, deželni tajnik.
Ljubljana 1889. Klein in Kovač. 8". 92-f-92 (v nemškem in slovenskem jeziku.)
11. zv. II. nat. 8°. l38. — Zakoni in ukazi za Kranj.sk o. (V mali obliki.)
Ljubljana. 2 zv. 1868. 12°. 638; 1873. 16°. 88. — Občinski red za kranj.sko
vojvodino z dotičnimi dodatki. V mali obliki na svetlo dani. Klein in Kovač
v Ljubljani l876. 12°. 67. Orešek Josip. Abecedno in stvarno
urejeni register k deželnim zakonikom za vojvodino Kranjsko. Se-
stavil — —i^- kr. okrajni komisar. Ljubljana. Založil J. Giontini. Tiskal
R. Milic. l895. 8° 32. — Zakonik in ukaznik za avstrijsko - ilirsko
Primorje. Začel je izhajati 1860. 1., mnogo let ga je urejeval Fr. Cegnar, kar
se tiče zakonov za Trst in okolico pa Istro; tisti zakoni in ukazi, ki se tičejo
Goriške in Gradiščanske grofije, prelagajo se v Gorici in tiskajo v Trstu.
XXX. tečaj i890. — Deželne postave za Goriško. Izdava Ernest
Klavžar. V Gorici. III. snopič. (Gospodarstvene zadeve.) 1876. — Deželni
zakonik in ukazni list za vojvodino Štajersko. V Gradcu. Tiskarje
Leykam L. i88o. in l886. je prev^od oskrboval prof. A. Ka.spret. — Izhaja v
nedoločenih obrokih. — Kratko in lahkoumno pojasnilo nove vojne posta ve.
V Ljubljani. Klcinma3^r. l869. 8° 29. — Priročna zbirka postav o
ljudskih šolah za pokneženo grofijo Goriško in Gradiščan.sko. Na Dunaju.
1872. 8°. 164. V C. kr. zal. šolskih bukev. — Postave od dné 29. aprila
1873, od 9. marcija 1879 in 2. majnika 1883 (šolski zakon.) V Ljubljani.
R. Milic. 1883. — Občni sodni red. Patent dne 1. maja l78l. št. j. 22.
V Ljubljani 1^84. Založnik dr. Alf. Moschč. Ti.skala „Narodna ti.skarna" v
Ljubljani. 8°. 219. — Postava od 15. septembra 1881. zadevajoča red o
požarnej policiji in o ga.silnih stražah za vojvodino Kranjsko brez Ijubljane.
Z dodatkom : Načrt pravil in službenega reda za o.snovo prostovoljnih po-
žarnih straž. Ljubljana 1886. Natisnila in založila Klein in Kovač. 8°. 28. (V
nem.škem in .sloven.skem jeziku.) — Bogdan Trnovec. Sodni obraze
Sestavil , C. kr. sodeč v Sežani. Vtlačil in založil Viktor Dolenc v Trstu.
— Anton Leveo. Zbirka obrazcev za slovensko uradovanjc pri so-
diščih. Sestavil in izdal , c kr. sodni pristav v Ljubljani. I. Obrazci k
i.
Bibliografija. 437
občnemu sodnemu redu. V Ljubljani 1889. „Nar. tiskarna." Založil pisatelj.
— Albin Poznik. Poklic in naloga notarja. Sestavil in zal. ,
C. kr. notar v Novomestu. (!)
2. DrBavosnanstvo.
"Dt. Jožef Suc. Konkordat, cerkev, šola. Spisal, zaltožil in
na svetlo dal — — , duhoven lavantinske škofije. Ljubljana. 1868. 8°. 88. —
Slovenci ! Snujte si katoliško - slovenska politična društva. Spisal ~ — .
Lastnik in založnik L Jamnik. Ljubljana. 1870. 8". 34. — O p o m b i c e zastran
občnega cerkvenega zbora v Rimu l869. leta ali knjižica, v kateri se povč,
zakaj so Pij IX. poklicali škofe v Rim na zbor. Spisal in založil - — ,
doktor bogoslovja, kaplan pri sv. Rupertu v Slov. goricah. V Mariboru 1870.
8". 48. — Pij IX. Sveti oče oropani ali Laški kralj papežev strahonja
in sv. Akve posilni grob. Napisal — — . Gradec. Moser. l87i. 8°. 45. —
Stara in nova šola. Za prosto ljudstvo pojasnil . Gradec. Moser.
l87i. 8°, 56. — Dr. Lavoslav Gregorec. Opombice zastran občnega
cerkvenega zbora v Rimu 1869. leta. 8". 42 str. Tiskal E. Janežič v Mariboru
1869. — Pij IX. sv. Oče oropani. Tiskal Ulrih Moser v Gradcu l87l. —
Naša šola. Tiskal Ulrik Moser v Gradcu 1872. — Prvi splošni shod
avstrij.skih katoličanov na Dunaju 1877. 1. Tiskal J. Pajk v Mariboru. 1878.
— Dr. Josip Vošnjak. Slovenci, kaj čemo? Ljubljana 1869. —
Slovenski tabori. Maribor l87u 8°. 15. — P o 1 i t i č n i 1 i s t i. Volitve
v državni zbor in slovenski shod v Celju. Izdaja slovenski centralni odbor
v Celju. — vSlovenci in državni zbor leta 1873. in 1874. „V.se za
narod, omiko in svobodo." Ljubljana. Založil — — . „Nar. tiskarna " 1874.
8" 96. — Socijalni problemi in kmetski stan. Spisal . Posebni
iztis iz „Letop. Mat. vSlov." Ljubljana. Založil . 1885. 8". 93.
3. Posaniesni spisi.
Tabor pri Šempasu 18. oktobra 1868. „Zložimo se." V Gorici
1868. 8°. 49. — Osnovne državljanske pravice, razglašene s postavo
od 21. dec 1867. Nekaj besedi za slovensko ljudstvo. V Ljubljani. Kleinmajr.
1869. 8". 35. — Čujte! Čujte! Kaj slovenski jezik tirja? Za prosto
slovensko ljudstvo spisal P. Jankovič. Na Dunaju. Založil Janko Pajk. 1869.
8°. 39. - Čujte, koroški Slovenci. V Celovcu i87l. Fol. 4 str. Izdala
„Trdnjava", politično društvo v Celovcu. — Notranjci, pozor! Spisal
Fr. Padar v Po.stojni. (Ponatis iz „Novic.") V Ljubljani. Blaznik. 1874. 8°. 7.
— Kake ustave je Avstriji treba? Politični razgovori slovenskemu
narodu v poduk. Snopič L Meseca aprila. Maribor l87i. 8°. 53. — Osnova
političnega programa za državnopravno .stranko v Avstriji V Celovcu l892.
Fol. 2. — M. Hotschevar. Kn j i žica o volitvi v državni zbor. V Gradcu.
Zal. — — . 1872. 16". 11. — Odgovor, to je opravičenje poslanca Anton
Černeta na nezaupnico, katero je podpisalo 51, ki se imenujejo volilci. V
Tomaju, meseca aprila 1872. V Trstu. Anton Čeme, izdajatelj. l872 8°. 16. —
438 Zgodovina .slov\ slovstva. IV. del.
V Gorici se je osnovalo slovensko narodno-politično društvo ^Gorica" ; delo-
vanje tega dru.štva se razvidi iz teh-le spisov: Pravila. Natisnil Seitz,
založil Josip dr. Tonkli, odvetnik v Gorici. 1873. 8°. 4. — Javne knjige
ali zemljiščne bukve na Goriškem. (Ponatis iz „Glasa".) V Gorici. Seitz. Za-
ložil dr. Tonkli, predsednik društva „Gorica." 1874. 12. 31. — Tri peticije
do visokega c kr. ministerstva slov. narodno -političnega društva , Gorica"
po sklepu občnega zbora od 26 fcbr. 1874. V Gorici. Seitz. Zal. dr. Tonkli,
predsednik društva »Gorica." 1874. 12". 31. — Poročilo II. rednega
občnega zbora slov. narodno - političnega društva „Gorica". V Gorici
dne 28. maja 1874. (Ponatis iz „Glasa".) Seitz. Založil dr. Tonkli, pred.sednik
društva „Gorica". 1874. 12" 23. — Govori poslanca dr. E. H. Gosta v o.smi
in deveti seji deželnega zbora kranjskega 1873, 1. 4°. 8". Nat pl. Kleinmayr
in Bamberg. Zal. dr. E. H. Gosta. — Govor poslanca Hermana v zbornici
poslancev pri razpravi o državnem proračunu za leto 1878. Ponatis iz „Novic''.
V Ljubljani. Založili in natisnili J. Blaznikovi dediči. l875. 8°. 20. Adolf
Obreza. Svojim volilcem o svojem delovanju v zborovanju državnega
zbora na Dunaju 1. 1880— l88l. Poroča— , poslanec deželnih občin notranjskih.
Založil poročevalec. Ti.sk J. Blaznikov. V Ljubljani l88l — l882 — 1883. —
Filip Haderlap. Zlati ključ za srečne volitve. Na svetlo dal in založil
. Natisnila „Družba sv. Mohorja" Celovec l884. 8". 3S. — Desterulškl.
Nemški Schulverein. Ljubljenim vSlovencem v pouk in svarilo spisal
— — . (Ponatis iz „Slov. Go.spodarja".) Založilo „Slov. društvo." J. Leon.
Maribor 1884 8". 23. — Pavlica Josip dr. Poslanica Slovencem. I.
.Slovenci na katol. shodu v Ljubljani 80. in 31. avgu.sta. Gorica l892. 8° 8.
— Bleivrels Trstesiškl dr. Karol vitez. Shod zaupnih mož v Ljub-
ljani. Narodna stranka na Kranjskem. Izdal . Ponatis iz „S1. Naroda".
V Ljubljani. Tisk in zal. „Nar tiskarna." 189-5. l8(i8. — Socijalni demo-
kratje, novi kmečki prijatelji. Kmetsko vprašanje zlasti z ozirom na knji-
žnico ..vSlovenskim kmetom v poduk in prevdarek." Ponatis iz „.Slovcnskega
Gospodarja". Maribor 1895. Založila in izdala tiskarna sv. Cirila. 8°. 3 . —
So vran J. Črne bukve kmečkega stanu Jedro kmečkega vprašanja.
Ponatis iz „Slovenca". Ljubljana. Samozaložba. Tiskala „Katoliška tiskarna".
1890. 8". 265.
4. De šel na uprava.
Obravnave deželnega zbora Kranjskega, zalaga in izdaja
deželni odbor Kranjski. Leta 1868. 4". 604. — 1869. 4". 25, 254, 407. — i870.
4". 38; 4". 17, 85, 2l3. - l87l. 4°. 16, 6l, 6l6. — l872. 4°. XXXV, 168, 572.
— 1874. 4°. XIV. XV. 177, 506; 202, 470, 256, .346. - 1876. l96, 4iO. - l878.
34.S, 410. — 1879. .324, 8l9. — 1881. 28 ', 621. — 1882. 252, 360, 193. —
1884. 4°. 284, 368, 139. — 1883. 237, 303, l65. — 1885. 426, 603, l89. — i8S7.
337, 571, 161. — 1888. 340, 630, l67. - 1889. 11, l4; 296, 453, 185. — i890.
406, 461, 197. - Opravilni red deželnemu zboru vo j vodstva Kranjskega,
Laibach 1869.8°. 15. — Glavni register stenogratičnim zapi.snikom
kranjskega deželnega zbora od začetka leta l8t)i. do v.štetcga leta i872. Se-
stavil deželni koncipist Josip Pfeifcr. V Ljubljani. Založil deželni odbor. l873.
Bibliografija. 439
4°. 58. - Deželni odbor poroča deželnemu zboru poknežene grofije
Goriške in Gradiščanske o tem, kar je odbor opravljal od zadnje sejne d6be
do konca avgusta 1871. V Gorici. 4". XL. — 1872. 4". 30. XL.
5. Denarstvene razmere, raznoterosti.
E. žl. J. Dobri sveti in razlaganje zastran novega dobro-
voljnega posojila ali zajma s posebnim pogledom na kmetovske soseske in
na kmetovsko ljudstvo. Posebno se priporočujejo te bukvice duhovnim go-
spodom na kmetih, županom, notarjem, davkarjem in njim, ki žive na kmetih.
Spisal . Na Dunaju. Iz tiskarnice Alehitaristov. 1854. 8". 28. — Zakaj
plačujemo toliko .štibre? Izdano od graškega društva za izobraževanje
ljudstva. V Gradcu 1870. 8". — Lukanus. Državna pomoč in predelska
železnica. Gorica 1874.8". 29. — Raj ko Sinek. Neposredni davki za
vse v dunajskem državnem zboru zastopane dežele avstrijske -ogerske mo-
narhije. Sestavil — — , c. kr. davkar v Malem Lošinju (Lu.s.sin - piccolo) v
Istri. Založil pisatelj. Natisnila Hilarijanska tiskarna v Gorici. 1885. 8°. 144.
— I«an Belec. Obresti v socijalnem obziru. Samozaložba. Ljubljana.
1889. 16°. 71. — Ernest Klavžar. Občinsko gospodarstvo na
Goriškem. Založil pisatelj. Nat. Anton Obizzi v Gorici. 1892. 8". 47. — J. P.
O slovenski trgovini na jugu. (Ponatis iz „Slov. Nar.") l875. 16". 81.
Raznoterosti.
a) Brsopisje.
Anton Bezeniek. Spominek Besede, katero so napravili slo-
venski dijaki v Žalcu 1874. 1. Celovec 1874. — Petindvajsetletnica
Besede sloven.skih dijakov in prvi shod slovenskih stenografov v Žalcu
dné 1 3. avgusta i899. Celje 1900. — Jugoslavjanski stenografi., II.
in III. letnik v (slovenskem in hrvatskem jeziku). Zagreb 1876— 1878; IV. in
V. letnik v slovenskem, hrvatskem in bolgarskem jeziku. Sofija 1882—1883;
VI. in VII. letnik v slovenskem, hrvatskem, srbskem in bolgarskem jeziku.
Plovdiv 1895 — 1896 — Jugoslavjanski Glasnik v slov., hrvat.skem,
srbskem in bolgarskem jeziku. Plovdiv. 1895. — Bolgarija in Srbija
v zgodovinskem, zemljepisnem, narodopisnem in narodno - gospodar.stvenem
obziru. Izdala družba sv. Alohora v Celovcu. 1897. — Pisma iz Pariza
o svetovnej razstavi 1. 1889 Ljubljana 1890.')
Bolgarski.
Etika ali nravoučenje za VII. razred gimnazije. Plovdiv 1894. —
Spanje in sanje Dve predavanji v „Učiteljskej družbi" v Plovdivu 1897.
— Knajpove knjižice. Plovdiv 1897. — Nemška slovnica. I. del,
etimologija. Plovdiv 1889; II. del, sintaksa. Celje 1894. — Nemška čitanka.
r-
') Svečanosti o priliki sedemdesetletnice dr. Janeza Bleiweisa dne
19. novembra 1878. Po stenografskih zapiskih sestavil Anton Bezenšek. Z
uvodom dr. J. Celestina. Zagreb 1879. Izdalo uredništvo „Jugosl. Stenografa.„
' 1879. 8". 95.
440 Zgodovina slov. slovstva. IV. del. \
Celje 1892. — Rokovodstvo za nemški jezik. Tretja izdaja. Celje 1898,
— Slavnosten govor pri blagoslovljenju pevskega društva v Plovdivu
1897. — Marija Luiza, životopis pokojne bolgarske kneginje (po dr. Ru-
dolfu). Plovdiv 1900. — Nadgrobni govor kneginji Mariji Luizi v
Plovdivu 1899. — Bolgarska stenografija. Dell. Četrta izdaja,
Plovdiv 1900; Delil. Plovdiv 1889. — Stenografska čitanka.
Plovdiv 1892.
Hrvatski.
Nauk o stenografiji hrvatskoj i slovenskoj. Dio I.Zagreb 1877,
— Izvješče o stenografskih tečajih na kralj. vel. gimnaziji a
Zagrebu 1874— 1 878.
Francoski.
La stčnographie chez les Slaves de Sud. (Yougoslaves). Pariš 1890.
Nemški.
Beitriige zur Geschichte dcr Stenografie bei den Sudslaven. Berlin l89l.
b) Vojaške gnanosti.
Andrej Komel. P oljna služba, raztreseni red, nova puška, s
44 podobami. Na svitlo dal — - , c. kr. nadporočnik pri 7. pešpolku baron
Maroičičevem. Celovec 1872. — Bojna služba, raztreseno vojevanje, nova
puška in slovensko-nemški ter nemško-slovenski slovarček. (S 4 podobami.)
Spisal in založil — — , c kr. stotnik pri 7. pešpolku bar. Alaroičiča. II. po-
pravljeni in pomnoženi natis. Celovec i87-i. 16". 156. Ta knjiga se je zopet
natisnila z naslovom : Službovnik, slovensko - nemški za cesarsko in kra-
ljevsko voj.sko po vprašanjih in odgovorih. II del. Bojna služba.) Sestavil
, C. kr. stotnik. Celovec 1878. 8°. h3. — Službovnik iz 1873. leta
seje natisnil zopet 1889. 1. v Ljubljani. — Službovnik nem. -slovenski
za cesar.sko-kraljevo (!) vojsko. (Dicnstreglemcnt, deutsch-slovenisch). I. del.
II. natis .službovnika iz 187H. 1 Samozaložba. Celovec 1889. 8°. Il4. — Služ-
bovnik za ces. in kralj, vojsko. III. del. Pehota in lovska četa. Ljubljana
1890. 16°. 36. Založil pisatelj. — Kratek poduk o zemljišču, c. kr. slo-
venskim vojakom v poduk (Auszug aus der Terrainlehre zum Gebrauche fiir
die Soldaten der slovcnischen Nationalitiit.) II. priloga knjigi „Bojna služba".
Celovec 1874. 16". 14. II. izd. 1884. — Nova puška. Kratki in lahko-
umni id. id. Spi.sal in založil — — . Celovec 1874. 16°. 53. — Službeni
reglement ali .službeni pravilnik za ces. in kralj vojsko. Dell. Poslovenil
s pomočjo c. kr. .stotnika Ignacij Robas, narednik c. kr. pešpolka baron.
Maroičid. Celovec I875. 16". 252. - II. del. Poslovenil . Celovec 1876.
16°. 18. — Garnizonska in stražna služba, slovensko - nemška,
ces. in kralj, vojakom v poduk. Po vprašanjih in odgovorih sestavil in za-
ložil — — . Celovec 1879 — Osnova vojstva (Heeres - Organisation)
ces. in kralj, vojakom v poduk, v vprašanjih in odgovorih V Kromerižu Tisk
Sperlinga. Založba pisateljeva. 1884. 8". 33. — II izdaja 1890. v Celovcu. —
Vežbovnik. (Excrcier-Rcglemcnt) za ces. in kralj, pcščete. Celovec 1890.
12°. 63. — Puška r e p e t i r k a. V vprašanjih in odgovorih id. id. Ljub-
i
Bibliografija. 44 1
Ijana 1891. 8°. 40. ,Nar. tiskarna.' - Prisega in vojni členi. Sestavil
in naložil — — - V slovenskem in nemškem jeziku. Celovec 1889. — Komel
je spisal tudi slovnico s posebnim obzirom na vojaške izraze; glej „Slovnice".
Druge jednake knjige.
"VVerndlova puška Kratko in lahkoumevno poučilo v orožji po
vprašanjih in odgovorih. Za peštvo in lovsko četo cesarskega in kraljevskega
vojstva. 29 strani. Kraj, tiskar, letnica in cena? — Kratko in lahkoumevno
pojasnilo nove vojne postave. V Ljubljani. Kleinmayer 1869 8°. 29 —
Pravila in službeni pravilnik perve družbe kranj.skih vojaških
doslužencev (veteranov) nadvojvode Rainerja v Domžalah. V Ljubljani. Tiskala
Klein in Kovač. 1875. 8". 30. — Jurij Mihalič. O veteranskih društvih
Spisal - -. (Ponatis iz Novic.) Tisk Blasnikov v Ljubljani. 1880. 8°. 8. —
c) Zdravilstvo.
Blelwels dr. KaroL B 1 a z n i c e , kakeršne morajo biti in kaj je njih
namen. .Spisal — — , primarij deželne blaznice kranjske. V pojasnilo našim
županom, častiti duhovščini in v obče prijateljem človeštva. Ljubljana 1878
Založil deželni odbor Blasnikovi nasledniki. 8°. 20. — Bleiweis-Trstem3ki
vitez Demeter. Navod strežnikom in strežnicam, kako poslovati
v deželni blaznici Prevel — — . Priredil po dr. Schaeferju za dež blaznico
kranjsko primarij blaznice. Založil dež. odbor kranj.ski. Nat. Klein in Kovač.
(Ltp. SI. Mat. 189}. 2'i8.) — Franjo Dular. Domači živinozdravnik
za potrebe kmetskega stanu. Spisal . Izdala in založila „Družba sv. Mo-
horja" v Celovcu 1890. 8". 221. — Umna živinoreja. Sloven.skim go-
spodarjem v pouk spisal — — , okrožni živinozdravnik. L knjiga. Kako se
domača živina zdrava ohrani; II. knjiga. O pasmah in umni reji domače živine.
Izdala in založila „Družba sv. Mohorja". Celovec 1895. — Alojzij Padar.
Zakon in žena. Spisal . Novo mesto. Krajec. 1880. 8°. 80. — J. Žni-
daršič. Oko in vid. Spisal — — . Založila in izdala ^Matica .Slovenska"
1880. 8". 106. - Janez Volčič. Domači zdravnik. Glej , Bogoslovje"
.str. 297. — Dr. Alojzij Valenta. Kratek navod o prvi pomoči pri ne-
zgodah. Spisal — — , c. kr. vladni svetnik id. id. Ljubljana. Kleinmayr in
Bamberg. 1886.8°. 16. — Drag^otin Hribar. Zbirka domačih zdravil,
kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal
in založil . Tiskala „Nar. tiskarna" v Ljubljani 1888. 8°. 74. — Simon
Strnppi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju
vnanjih in znotranjih boleznij. Spisal — — . II. pomnoženi natis. Ljubljana
1885. 8°. — Janko Leban. Človek v pogledu id. Glej ^Vzgojeslovje"
str. 333. — Keesbacher dr. Friedrich, c. kr. vladni svetnik in zdravstveni
poročevalec za Kranjsko. Egiptovska bolezen na očeh in sredstva, s
katerimi je moč boriti se zoper njo. V Ljubljani 1890. Natisnila in založila
Klein in Kovač. 8". 15. — Podgorc Valentin. Domači zdravnik po
naukih in izkušnjah župnika Kneippa. Za vsakdanje potrebe našega ljudstva.
Sestavil , duhovnik krške škofije. Izdala in založila „Družba sv. Mohorja"
v Celovcu 1892. Natisnila tiskarna „ Družbe sv. Mohorja". 8". 170 X Obče-
razumljivo poučilo o koleri in o odredbah zoper njo. Sestavljeno
29
442 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
po naročilu c. kr. mini.sterstva za notranje .stvari. Ljubljana 1891. Nati.snila
in založila Klein in Kovač. S°. 50. — Slmonič dr. Jurij. Kako posta-
nemo stari. Vodilo, po katerem se doseže najvi.šja starost. Neobhodno
potrebna knjiga in svetovalec za vsakega, kdor želi biti in ostati zdrav. Spisal
— — . Založil pi.satelj v Bistrici-Lcmbach (Štajersko). Klein in Kovač. Ljub-
ljana 1893. 16". 222.
Lipe Haderlap. Kuhnovci v Bosni. Nova pesem s podobami.
vSpisal — — . Natisnil in založil J. Krajec. Novo me.sto 1879. 8° 8. — Fran
Hlavka. Slavnostni sprejem slovenskega pešpolka Kuhnovega št. 17.
v Ljubljani, dne 26. in 27. novembra 1879. Uredil in založil — — . ,,Narodna
tiskarna". Ljubljana 1879. 8". 34. — Achtschin Albin. Službeni red in
vadbeni predpisi za kranjska zavezna gasilna društva. .Sestavil - — . Ljubljana
Založila kranjska deželna zaveza gasilnih društev. 1894. 8". 221 -f (21) strani
-f- 2 tabeli (Nemški in slovenski.) X Statistično poročilo trgovsko-
obrtniške zbornice v Ljubljani o trgovini, obrtniji in prometu na Kranjskem
za leto 1870. Ljubljana 1872. 8°. 404. X Nova obrtna postava iz 1883. leta
obsegajoča ukaze zastran izvršbe pravila zadružbe, za pomagaške zbore, za
bolniške dnarnice, za razsodnike. Obče razumljivo se.stavljeno od Jos Jurik.
Cena 25 nov. Maribor 1884. J. Leon — Frančišek vit. Haimerle-Funtek.
Životopisni obrazci iz obsega obrta, umetnosti in indu.strije. Izdal ,
preložil — — . Natisnila in založila Ign. pl. Kleinmayr in Bamberg. 1895. 99.
— Trije javni govori. Govorili prof. Fr. Šuklje, Ivan Tavčar in pro-
fesor Fr. IViesthaler. Ljubljana. 1876. 16". 134. — Andrej Gabršček.
Kažipot po pokneženi grofovini goriški in gradiščanski ter obmejnih krajev
kranj.skih. Uredil in izdal . I. letnik 1894—1896. — II. let. 1895—1896.
Gorica 1895. — Franc Novak. vSamoznaki in okrajšave v slovenski
stenografiji. (Mmn. progr. novom. 1894.
,,Dostavki in popravki.*'-^)
I. zv.
Pisatelji.
Primož Truber ') se je 1508. 1. narodil v Rašici na Dolenjskem, njegov
oče Mihael pa je bil podložnik turjaške graščine, mlinar, tesar in cerkovnik
domače šentjernejske cerkve. Primož se je šolal na Reki 1521. 1., v .Saligradu
■■') Opomba. Ker se pri nas Slovencih sodi vse ostreje, nego pri velikih na- 11
redih n. pr. v Nemcih in ker bi se kdo vtegnil izpodtikati nad obilnimi dodatki, i
omenjam, da ima druga izdaja velikega petrograškega sanskrtslovarja, ki ga je v
letih 1879. — i8Sq. izdelavalo v 7 zveekih 39 učenjakov, v vsakem zvezku dodatke,
v 7. zvezku 94 strani Generalindex zu den Nachtragen in še dodatke.
Torej se mora potrpeti tudi pri nas. V teh dodatkih se je porabilo vse, kar se
med izhajanjem „Zgodovine slovenskega slovstva" posebno o protestantovski d6bi
nedavno umri i Dr. Eize in drugi pisatelji ali novega spravili na dan ali stare po-
datke popravili in razširili.
') Th. Elze, Truber's Briefe; Tiibingen 1897, str. i — 15.
j
Bibliografija. 443
in na Dunaju, kjer se je preživil s pisanjem in s podporami dobrotnikov.
Tu je bil bržkone nanj opozorjen škof Peter Bonomo, ki je takrat upravljal
dunajsko škofijo in ga pozneje vzel med svoje cerkvene pevce v Trstu ter
ga vzgojil za duhovski stan. Postal je Truber kapelan pri sv. Maksimilijanu
v Celju in pred 1533. 1. vikar v Laškem Trgu pri Celju ter je govoril proti
praznim veram preprostega ljudstva ob Savinji in Savi. V tem smislu je
govoril tudi 1831 1. počenši v ljubljanski stolnici; bil je tudi proti celibatu
duhovnikov. Ker mu je škof Raubar prepovedal v tem smislu govoriti v
stolni cerkvi, je nadaljeval .svoje govore v cerkvi sv. Elizabete. V.sled naporov
njegovih nasprotnikov so ga prestavili 1540. 1. za župnika v Loko pod Zidanim
mostom na Štajerskem V istem času 1540.— 1541. 1. se je do.sti bavil v Trstu
pri svojem zaščitniku škofu Bonomu v Trstu; 1542. leta je postal župnik v
Laškem Trgu. Ljubljanski škof Kacijanar ga je istega leta premestil za korarja
v Ljubljano, da bi tam slovenski propovedoval. Kacijanarjev naslednik, Urban
Tekstor, ki pa je navadno živel, odsoten svoji škofiji, na dvoru kralja Fer-
dinanda za dvornega propovednika in spovednika, gaje premestil v Šentjernej
na Dolenjskem in je pregovoril kralja, da so voditelji protestantovski bili
pregnani iz dežele. Truber je skozi Hrvatsko in čez Reko zbežal v Trst.
Vsled priprošenj deželnih .stanov kranj.skih smel .se je vrniti v Ljubljano s
pogojem, da ne opravlja službenih poslov; a odvzeli so mu službo in ga izgnali
iz dežele. Prišel je v Norimberg in je postal propovednik v mestu Rotenburg
na reki Tauber; nastopnega leta se je oženil z Barbaro N. Ker z živo besedo
ni mogel delati za razširjevanje protestantovske cerkve, je izdal 1550 leta
(I.) katekizem in (II.) abecednik. Zelo so se njegovi pristaši na Kranjskem
veselili teh knjig in želeli še drugih, pa stroški in uradni posli so zadrževali
napredovanje na tem polju; tudi se je Trubar 1553. 1 preselil v Kempten za
župnika in je seboj vzel bolnega hrvatskega duhovnika vštefana Konzula, k
mu je pa pozneje provzročal mnogo britkosti. Meseca januarja 1555. L se
je sešel v Ulmu z Vergerijem, ki je obetal denarno pomoč; v.sled tega je
Truber 1355. 1. izdal (III.) evangelij sv. Matevža, (IV.) abecednik in (V.) mali
katekizem. Italijan Vergerij pa ni znal slovenski in je hotel veljati za prvega
delalca v tem slovstvenem podjetju; zato je Truber pretrgal vse zveze ž njim
in je izdal 1557. 1. (VI.) novi testament (prvi zvezek) in (VII.) postilo (Re-
gister 1860. 1.) Poprej omenjeni Št. Konzul je začel 1557. 1. Truberjeve knjige pri-
rejati za hrvatski jezik, je 1558. 1. zapustil .službo in .se pečal samo s slov.stvenim
delom; Truberja je seznanil z Iv. pl. Ungnadom, ki je od 1.559. leta živeč v
Urahu, tu u.stanovil slovansko tiskarno. Z 1560. 1. ,se začne za Truberja jako
iivahna doba, ki traja štiri leta. Iz te dobe navaja Elze v svoji knjigi:
„Truber\s Briefe" 40 jako važnih listov. Prosil je kralja Mak.similijana dné
2. januarja iz Kemptena za podporo zastran .sloven.skih knjig in priložil po-
ročilo: '?tiu iumarijdjer bcric^t itiib f^urtje erscUiin3, \vai- iii atneiu jegclid}eiu tuiiu
bijdien burf) con ^limo Jrubcro bijš auf bi^ ]560ifteit ial)r in triicfl) gegeben fur=
nemb(id) ge^anbelt unb gcle^ret »oerbet. Kralj Maksimilijan je v tej stvari dvakrat
odgovoril vojvodi Krištofu \Vurtemberškemu in ta pa Truberju. V tistem letu
je pisal še dvakrat Maksimilijanu, dvakrat 1561. leta. Kralj Maksimilijan je
dal knjige oceniti po Pavlu Skaliču; v.sled tega je vojvoda Krištof dovolil,
•da se smejo Trubarjeve knjige dalje natiskavati, kajti odrinjeni Vergerij je
29-
444 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Truberja začel sumničiti pri vojvodi. V istem letu so Truberja deželni stanovi
imenovali deželnim propovcdnikom v Ljubljani. Odložil je svoje mesto in
.šel v januarju loBl. 1. v Tubinge Aled tem sta izšla dva snopiča (VIII. in IX.)
novega testamenta (1560 in 1561); tu je našel Konzula bolnega in tiskarno v
neredu. Nered v tiskarni je povzročil P. Skalič, nemiren človek z Vergerijem
vred. Na pomoč je prišel Anton Dalmata, tih, pobožen in star človek, ki je
vže zasebnik v Ljubljani sodeloval v Konzulovih spisih. Sedaj so stanovi
poslali pisarja Stolzingerja po Truberja. Določilo se je, da Truber odrine na
Kranj.sko, tam nastopi službo in da se vrne na kratek dopust, da konečno
uredi svoje stvari na Wurtemberškem. Sam popisuje jako živo svoje popo-
tovanje. Do Kranja so mu jahali nasproti možje in ženske V bolnišniški
cerkvi je prodekoval vsako nedeljo slovenski, vsak četrtek nemški; deset
tednov je naporno opravljal službene posle, pridobil za pomagača Janeza
Tulščaka in Jurja Dalmatina, dva grška popa, Uskoka je priskrbel za hrvatsko
tiskarno v Urahu, ter je odrinil z njima meseca .septembra na dogovorjeni
dopust na Wurtemberško, pa je tam doživel malo kaj veselega: ča.stihlepni
Konzul mu je odtujil Ungnada, in privedena Uskoka sta bila nezmožna.
L^ngnad mu je zameril spis ^Artikoli" (X.). Vojvoda Krištof ga je jako laskavo
izpustil iz službe. Nestrpljivo pričakovan je prišel sredi junija 1562. leta v
Ljubljano. To je poročal škof pl. .Seebach kralju Ferdinandu, ki je s pismom
iz Podiebrada ukazal Truberju in drugim protestantskim voditeljem zapustiti
deželo. Stanovi so se potegnili za Truberja. Ker se pa niste ujemali poročili
škofovi in .stanovski, je ukazal cesar iz Frankobroda dné 1. novembra 1562. 1.
daje Trubarja dne 6. decembra škof izpraševal v navzočnosti mnogih gospodov
iz kranjskih stanov in mestnih zastopnikov. Ta preiskava se je vršila dvakrat,
dné 6. decembra o venskih rečeh, dne 20. decembra o drugih stvareh. Škof
in stanovi so poročali o tem cesarju; postopalo se sicer ni dalje proti Tru-
berju, poostril se je pa bil zelo spor med Ungnadom in Konzulom ter Tru-
berjem na drugi .strani; .stanovi so mirno prenašali in milo sodili te sitnosti;
napredovala pa je protestantovska stvar vender: Truber je delal tudi na
Gori.škem. Med tem je Klombner, nemiren človek, ruval proti Truberju v
protcstantovskih knjigah, na AViirtemberškem pa je protestant Jakob Andreii
Truberja sumničil pri vojvodi Krištofu, ki je ustavil natiskavanje knjig za
dclj časa. Višji vojvoda Karol je prepovedal Trubarjev (XI.) cerkveni red in
Truberja .samega 1564. 1 prognal iz vseh njemu podložnih dežel. Stanovi so
dosegli samo toliko, da .se je izgon odložil do konca meseca julija 564. leta.
Istega leta je Truber postal župnik v Laufenu na AViirtemberškem ; tu je
izdal P.salter (XII.); 1566. 1. preselil se je na župnijo Derendingen, da bi bil
bliže ti.skarni in vseučilišču v Tiibengah; tu je ostal do smrti. Mnogo je tu
kori.stil rojakom s posredovanjem za njihovo .stvar in marljivo je pisateljeval:
izdal je 1567. leta jcden snopič novega zakona (XIII.), Ta celi katekizmus
(XIV., pesmarica), drugo izdajo iste pesmarice XV. (1570. 1. ?), tretjo izdajo
1574. 1. (XVI.), v Zgod. slov. slov. pod številko XIV.; 1575. 1. Trv duhov.ske
pesni (XVII.), v Zgod. slov. .slovstva, I. del, str. 119; 1575. 1 Kat. z dvejma
izlagama (XVIII.), v Zgod. slov. slovstva, I. del, št. 15, str. 105, 1577. 1. Novi
testam. (konec.) (XIX.); 1577. 1. prvi psalter (XX.), v Zgod. si. slovstva, I. del,
str. 120; 1571). 1. četrto izdajo pesmarice (XXI.), v Zgod. .slov. slovstva, I. del,
Bibliografija. 445
str. 120; 1581. 1. Formulo concordiae (XXII.), v Zgod. .slov slovstva, I, del,
št. 16, str. 105; 1582. 1. Novi testament (XXIII), v Zgod. slov. slovstva, I. del,
št. 18, str. 1U6; 1582. 1. Slovenski koledar (XXIV., v Zgod. slov. slovstva,
I. del, št 17, .str. 105. Tri dni pred smrtjo, dne 29. junija 1586. 1., je dovršil
Lutrovo postilo (XXV.), katero je izdal 159(). 1. njegov sin Felicijan. Izpuščena
je v najnovejšem Elzejevem življenjepisu „Agenda", omenjena v Zgodovini
slov. slovstva, I. del, št. 19, str. 106. Pisatelj Zgod. slov. slov.stva, D dela,
je navedel 10 knjig, Elze 25, ker je zadnji posebej štel vse posamezne
snopiče Novega testamenta VI, VIII. , IX., XIII., XIV. in ker je razne izdaje
cerkvene pesmarice, v Zgod si. slov. navedene v drugem oddelku, tudi naštel
pod posebnimi številkami. Pred njegovo smrtjo so mu umrle žena in dve
hčerki; dva sina, Felicijan in Primu.s, ter hči Magdalena so ga preživeli. —
Adam Bohorič '), bržkone iz Krškega, je 1546. 1. v Wittenbergu študiral pod
Melanchthonom. Imel je na Knškem hišo, pristavo, njive, travnike in vinograde
ter je vzgojeval sinove dolenjskih plemenitašev, pa je opustil ta posel 1563. leta.
Bil je na glasu, da dobro pozna slovenski jezik, kajti Mat. Klombner mu^
naložil, naj prevede „Psalter" na slovenski jezik in ga je skušal pridobiti za
svoj proti Truberju naperjen slovstveni krog. Kranjski stanovi so ga 1566. 1.
nastavili na svoji šoli z malo plačo, kar je njemu in stanovom delalo mnogo
sitnosti v poznejših časih. Dobil je 50 gld. letne plače in je moral vzdržavati
pomagača in plačati najemnino. Povišali so mu sicer pozneje plačo in določili
plačo tudi součiteljema, pa v.se preveč uborno. Poleg deželne šole je še bila
nemška ljudska šola. Razne tožbe o šoli so deželne stanove do vedle do tega,
da so nastavili še dva učitelja in da so naročili štirim mestnim propovednikom,
naj nadzorujejo šolo; določil se je tudi učni red. Štirim nadzornikom, Spind-
lerju, Jurju Dalmatinu, H. Schweigerju in Kašp. Kumpergerju so bili še pridejani
2a nadzornike: dr. P. Villinger, deželni zdravnik Melhior Pantaleon, mestni
pisar Giirtner, mestni sodnik in Klement, mestni sovetnik. Skušali so usta-
noviti tudi dijaško semenišče. Poleg svojih obilnih in sitnih poslov je bil
Bohorič tudi .slovstveno delaven; spisal je: „Elementale Labacense cum nomen-
clatura trium linguarum" in izdal »Donata" ; obe knjigi sta bili blizu 1578. 1.
tiskani pri Manliu v Ljubljani. 1571. 1. so mu stanovi naložili, naj pregleda
Juričičev slovenski prevod .Spangenbergove postile; svojemu prijatelju Dal-
matinu je pregledal slovenski prevod Pentatevha, Siraha, Salomonovih pri-
povesti Bil je Bohorič tudi poklican v komisijo bogoslovcev in jezikoslovcev,
ki je zborovala od 28. avgusta do 22. oktobra 1581. 1., da pregleduje Dal-
matinov prevod sv. pisma. Soglasno so ga prosili vsi člani te komisije, naj
svoje opombe združi v posebno knjigo. Nad 30 let je Bohorič služboval za
šolnika; postaral se je in poredna mladina mu je začela nagajati; zato so ga
tljželni stanovi od dne 1. avgusta 1582. 1. dejali v pokoj in mu določili l40 gld.
pokojnine z ozirom na to, daje radi slabe plače porabil vse svoje imetje. 1583.1.
so ga deželni stanovi z Dalmatinom vred poslali v Wittenberg radi tiska
slov. sv. pisma, ki se je dovršil od 2:>. maja do 9 novembra. Med tem je Bohorič
') Th. Elze, Die Rectoren der Krain. Landschaftschule in Laibach vvahrend
des XVI. Jahrhunderts v Jahrbuch der Gesellschaft fiir die Geschichte des Prote-
stantismus in Oesterreich. XX Jahrgang. S^g. 99.
446 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
svojo slovnico dal natisniti na lastne stroške z naslovom „Arcticae horulae id **
V Ljubljano se vrnivši je Bohorič nadzoroval prodajo slovenske biblije v zato
določenih prostorih v mestni hiši. — Starega moža so stiskali dolgovi; de-
želnim .stanovom je bil dolžan 2b() gld.; te so mu podarili in so mu prepustili
.še 50 izvodov sv. pisma, ki jih je prodajal po 2 gld. ?{). kr. Deželnim sta-
novom je 1583. 1. in 1596. 1. ponudil v odkup svojo drago knjižnico; vsled
neugodnih gmotnih razmer so deželni stanovi odklonili njegovo ponudbo, dasi
je bil on poprej uže šoli daroval svojo drago zbirko muzikalij. Dva sina je
na svoje stroške vzdržaval tri leta v .Schulpforti, hči Judita se je omožila s
predikantom Markom Kumprechtom. — Štefan Fuček iz Mihovlan v Zagorju
je 1716. 1. postal župnik pri sv. Miklavžu v Krapini in je umrl 1747. leta.
Izdal je knjigo z naslovom „Historie z kratkem Duhovnem razgovorum od
pofzlednyeh Dugovanv po Štefanu Fuchku, Plebanufsu Krapinzkem, iz vnogeh
pobosneh Knigh zebrane, zkup zpravlyene, i na duhovni napredek na fzvetlo
dane." (Potrjena je knjiga po duhovni oblasti 1785. 1.) Mala 12" 442 str, od
426. strani naprej so pesmi. (Izvod, ki ga ima č. g župnik .Slekovec pri
sv. Marku pod Ptujem, nima naslova.) — P. Dizmas a St. Elizabeta
(Jožef Zakotnlk) iz .Šiške pri Ljubljani, je v.stopil v samostan bosih avgu-
stincev, postal propovednik na .Šlezkem, umrl 1793. 1., začel je nabirati na-
rodne pe.smi n. pr. o Jurji Kobili, o kralju Matjažu, o lipi na starem trgu
(Jos. Mam, Jezičnik XXII.)
Knjige.
Str. 84-88. Peter Pavel VergerlJ: RASGOVA- / RANGE MEGIV
PA- (pifta (!) i jednim Lu- / (teran (!) STVMACENO PO / Antone Segnianine/.
vStampan v Padove Mifeza Se- / tempra po Gracioze Percacinc godiš- / chie.
M. D. LV. (Th. Elze, Jahrb. fur die Geschichte des Protestantismus 1894.
.str .',137. Knjiga se nahaja v Benetkah). — Primož Truber. Truberjeve knjige
so v prvem zvezku Zgod. slov. slovstva navedene pod .številkami 1—20, na
te se nanašajo tu navedene številke. Ker je bil Truber v protcstantovski dčbi
središče slovstvenega delovanja za južne .Slovane, .so tukaj pod črto navedeni
tudi prevodi Trubarjevih knjig.') Ad. 3. TA EVAN- / GELI SVETIGA MA- /
') a) Katehifmuf . . . krosi Stepana Iltriaiiina ... (12 vrstic v glagolici.) ®er
(Sate^ifniui? / mit lui-|5eu QUJ3= / legiuiflcit Svmbolum Athanafii Dunt) / ciii '!)iret)in upu bcr
frafft mib mvd- \ iing be^ rcc^ten (£i)iiftltc{)en ®lau= / bcn5, in bcr Krobatiidjeii Sprnrii.
(V glagolici): Vtubingi. 1361. 8°. 7 pol. — b) Abecedarium ... v glagolici. ABK-
CEDARIVM ftiib bcr ganlje Satedjijjmu?, one nujšlcgung, in bor Si)ru[ifd)cn (!) Spvad).
TVBINGAE M. D. LXI. 8". 12 listov. — c) Katehilmuf . . . kros Antona Dalmatina,
i Stepana Iftriana ... (15 vrstic v cirilici). Galci^ijimuž, / SDJit ailfjlcgimg, ill bci" Sl)r= /
Uijc^cil ©prod). (V cirilici.) Vtubingi. 1561. 7 pol. — d) Abecedarium ... (11 vrstic
v cirilici). ABt^CKOARIVM, 58iib bet gau= / ^e (Sated)if5mu§, one au§= / Icguiig, in
ber ©l)VUiid)en Sprarf). / (V cirilici.) Vtubingi. 1561. M listov v 8°. (Schnurrer 108).
Dostavi še: — e) Catechismus Lutheri — hrvatski z latinskimi črkami. VTubingah.
15'") I. (Schnurrer 108.) — f) Katehizmus v bisjačkem narečju. Tak katekizem je
Klombner Ungnadu poslal dne 28. julija 1563. 1. O katehizmih a) — f) govori Klze
.lahrb. 1803. str. 89. Teh katekizmov se nahaja a) na Dunaju, v Berolinu, Mona-
kovem, v Draždanih, Ljubljani, '{'ubingah in Stuttgartu; h) v Draždanih, Tiibingah
(v glag.); c) na Dunaju, v Monakovem, v Draždanih, v Ljubljani, v Tiibingah.
Upsali (v ciril.); d) v Draždanih, I.jubljan', v Petrogradu (v ciril.); e) v Draždanih.
Bibliogratija. 447
TEUSHA SDAI PERVIZH VTA/ Slovenski Jefigpreo-/bernen. EV ANGELI VM
D. N. lESU / Christi. Authore Mattheo, nune / primum verfum in linguam. /
Schlauicam. / Ze^ore^ ; Znamenje Ulr. Morhartove tiskarne: Zmagujoče
jagnje na zmaju) MATTH. XXI / Dabitur genti facienti fructus eius. /
iM. D. LV. 8°. 92 listov. — Za predgovorom je podpis: V. T -N. V. T. —
(Dunaj.) — Ad 6. ENA / MOLI- / TOV KERS / zlienikou kir fo favolo te praue /
Vere Viefufa Chriftufa / pregnani. /// ORATIONE DE PER- / feguitati,.^ e fo-
rufciti per lo Euan- / gelio, e per Giefu / Chrifto. / / / Ai Rom. 8. //Per tua
cagione ogni di fiamo am- / mazzati, e condotti come / pecore alla bec- / caria.
— To knjižico, obsegajočo 8 listov, je 1555. 1. v Tiibingah tiskal Ulr. Morhart;
na 4. listu je podpisan VERGERIVS. — (Dunaj, Benetke, Wolfenbuttel.) —
Ad 7. SVETIGA PAV- / LA LISTVVI, HTIIM / EFESERIEM, FILIPERIEM /
COLOSSERIEM, TESSALONIHERIEM, TI- / moteu inu Filemonu, piffani,
fdai per- / uizh vta Slouenfki Jefyk tolmazheni, inu / kratku faftopnu iflosheni,
skufi / Primosha Truberia / Crainza. / / 2)e» .Speiligen '$auU (Spiftelu, bie er ait bie /
epl)efer, ^tjilipper, (£o(Iol"jer Sliefjalonidier, Semot^eum / Situiii oiib ^:pf)ilemonem ge^
jc^riben, gum er= / ften mal in bie SSinbiic^e ©prac^ tjevbol / metjc^t, »nb mit fur|en
t)erftanbi= / gen ?(rgumenten tjnb Sd^o / tien erflčiret. // Essa. 52 Rom. 15 Quibus non
est annuntiatum videbunt:/ Et qui non audierunt de eo intelligent. / UTIBINGI /
M. D. LVII. 4°. 88 listov. (Vseučiliščna knjiž. v Gottingah; Elze Jahrb. 95.)
— Ad 8. str. 100. EN REGISHTER / TA KASHE, KEI TY NE- / DELSKI
INV TIH DRVGIH PRASNI- / kou Euangelij, vtim Nouim Teftamentu, fe /
imajo iskati inu naiti. Per tim ie tudi ena kratka Po / ftilla, Vti fe praui,
kateri Nauuki inu Trosti vfa/kim Euangeliu fufeb, fe imaio nerbule / famer-
kati inu oh- / raniti // 9tegifter, »oie bie Sontdgticfieu, cnb ber atiberen / '%t\it\\ @uan=
getien, tu bem netren Sinbijc^eii Jeftament jujucfjeii / »ii §ufiubeii feni. Sampt einer
!ur6eii ^oftid, tooriit auffJ^ einfa(tig[t ange^eigt roitrt, wa» fiiu Sel)i- Unb Jroftungen mii
in etnem / jetlit^en (guangelio '^aben, 5Snb toie »uir berjelbi= / gen onž gebrauctjeii jolleu /
VTIBINGI. / Vtim Leitu po Chriftufeuim Roiftuu. / M. D. LVII. Ta knjiga seje
zopet natisnila 1558. 1.; po jeden izvod ie nahaja v Berolinu in Draždanih.
Drugi del ima tale naslov: TA DRVGI DEIL TE /KRATKE SVMMARSKE /
POSTILLE, INV TIGA REGISTRA, ZHES / Euangelie, kir fe ob tih dneh
oli Go / deh tih Suetnikou pridi / guio. /// VTIBINGI // Vtim Leitu po Chriftu-
feuim Royftuu. M. D. LVII. 4". 31'/, pol. — S postilami so se bavili Matija
Živčič, Janez Weixler, in Janez Tulščak; njih dela pa niso prišla na svitlo, pač
pa je Kreljevo (Zgod. slov. slovstva, I. del, 108) izdal Juričič 1567. 1., ker je
istega leta umrl Krelj. Vsaka postila ima tri dele s tremi skoro jednako gla-
— Truber je spisal nemške predgovore k hrvatskemu prevodu te postile, ki se
je izdala a) v glagolici in h) v cirilici, a) Postila. (8 vrstic v glagolici.) ^'urje
aufelegung iiber bie Son= / tag§ onnb ber fiirnembfteii geft Suangelia / biircf) \i(!ii gauB
3af)r, jefet erftiicf) in (Srobatijdiec Spracf) / mit Siobatiidien ^ucf)i"taben getrudt //
Vtubingi. 1862. 4°. z-\-\ listov. Ta postila se nahaja v Ljubljani, v Zagrebu, na Du-
naju, v Petrogradu, v Monakovem, v Stuttgartu, v Tiibingah, v Draždanih, v Anna-
bergu, v WolfenbutteIu, v Rotenburgu in v Londonu. — h) Postila ... (8 vrstic
cirilski); nemški naslov jednak, samo „mit (£l)ruliid)en 93udlftaben." Vtubingi 1863.
Nemško in cirilsko posvečenje mejnemu grofu Albrehtu Braniborskemu na Pruskem;
259 listov besedila v dveh delih v 4°. — Po jeden izvod te knjige se nahaja na
Dunaju, v Draždanih, v Rotenburgu, v Tiibingah in v Berolinu.
448 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
scčimi se naslovi. Elze trdi, da nobeden njemu znanih izvodov ni popoln:
vStuttgartskemu nedostaja naslovnega lista in konca tretjega dela, Ljubljanskemu
je pomanjkljiv drugi del, in goriški nima naslovnega lista prvega in tretjega
dela in nekaj posameznih listov. Evo hrvatskega prevoda tu omenjene postile:')
Ob tej priliki podajamo nekaj novih vestij o Krelju. Porojen 1.53S. 1. v
Vipavi, je pod Flaccijem .študiral v Jeni in je šel ž njim 1561. 1. v Regens-
burg in i8(i3. 1. v Ljubljano, kjer je postal poleg Truberja prvi propovednik
in 1565. 1. njegov naslednik; tu je umrl na sušici 1567. 1. Poleg vže znanih
spisov je izdal knjižico „Seba.stian Kreirs Christlich bedenken, /ob und in wie
fern ein/jglicher chri.st, die rotten und / secten, auch allerlei offentliche ir-/
thumen und religionsstreite, beide von rechts / \vegen, und auch mit der that,
zu rich- / ten und zu anathemilircn, / schuldig sey // Sebastian Krell // .Sampt
einer vorrede in/Cyriaci Spangenberg. // Anno 1562. Gedruckt zu Eisleben,
durch Urban Gaubisch \vonhal^'tig auff dem / Graben 4°. 40 listov." — Ta
knjižica se nahaja v javni kraljevski knjižnici v Berolinu; Primož Truber je
vanjo napisal te-le stihe:
Gotc die ehr allein,
Der kirchen lehr rein
Den gliiubigen Christi gnade gemein.
Bržkone je knjižica bila kdaj la.stnina Truberjeva. (Th. Elze, Trubers
Briefe. 437 ) - Ad 9 str. 100. TA DRVGl UEIL ; TIGA NOVIGA TESTA-
MENTA, / v tim bo.sh imel vse listy ino pis / ma tih Jogrou, .Skratkimi inu
Sastopnimi Islaga / mi Sdei Peruizh is mnogoterih Jesikou vta Slo- / venski,
skufi Primosha Truberia Crainza/ fueisto preobernen. / 2)er ouber t)alb %\)d{ bež
lu-uicn ®inbild)ea Xeftamenty baniiit luerbcii jeiit nlle / (Spiftclu Dimb OJeicftuiftcii bev
."p. ^.JlpoUcIn mit Summa / licii luib fiujcii 9lufjlcguuflen. / RO. 10. PSAL / 19 / Atqui
in omnem terram e.\iuit ibnus eorum, et in fines / orbis terrarum uerba illorum. /
VITIBINGI. / V tim Leitu po Chriftufouuim Rojftuu. / Al. D. LX. NOVIGA /
TESTAMENTA / PVSLEDNI DEIL, SO S- / Paula h htim Judom, — S. Jacoba,
Petra, Jan- /.sha, Judesha listiuui, inu S. Juana Befodi- / uene (morda Besediuene),
Skratkimi laftopnimi Iflagami / Druguzh popraulen inu prepiffan / fdai peruizh
drukan, od Primo.sha Tru- / beria. // Ueut. 4. Pfal ll9. Elai. 8. Apoc. 22. / Si
quis appoluerit ad haec vel diminue- / rit de verbis libri Prophetiae huius,
apponet / Deus fuper illum plagas scriptas in hoc li- / bro, et conferet partem
eius e libro vitae et / ex urbe fancta. // ®a-o Ic^t Jbetl be^ neiueii / leftamentž, in
Juelc()em bcgriffeu finb, bie / (Spiftelit bffs fieiligcit ^iJtpoftelš %i\\\[\ ju 4">e= / bi-eeni, Steni,
^acobi, ^i'tii, 3'-^f)niiiii5, '^s^\'i>t., jambt Der Cffenbaniiii.], mit fiir,^tt'U Berfteiibigcii VluiV
ksiungcii. / VTIBINGI. / M. D. LXXVI1. b". XXX. (.štetih) in olO (štetih) .stranij
in 20 (neštetih) listov. Knjigo je tiskal Gruppenbach, Morhartov naslednik.
') PARVI DELyPOSZTILE/EVANGELIOV/KOISZE VSZAKU NEDILLU/
PO OBITSAVL' OTSITO U CZRl- / Kvi tstu, zatsanfsi od Adventa ili Prifiafztva do /
Vazma, Po Gofzpodinu Jvanu Brencziu turna- / tseni i predikani. / Potle ii Harvaczki
ya-/sik iz I.atinlzkoga verno obrti- / cheni i Iztuma- / t.seni :/ PO / ANTONU DAL-
MATINU. I / Sziipanu Ilztriaiiinu. / PSAL. XVIII. / Po vlzoi zemlli izaide j?lalznik. I. v
koncze/okrugla zemlle ritsi niliove. / V" R.\TISPONI POLI IVANA / Burgara fftam-
para, u godilTchu. / M. D. LXVIII. 4". Prvi del ima 207; drugi 277 str. (Regensburg.)
Bibliografija. 449
<Schnurrer 119; Elzejahrb. 1595. — V predgovoru se opravičuje Truber, da so
bolezni in „meine SJac^Iafnafcit uut> it)cltlid)e 0cjc{)flftc" toliko let zavlekle izdanje te
knjige. Povsod se prč sv. pismo tiska v 8", 12° in 16" obliki, zato se nadja,
da .se bodo poprej v 4° obliki natisneni deli ponatisnili in potem vsi deli skupaj
zvezali. — Doslej izdani snopiči .slovenskega zakona so bili Dalmatinu in
Konzulu podlaga za prevode na hrvatski jezik.') — Ad 10 str. 104. ARTICV^LI
OLI ; DEJLI TE PRAVE STARE / VERE KERSZHAN.SKE, IS S PY9- / ma
poredu poftauleni inu kratku faftopnu Islosheni, Kateri fo tudi taku / utim
1530. leitu, nafhimu Nermiloftiufhimu Gofpudi Ceffar3U Carolu tiga Jmena
Petimu, ranicimu, inu potle utim 1552. leitu, timu Concilju / V trienti, od enih
uelikih Nembskih Vyudou, !Meift inu Pridigareu, na- / prei polosheni inu dani,
Sdai peruizh is Latinskiga inu Nembshkiga Je- / fyka, uta Slouenski fueiftu
jftolmazheni: Odfpreda uti Slouenski ' Predguuori fe praui, katera Vera ie, od
S. Tro3'ce po- ' ftaulena, ta ner prauishi inu ner fta- / rishi skufi / Primosha
Truberia/Crainza. /, 2)rei) (£^rii"tlicf)e Koufeinonen / nam-' ; lic^ ^^lu9§Lnuiiiicf)e/3Birtem=
bergijc^e onb iSac^^ / fiidie / »ie bie eine bem ©roRmac^tigften 9{i3niifrf)en ^aijer ©a* /
rolo bem fiiuTfff" // etc £)od)loblicf)er ®ebac^tnuB / im lo30. "^at "on^i bie anberrcn jroo
tiem Goncilio ju S^rteiit 2(imo 1552. Bon ettll= / djcn oon @ott erleiic^ten / G^iir /^iivften ;
Stett onb ^[jeologen / iibcrantlriort aiifs Sateiii uttb Jentic^, in bift SBiiibifd} ^43urfi ju^
famen / gcjogeii, / VTIBINGI. / Vtim leitu po Criftufeuim Roiftuu. / M D. LXII. 40.
Ta knjiga ima 4 neštete, 107 štetih listov. V nemškem pismu Krištofu Wurtem-
ber.škemu razlaga Truber, katera načela so ga vodila, ko je pisal to knjigo
') a) Prvi del Novoga Testamenta, po Antonu Dalmatinu i Stipanu
Istrianu, (q vrstic glag. berila.) %zx er[t ^alb 3;f)ei( beš neiDcn Je> / ftamentž, bauinn
icin bie cier GDangetiftert tinb ter %- / poftel ©ef(^id)t, je^t jum erften mntc in bie (Sro»/
batifcbe 3prad) oerbolmetidit, unb mit / ©lagotitijdien 33uc^[tQben getiudt. // \' Tubingi /
leto od Kristova roiftua. i. 5.6.2. — 19 strani obsega Truberjev predgovor na-
slovljen na kralja Maksimilijana in podpisan : SSracf) am 12 tag ^finnuarij 9(ntlO 1562. /
(£. SŽon. Mat). / 3Snbeit£)anigi[ter Saplan / ^rimu§ Jruber Greiner ber '^tM ^far^ec 5U
S8rac^, 26 listov (predgovora) 106 str. 4". — 1000 izvodov. — (Schnurrer, Sla\v.
Buch. 89 seq. Kopitar 430. Th. Elze Jahrb. 1895.) — b) Drugi djal Novoga
Tefhtamenta. (5 vrstic glag. berila.) 3)er onbet !^aI6 tf)etl id. id. kakor poprej.
Shtampan V Tubingi, 1.5.6. 3. Predgovor so podpisali Ant. Dalmata, St. Istrian in
Jurij Juričič. ^i str. naslova in predgovora, dve abecedi, 4. pole. 4°. (Schnurrer 93,
Kopitar 444, Th. Elze Jahrb. 1895.) — 1000 izvodov. — c) Prvi del Novoga
Tefhtamenta — po Antonu Dalmatinu in Stipanu Jstrianu (11 vrstic cirilskih).
2)er erft ^alb %\)6{ id. . mit / (Ii)ru(iicf)en 58ud}i'taben getiucft. V Tubingi / 1. 5. 6. 3. —
Dve abecedi, devet pol berila, osemnajst stranij naslova in predgovora, 4°. Nemški
predgovor naslovljen na Wolfganga, mejnega grofa renskega, so podpisali Truber,
Dalmatin in Konzul; isti dopis sta pisala v glagolici pa samo Dalmatin in Konzul. —
1000 izvodov. — d) Drugi del novega Tefhtamenta — sedem vrstic cirilskih.
ITeu anber id. . . . mit / Si^ruUjc^en Suc^ftaben ge^ / trucft: Shtampan v Tubingi. /
I. 5. 6. 3. / — Dve abecedi, pet pol in trije listi berila, 31 str. naslova in pred-
govora. — :ooo izvodov. — a) in b) se nahajata v Kraljevem Gradcu, v Londonu,
Monakovem, v Kasselu, Stuttgartu, v Tiibingah, na Dunaju; samo a) v Draždanih,
v Halle, v Ljubljani, Rotenburgu. — c) in d) v Ljubljani, na Dunaju v Draždanih,
iVIonakovem, v Berolinu, Stuttgartu, v Tiibingah; — samo c) v Petrogradu. (Elze?
Jahrbuch 1895.)
450 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
in obljublja, da ista knjiga v hrvatskem ') jeziku skoraj izide z glagolskimi
in cirilskimi črkami. S^atum iUrad) nm 1. tag Mal) iiii M. D. LXII. ^ar. / g-. J^. ®. /
i8etcitpni» / c\ex ©ienei / ^^}itnm§ 2;uii= / bet ber jeit / ^^ifnrf)er su / 58vad). / (Ljubljana,
Olomuc, Tiibinge, Dunaj ) — Ad 11 str. 104. jCERKOVNA ORDNINGA.
Knjiga v kraljevski biblioteki v Draždanih (Litt. Kelg. 16".) ima naslov v gla-
golici, in pod njim nemški naslov: Sui Summn ctlidier '•^rebicjcn Dom ^lagcl uiii>
^-ynl)olt)eit / Qu^ t)cm Jciitjdjni in bie ciobatiidje Spvarfi tcibolmetjd)! / Uiib mit crobn^
tiidieii bitdiftaben getrudt. l.o63. Jiibiiigeu. Pred tem naslovnim listom (na drugi
strani zavitka) je pisano v latinici: Edna kratka Summa nykih prodigi od t tsche
(toče) y od Scharnitz (?) Kefu predikane w ftolnom Warofhu ■\\'urtembertzke
zemli milmtza Augufta Ljuto (Ljeto ?) po Roift\va Gofpodina nafchega ifu krszta
1562 i po Jurju Jurifitzu z Windola, Antonu Dalmatinu y Stepanu Istrianu iz
Nemfzkoga Pifma w Chorn-atszk}- jazik od ritschi do ritschi Averno jftluma-
tschene y Chir\vatszkimi Slowmi Stampane / av Tubingi 1563. (Yo ie povedano
še potem v latinskem jeziku.) Zatem pride 14 listov tiskanih v glagolici, ki
obsegajo omenjeno „Sumo" in na to z latinico v slovenskem jeziku „Ordo
') A r t i k u 1 i id. (v cirilici) se glasi jednako s poprejšnjim. Dopis je naslovljen
iz Uraha od 20. oktobra 1862. v nemškem in hrvatskem jeziku (v cirilici); na zvršetku
knjige ni slik. Obe izdaji sta izšle po 1000 izvodov. (Annaberg, Berolin, Ljubljana,
Ulm, Dunaj.) (Elze, .lahrbuch 1*^94.) — Spovid i fposnaine pro)a(!) krftianske
vire id. . . . iada najprvo i Latinfkoga i Nimlhkoga jarika (! jazika) na HrAatfki, po
Antonu Dalmatinu: Stipanu Iftrijaninu iftlmazhena etc. etc. V tubingi 1564. (glag.)
it^listovj 400 izvoilov. (Dunaj, v knjižnici menihov bosonogih.) (Th. Elze, Jahr-
buch 1804). — Spoved etc. Ista knjiga tiskana v latinici. Ibid. 1 564. 400 izvodov,
(Monakovo.) (Th. Elze, Jahrbuch 1804.)
Prevodna hrvatski j esik : ARTICVl.l 11. 1 DELI PRAVE STA-/ RE
KRSTIASKF^ VERE id. (Šestnajst vrstic v glagolici; naslov je skoro dosloven s
slovenskim, namestu: „Sdai peru'zh is Latinfkiga in Nemfhkiga" stoji: „Sada
vnovja iT Latinfkoga, Nemfhkoga i Krainfkoga") Confessio cber ^efnnntmi§ bc? /
©loiibciii?, bic bcm ©ro^medjtigiftcn 9tomi= /fc^en latjjcr Sarolo bcm fiinfften etc. etc
iioii ctlidieii Doii ®ott !^od)^ / erlciiditcii K^urfitrften, (^iii-[teii, Dii ©tcttcn, auff beiii
9ieid)f5tag / Anno ^o. iii '".jdigčipurg gobniteit, iibernntaiort, aufj bcm 2a= / tciit tmb
3^eiitjd) iii bic (Srobntijcf)e Spvad) uerbolmetfdit, »n mit ©(agolifdien 53ud^ftabcii gc=
tnidt / VTVBINGI. Nemški dopis je naslovljen na Janeza Friderika Sredniega in,
brata Viljema, in datovan iz Uraha dne 10. oktobra 1562. Podpisani so: Pr. Trubare
Ant. Dalmata in Štefan Konsul; na zadnji strani knjige sta sliki Ant. Dalmata in
Stef. Konsula. (Berolin, Draždani, Ljubljana, London, Regensburg, Rim, Stuttgart,
Ulm, Dunaj.)
Prevodi na hrvatski jesik: EDNI KRAT / TI RASVMNI NAVCI /
NAIPOTREBNEI I PRVDNEI / Artikuli iii Deili, ftare praue Vere krfti- anfke id.
(devetnaist vrstic glag. besedila.) ®ic fiinuimpftcu §aitptavti!cl / Sbviftlid}cr 2cl)re / ail^
bcr latciiiifdicu, teiitidicn itiib SBinbiidicii ©Diad) / in bic (Svobotiidic jcluinb jum /
eiftcn mnl ucvbolmeticbt tmb mit 6ro / bntijcf)cn S^ndjftnbcn ge= / trudi. // V TVBINGI. //
M.D.LXII. Na naslovnem listu sta podpisana Anton Dalmatin /' Stipan Istrian /;
potem sled^ trije listi brez stranskih številk; nato nemški dopis volilnemu knezu
Augustu Saksonskemu iz Ljubljane z dne 22. julija 1562. E. (SJurfiilftt. ®nQbcn /
5ynbcrtli(inigftc / ®icncr / ^srimn§ Gruber, ber (Sl)riftlid)en .v^cvin / idanblcntc tmb
štctt \>ii 3iu[tcntt)ninb§ / (Svoin Dnb ber anraincnber i^anb unnb .s^cr / idjaftcn, SJJetling
3ftciveid) unb .Uarft / 35?inbijd)cr \)\\'i> 2cntjd)ci ^^rebigcr / Antonius Dalmata / Ste-
phanus Consul Histrianus. i44Str. (? — 3 uvod, 4 — 1^9 besedilo, 140 — 144 register.
(Draždani, London, Monakovo, Radnitz, Rei^ensburg, Roteiibur^, Tiibinge, Dunaj.)
— EDNI KRATKI / RASVMNI NAUČI / NAI- / POTREBNEl I PRVDNEI ARTI /
kuli iii deli Itare prave Vere krftianfke etc. (osemnajst vrstic v cirilici.) Nemški
Bibliografija. 451
Ecclellafticus", ki obsega 175 listov brez naslovnega lista. Na prvem listu je
CERKOVNA / ORDNINGA (i. e. Ordo Ecclefiafticus) — (ta izraz je pisan).
Druga stran 66. lista ima: TA DRVGI DEIL TE CERKOVNE / ORDNINGE
OD TIGA PREDIGARSTVA, KATIRI IN KOka ty Pridigarj, Paftjri inu
Farmoftri fe imaio fhegnati inu htimu Pridigarftuu odlozhiti inu poftauiti.')
List 100: TA KRATKI VVIRTEMBERSKI CATEHISMVS. (Fr. Vidic, „Ljub-
Ijanski Zv." 1896.) — Ad 12. sir. 104. TA Celi Psalter Dauidou / VTI\f SO /
VvSI SHLAHT VISSOKI BOSHY / Nauuki, Troshti, Prjleshi, Prerokovane
Te Jefufue inu nega Svete Cerque Molvtue, Pro / shene Huale inu Sachuale etc.
Sdai peruizh vta / Slouenski Jesik J.stolmazhen inu kratku sastopnu Jsloshen,
naslov jednak z glagolsko izdajo z neznatnimi spremembami, / V TVBINGI / LETO
OD KRSTOVA ROISTVA. / M.D. LX.n. 4". looo izvodov. Nemški dopis na kralja
Maksimilijana iz Uraha z dne i. marcija 1562. (J. ^itn. Mat}. SJnterlplltgfter Saplan.
^rimu§ Gruber. Greincr, ber Qdt ^^farljcr 511 S^radj. — Trije listi hrvatskega pred-
govora; V TVBINGI XII. MART. etc. M.D.LX1I. ANTON DALMATIN. / STIPAN
ISTRIAN. T47 listov; i — 3 uvod; 4—8 register; q — 130 besedilo. Na koncu
V TVBINGI / VI. FEBRARA. / M.D.LXII. (Draždani, 'Halle, Ljubljana, Monakovo,
Regensburg, Rottenburg na Tavberi, Stuttgarr, Tiibinge. Th. Elze, Jahrbuch 1894,
138 — 170.) To so prevodi dela „Loci communes".
Drug-e jednake knjige : BRAM- / BA AVGVSTAN- / SKE SPOVEDI //
APOLOGIA 1- / MENOVANA. // Verno tlmazhena / is Latinfkoga jasi- / ka va
Hrvatski, po Antonu / Dalmatinu i Stipanu / Iltrianinu // Piaim. i iq. / J govarah od
tvoih / fvidozhaf- / tvi pred Krali, i neiti- / danfe (!) V TUBINGI. i'. 5. 64. / 8". 506.
(Berolin, Dunaj Discalceati.) BRAMBA / AVGVSZTANSKE SZPOVEDI / APOLOVA
IME /- NO VANA // VERNO TLMATSENA / IZ I.ATINSKOGA VASIKA / va Hrvatfki,
po Antonu Dal- / matinu i Sztipanu Iftri / vanu / PSZAL. // C.XIX. / J govorah od
t^oih evidotsa (!) fitvi (!) pred / Kralli i nei3tiah6e (!) / V TUBINGI / M.D.L.XI1II.
H°. 256 listov. (Berolin. Draždani.) — Te knjige so vplivale tudi na to-le italijansko
delo: La CONFES- / fione, della Fede / data aH' Inuittiffimo / CAROLO V. / nella
Dieta di Augufta, del / M. D.XX^. / Nouamente uerfa dal Latino in lingua Italia- /
ana, per alcuni fideli Chriftiani, ama- / tori d' Italia. // Aggiontovi la Defefa della
iftefa Confeflione / ET / La Confeffione / della dottrina delle Chiefe di Saf- fonia,
fcritta del M. D. Lil per dar- / la nel Concilio di Trento. / PSAL. i iq. / Et parlaua
de' tuoi teftimonii al cofpetto de i Re. / et non era confuso /. STAMPATO IN
TUBINGA. / Anno M.D. LXII. 8". io-j listi. (Berolin, Draždani, Tubinge, Wolfen-
biittel.) — LA DEFE- / SA DELLA CON- / FESSIONE / DETTA APOLOGIA. /
VERSA DAL LATINO / in lingua Italiana / reuifta et corretta / con diligenza, per
Antonio / Dalmaia et Stepha- / no Iftriano. / PSAL. 119. / Et parlaua de tuol
Teftimonii al colpetto de i Re. et non era confufo. // STAMPATA IN TVBINGA /
L Anno .M.D.LXIII. 8". 232. (Berolin, Draždani, Tubinge.)
') CZRIKVE- / NI ORDINALICZ, KA- / kofse vpravoi Katolitsafskoi, Krfst-
vanfs- / koi Czrikvi, Herczefstva Vvirtem- / berfskoga vfse prave Bosje Islusbe
opravliaju i / fsluse. / >zad naiprvo Vhrvatski vazik preobrachen i ftampan. //
SBiirtemberfliidie ^irc^enorbnung, in bie / Siabotifc^e ©prac^ uertiert, onb / mit 2a-
tetnijc^en Šudifta« / ben getiudt. / i. KaKorint. 3 / Drugoga Fundamenta zaiistino
niktore / nemore polositi nego ov, ki polosen yefst / fskurfst. (!) L prots. / V
TVBINGL / t 564. 02 listov. (Draždani. Th. Elze, Jahrbuch .8q4.) — CRKVE- / NI
ORDINALIC / KAKOSE VPRAVOI KA- / toličaski, Krstjanski Crkvi / Herczestva
Virtemberskoga vse prave Boshje Slushhe opravljaju i / služe. // Sad najprvo V
hrvatski jazik preobrafhzhen / i fhtampan. / SSurtembergifc^e S'iid)enorbnung in bie
(£rabatiid)e Sprod) uertiert mib / mit (Srabotijc^eii 33uc^l'taben getvudl. / KaKorint.
7. I Drugoga Fundamenta zaistino nikto- / re nemore poloshiti nego ov ki / poloshen
jest iskrst. i. proč. Y TUBINGI / M.D.LXIII. f?°. 112 listov. Predgovor so podpisali
Anton Dalmatin, Stipan Jstrian, Juraj Jurišič iz Vinodola.
452 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
skusi PRIMO- , SHA TR\'BI:RIA ; Crainza. / ^ei ^aiij %-iaiiev / in bic 5IBiii / bifeje
SpracI) 511111 cvftcii mol oeibolmet)ci)et uimb mit fui-u"n ueiftaiibii]cu ^(rguiiieitteii/uuitb
3c^olieu ediavt I PSALM. 68. Increpa verum arundinis congregationem Tau-
rorum inter vitulos, populos, conculcantes propter Argcntum, Difsipa gentes,
quae hella volunt. V TIBINGI. / Al. D. LX. VI. (Knjiga se nahaja v Ljub-
ljani, Olomucu in vSluttgartu) — Ad 16. str. 105. Formula Concordiae.
V svojem dopisu Ludoviku vojvodi \\urtemberškemu v prvi polovici druge
izdaje „Novega zakona" (Tiibinge 1582) navaja Trubar med drugimi svojimi
deli tudi Formulo concordiae. Tudi Jacob Andreii omenja v nagrobnem govoru
po Truberju to Formulo. 1586 - Ad 18. str. 106. TA CFLI NOVI/TE-
.STAMENT NA.SHI- GA GOSPVDl IXV ISVELI- , zharie Jefufa Chriftufa,
na dua maichina deilla ; resdilen, vtim je tiga ftariga Testamenta do / polnene
Suma inu praua Islaga, druguzh pregledan inu vkupe drukan, skufi / Primofa
Truberia Crain / za Rastzhizhe // ria. MATTH. XXI1II. Et predicabitur (dicit
Chriftus) hoc Euange- / lium regni in vniverfo orbe in teftimonium om / nibus
gentibus et tunc veniat finis. ,'/ "^a^ nem Icftnnient iniicrv ^:\.-' j reii »nb Sedg^
maclicr-: ^ej" (il)vi)"ti, tu / -^rocit fleiii tljcil obgetlieilt, iii iucldjcnt bce alteii Se^ / ftamentž
CS-rfiiUiiiicj, Sitnima tmb rec{)te ^lufeleginiij begviffeii, ,uim aiibcrii / mol «bcvjel)cii tmb
511- /fameii getriicft. // V TIBINGI. // M. D. LXXXII. Drugi oddelek ima ta -le
naslov: TA DRVGI / DEIL NOVIGA TE/STAMENTA VTIM SO VSA /
Pifma tih Jogrou / druguzh pregledan inu / vkupe drukan, od Primosha / Tru-
beria. / Actor I. / Huic Christo omnes Prophetae testimonium / ferunt, quod re-
miffionem peccatorum acceptu / rus fit per nomen eius, Quisquis crediderit
in / eum. Ter oiibci Jeil be# ueiDcn Seftameittg, in bcm ftnb alle (^eji-^rifitn / bcr
■Jtpoftel jnni anbeien tibetfel^en bnb / juiammen gebrudt. / Vigneta / V TIBINGI. /
iM. I). LXXXII. — Ad 19. str. 106. AGENDA, / T V JE KOKV SE ; TE
LMENITNISHE / BOSHIE SLVSHBE OPRAV- / lajo po AMrtemberfki Cer- /
kovni ordnungi, / Slovenfki / 3Siitcmbcrv}iid)c .Tlii-djemigcub / SSinbijd) / 1. Gor. 14./
Puftite, de se ufe poshtenu / inu poredi rovna. M. D. LXXXV. 8". 24 list.
DRVKANV V BITEBERGI. Anno 1585. — Loči communes. Obširni
predgovor k prvemu delu Novega zakona (\ob1) naslanjajoč se na Melanch-
thonove „L o c i communes" je izšel posebej z naslovom: TIGA NOVIGA
TESTAMENT.V ena dolga predguuor, vti so ty nerpotrebnishi inu pridnishi
artikuli etc. — Gin [aiigo SBiuDij.l) i^oireb iibcr ba-? ^Jteiu leftaiiteut, barinn bie ielt9 =
mad)eiiben .i^auplartictcl bc» d)nftlid)cu ®(aubeu-3 etc. fiiib eingefiif)!"!. V TIBINGI.
M.D.LVII.4". 42y(?) — Jurij Dalmatin. (Zgod. slov. slovstva. I. nO) J ESVS
SIRAH. /ALI NEGOVE BV- / quice (Latinski ECCLE.SI- / ASTICVS) sa vfe
schlacht lud\-, /suleb sa Kerfzhanske hishneOzhc/te inu Matere, v flouenskijesik
ftolmazhene, suciitu pregledane,/ inu s"red enim kratkim nuz-.nim regishtrom,
.sdai per- / uizh Drukane / ^eivLž Sprad) 25?tnbi)c^. / \ampt tiir^en ''Jltgnmcntcu »- / bet alle
(Sapitel, wn einem nu^'/Iid)cn regiftev, jo ant ciib bc§/bud)lein^3u finbcn ift./ DRVKANV
VLVBLANI, / Skusi Joannefa Mandlza. / M. D. LXXV. — Ad 3. str. 111.
BIBL1E;/TV lE, VSIGA SVE / TIGA PISMA PERVI DELL, VKA-/TERIM
SO TE PET MOSESSOVE BVQVE, sdai peruizh is drugih iesikou vta Slo-
uenski sueiftu ftolmazhene / .sred kratkimi inu potrebnimi argumenti zhes vfak
Clapitul inu, / saftopnimi islagami nekoterih tcshkeishih besed, inu seno, / po-
trebno Slouensko Predgouuorio, v kateri ie kratka / fumma prid inu nuzh
Bibliografija. 453
letih Buqui sapo- / paden, skufi Juria Dal- / matina // NA KONZI lE TVDI EN
RE- / gishter, vkaterim fo, sa Harvatou inu drugih Slouenou volo, / nekatere
Kranske inu druge befsede vnih iesik ftol- / mazhene, de bodo lete inu druge
nashe / Slouenske Buque bule saftopili. 2)ie fiinff Siicf)cr llUofis / jambt furgen
9lrijumeiiteit minh iiott)iueiibi9cn Sdiolien. // Joan. 5. Cap. // Praui GOSPVD inu
odreishenik Chriftus: De bi vy AIo- / sefsu verouali, taku bi vy guishnu tudi
meni verouali. / Sakai on ie od mene pifsal. / DRVKANU VLVBLANI VTIM /
leiti po Chriftufeuim Roiftuu skusi Joan- / nesa Mandelza / M. D. LXXVIII.
Oblika je mali folio. 181 li.stov. — BIBLIA, / TV IE, VSE SVE- / TV PISMV,
STARIGA / inu noviga Teftamenta, Slo- / venski tolmazhena fkusi / IVRIA
DALMATINA. ,// ^:8 i bel, haš ift, bie gaii / |e ^eilige Scf)rift, SCSuibiirf). (Mali nakit,
obstoječ is treh listov.) ©ebntcft in bcr Gfmrfiirftltdieu / Sad)ni(f)cn Stobt SKittem =
berg, / burcf) ipane Srafftd Crbcii. / ANNO. M. D. LXXXIIII. II dela Pol. I. del
oO štetih in 334 neštetih listov in 147 lesorezov z lepimi začetnimi črkami.
Na zvršetku predgovora je tiskano: SSittemberg am ilfetueit ^ar^tng bet- cingcunben/
M. D. LXXXIIII. 3arg // (£. %. ^. oub (S. // SSnbert^eiitger gef)Dr)amer St!ird)enbiener //
aU. ©eorgiug 2)a[matinu§. — Prvi del obsega knjige starega zakona in se za-
vršuje s Salomonovo Visoko pesmijo. Drugi del. brez glavnega na.slova, se
deli v dve polovici, vsako s po.sebnim naslovom in s posebnim številjenjem;
pr\'a polovica obsega preroke in apoknfe, druga polovica novi zakon. vSVETI /
PREROKI, / V SLOVENSKI / Jesik tolmazheni, / SKVSI // IVRIA DALMA-
TINA/ f^ra&e^^a) // Actorum X. /Jesufu Criftufu prizhovanje dajo vfi Preroki,
de/flcus njegovu Ime imajo vfi odpufzhanje grehou pre-/jeti, kateri v' njega
veruj o. ;/ VVITEBERGAE. / Anno IVI. D. LXXXIIII. — 210 listov, 34 lesorezov.
_ NOVI TE-/STAMENT: TV IE, / teh Svetih Evangeliftou inu / Apoftolou,
Buqui inu / Ljftuvi: Slovenfki. // SKVSI // IVRIA DALMATINA / (Arabeska) I j
lESA: XII//Koku fo na Gorrah lubesnive noge, teh poflanih, kate-/ri myr
osnanujo: od dobriga predigujo, isvelizhanje osna- / nujo, kateri pravio k'
Zionu: Tvoj Bug je Kraji. // VVITEBERGAE. Excudebant haeredes Johannis
Cratonis // Anno Al. D. LXXXIIII. Ta polovica ima 151 štetih, 8 neštetih listov
in 38 lesorezov. >) - Str. 182: Filip Repež. ROMARSKE / BVKVIZE / Nar-
pred je en majhen vuk, koku ima en Romar fam na kratkem ta S. Krishou
pot/objifkati; po tem je tudi /12 PESMI, / Od manenge, od premifhluvanja,
per Stationich, inu od enih in drusih odpustkou: fusebno od teh velizeh gnad,
katere skasuje JE.SUS na Krishni gori tukai u'zerkvi S. Krisha, / u"ta Caefarski
') Popolno sv. pismo Dalmatinovo se nahaja v Bautzenu (v knjižnici .Matice
srbske), v Berolinu, v Draždanih, v Gothi, v Gorici (lic. knjiž.), v Trstu (semeniška
knjiž.), v Gradcu, v Ljubljani (lic. in muz. knjiž.), v Mariboru (gimn. knjižnica), v
Pragi, v Olomucu, v Požunu (knjiž. evang. gimn.), na Dunaju, v Wolfenbuttelu, v
Halle, v Monakovem, v Londonu in zasebni posesti. V kranjskem deželnem arhivu
se nahaja več zanimivih dopisov glede natisa Dalmatinovega prevoda sv. pisma,
namreč: i. prošnja Dalmatinova na kranjske stanove; 2. proračun tiskarja J. Man-
delca o natisu; 3. zahvalno pismo Dalmatina in Bohoriča Ludoviku Wurtem-
berškemu; 4. zahvalno pismo istih pisateljev volilnemu knezu Saksonskemu; 3. spri-
čevalo Dalmatinu in Bohoriču in tipografu Mravlji; 6. dopisovanje o razpošiljatvi v
Avstrijo, in 7. Račun o stroških za Dalmatina, Bohoriča in Mravlja, ki so bivali v
Witenbergu od 23. majnika do 26. decembra 1583. (A. Dimitz, Jahrb. d. Gesell.
fiir die Gesch. des Prot. 1883.)
454 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
Fari Loofh imcnuvani. / Leti Romarji fo vezhkrat profili, de bi lete Peifmi
radi imeli: na tu ta dva prczhaftiliva Gospuda Caplana tukai, Gospud Francisk
Clempfhe inu Gofpud Codella fta sdei te bukvize .skusi njih shpendanie drukat
puftila inu na fvitlobo dala / 5" perpufheniam ter narvifokeifki gnadlive
Duhovne Gospofhe / O. A. M. D. G. / Lete Bukvize inu Pelmi fo fturjene
inu sloshene skusi Philip Jacoba Repesha, Organifta u' Looshi u"tem leiti
1757. Nansadei fem perlushu ene S. Molitve pruti JEsufu. /inu Mariji. / 1'. LVB-
LANI. Per Anne ElLsabethe Reichhardtouke Udove. 1757. — Ta jedini izvod prve
Repeževe pesmarice je pisatelj te knjige našel v župnij.ski knjižnici v Dolini
in ga po.slal Matici Slovenski. — Profesor Funtek pa je pisatelja te knjige
opozoril na izvod Repeževe pesmarice, ki se je natisnila v Vidmu in ki ima
ta-le naslov: Romarsku / Drugu Blagu /Tu je: 2h. .S. Pesem, katere fe zhes
zeilu Leitu tukaj na Krishni gori pojo, kir fo od vfe forte Materije JEsufoue,
inu tudi v" enih le od vezh gnad vkupei, katire / fo Romarji tu sadobili. / De
bi fe fhe vezhi zhaft Boshja, inu Andaht gmirala, fo sdei tele Pefme od tiga
Vikfhiga tam naprei imenuvaniga Duhovnika Poglavarja na fvitlobo, inu drukat
dane. Narsadei je fhe ena perloshena Pefem. / inu ena potrebna Molitu ene /
prave ferzhne grevenge. / Letu vfe ukupei je sloshenu, inu fturjenu fkusi
taiftega, katiri je popreid te per ve / inu te druge Bukvize popifov. U' Vuidmu
M. D. CCLXXV. / Po Brattih Murero.
Antona Janshaja / Zefzarskiga ZhQbQllarja. / Popolnoma / Podvu-
z h en je / sa Vssc Zhebellarje. / Na kaj sa eno vi.sho taisti od svojeh /
zhqbQll bres tgga, de bi nj^ podirali, / al pa morili. 1. Najbogateifhi dobizhek,
koker do fehmalu lohku fadobijo. / 2. Vender vfse ZhQbQlle per ihiulenji, inu
dobri Mozhy ohranijo. 3. Ufsakateri Pain Zh(|bQll da (recte do) fmerti lohku
uzhivajo, inu fhe svojim Erbam fapuftijo. Na mnogo Profhnjo is Nemfhkiga,
na Kravnsku preflaulenu, inu s nekaterim Pomerkvarjem pogmiranu. / Od /
Joannesa Golotschnika. / Fajmofhtra v' Grishi na Stajerfkim. / V Zelli, Utif-
nenu inu fe najde per Fr. Jos. Jenko / 1792. Alala 8". 200. vSedem tablic. —
Jakob Krasna. Stoletna Pratika devetnajstiga stoletja od 1801—190 1 .
Za duhovne, deželske služabnike in kmete. Iz nemškiga v .slovenski jezik
prevedena. V Gradcu 1840. 8". 164. Nat. I. A. Kienreich; prodaja L. Kremžer
v Ljubljani. — II. izdajo priredil J. Vole v Ljubljani 1847. — IlI. izdaja.
Ljubljana 1860. — IV. izdaja. Ljubljana 1880. — J. Marn. Jezic. XXIV. —
Sabar Jakob (1808—1864) iz Železne Stolice, je župnikoval petindvajset let
v Gornji Lendavi in se 1861. leta preselil v Črenšovec. Bil je govornik na
glasu, in zapustil v rokopisu govore, križni pot in cerkveni obred; vse to
se nahaja v knjižnici črensovski. — (Bož. Raič, Ltp. SI Mat. 1868.) — Jožef
Rozman') (1801 — 1871) Trebanjski str. 134. 1. Oče naš, kteri si v ne-
besih. — 2. Posvečeno bodi tvoje ime itd. Pridjan je tudi Katekizem. 12".
vStr. 286. — 3. Daj nam danes naš vsakdanji kruh itd. V Ljubljani 1851. 1.
III. nat. 357 str. — Nekaj njegovih pridig je objavil „Duhovni Pastir." —
Anton Pekec (1803—18:^3) iz Stopič. 1. Razlaganje dopoldanske
očitne službe božje ali krščanski nauki od sv. ma.še in pridig, ki jih
je imel — — , kaplan per sv. Jakobu v Ljubljani 1832. 1. Po njegovi smrti
J. Marn, Jez. XXIV.
Bibliografija. 455
na svetlo dal Jožef Burger . . . Nat. J.Blaznik. 1834. 8". VIII. 459. — 2. Kri-
stusovo ter pije nje v osem postnih pridigah, ki jih je imel — — ,
Kaplan per sv. Jakobu v Ljubljani v letu 1831. Po njegovi smerti na svet-
lobo dal T- Burger id. Natisnil J. Blaznik. 1835. S°. 122. (Obe knjigi v me-
telčiči.) (I- Marn, Jez. XXIV). - Jožef Stlebil') (1784—1848) iz Planine na
Vipavskem, je po nekaterih kaplanskih službah bil učitelj pastirstva in spi-
ritual v goriškem semenišču, potem je župnikoval v Černučah in dekanoval
v Ločniku bh/cu Gorice; bil je tudi okrožni šolski nadzornik. Po njegovi
smrti je Štef. Kociančič izdal njegove „Pridige". Gorica 1853. 8". X. 176, ter
pridjal tudi njegov življenjepis. — Janez Strel (1790—1847), dekan v Gorjah
na Trebnjem, je zložil znano pesem , Popotnik" (pridem čez goro), ki jo je
B. Potočnik izdal v „Novicah" 1H47. 1. 76. — Orešnik Lepstanskl (1797
do 1869.) iz vškocijana na Dolenjskem, umrl župnik v Podgradu ali Mehovera,
je dopisoval v „Novice" o posvetnih, v „Danico" o duhovnih rečeh, n. pr.
„Dobri in zvesti pastir išče izgubljene ovčice" (1852); istotako v „Drobti-
nice". — Jožef Zemlja (1805 — 1848) iz Breznice, sotrudnik „Kranjske Če-
belice", je po vplivu Prešernovega ;,Krsta pri vSavici" spisal epsko pesem
„Sedem sinov", Ljubljana 1813. 8". 44 in je poslovenil Jonketov Krainerischer
Bienenzuchter. — Dr. Nikolaj Liplč (1746) iz Ljubljane, se je učil bogo-,
modro- in pravoslovja ter je postal v Ljubljani odvetnik, 1790. leta sodnik
(Bannrichter). Nabral je 150.000 gld., da se je v Celju osnovala srednja šola,
koje prvi razred se je otvoril 1809. 1. Bil je nadarjen in mnogostranski
izobražen mož in se je popolnem žrtvoval za ljudske koristi. (Carniola 11.
1839. — Progr. des Cillier Gymn. 1852. — Frid. Kavčič, Ljublj. Zvon 1896.)
— Dr. Anton Medved (1862 1.) iz Rajhenburga na Štajerskem, vedno
odličen dijak na mariborski gimnaziji — vže v nižjih razredih je znal vsega
Prešerna na pamet, v višjih pa Simona Gregorčiča in Horacija — je po do-
vršenih bogoslovskih študijah v Mariboru jedno leto kaplanoval v Šoštanju;
v Rim poslan na modroslovsko fakulteto je postal 1892. doktor modroslovja
in isto leto na Dunaju doktor bogoslovja. Od 1893 1. sem je gimnazijski
profesor na moriborski gimnaziji. Nanj so vplivali Trstenjak, Jurčič, JSket;
mnogo pesmic je objavil v „Kresu", v »Vrtcu" in „Slovanu" ; v mariborskem
bogoslovju je oživil leposlovni list ,,Lipica". V zadnjem petletju je razno-
') J. Marn, Jez. XXV.
V knjižnici č. gosp. mons. T. Zupana na Okroglem se nahajajo -te -le
knjige: Mali katekizem. Lj. 1815, Lj. 1838. — Listi in evangeliji. Lj. 1809. —
Berila, listi in evangeliji. Lj. 1816. — Kershanfki kat. Nauk. Lj. 1822, 1839.
— Branje sa Fare na Deshelli. Lj. 1795. — Molitva Grefhnika. Lj. 1817. —
Molitne Bukvize. C. 1820. — Sveta Mafha. 1817. — Sveta Mafha. 14. natis
1820. — Premifhlovanje. Lj. 1827. — Opominjevanje. Lj. 1826. — Sv. leto 1826.
— Od pozhefhevanja Lj. 1830. — Izidor id. Lj. 1835. — Regelza id. Lj. 1844.
— Obifkanje id. Lj. 1834. — Drushba id. Lj. 18.35. — Shivljenje sv. Alojsia id.
Lj. 1846. — Sv. leto. Gradec 1847. — Sazhetek tega Mirakelna id. Žabnice.
(Brez letnice.) — Boshja pot k sv. Jofhtu. Lj. 1847. — Spomin na Boshjo
pot sv. Krisha na Peravi pri Belaku. Zaloshila M. A. Zablatnik na Peravi.
(Brez letnice.)
456 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
vrstno delaven na slovstvenem polju; v „Dom in Svetu" 1894—1895. je za-
četek njegovega lepega spisa , Zgodovina lepih umetnosti". Pokojni Lampč i
ga je nagovarjal, naj izdd v po.sebni knjigi vso zgodovino lepih umetnosti in '{
se mu je ponudil sodelovati. Izboren govornik, je Medved v ., Voditelju" objavil
spis „Zgodovina cerkvenega govorni.štva". Druge poznejše .spise opustiv.ši
omenimo .še „Gedichte des Hauptmannes Vodovnik-Liegenfeld " Celje 1897. i
Cesarski razglasi.
Osnanila povalja od zefsarfkiga kraljeviga Gubernia v notrejnim
Esterraihi. Kaku le imajo nesnani, katerim le j^rperge dajo, per Gofpofkah
svunaj Graza, napovQdati, inu zhez nje protokol pelati. Khevenhtiller Diener-
fperg. (Gradec. 30. VI. 1787. 2 str. nemško-sloven.ski.) — Osnanilu po-
valja od zeisarskiga kraljeviga Gubernia v" notrejnim Elierraihi. De le
golporkine semle s" km^telTikim ne fmgjo premQnati. Franz Ant. Khevenhiiller.
Maria Joshef Baron Dieneriperg. (Gradec 18. IV. Nemško besedilo ima letnico
1786, slovensko pa 1787. 1 str.) — Osnanilu od zeiarlkiga kraljeviga
Gubernia v" notrejnim Oesterreihi. Sa volo Arznuvanja tqh mokrih, inu fuhih
garji, inu tih metilov pčr ovzah. Franz Anton Graf Khevenhiiller, Guverneur.
Franz Xaver Graf Auerfperg (Gradec. 17. II. 17b7. 7 str. nemško -slov.) —
Currenda na podloshne tega Krasa (pomeni: okraja) Grof Sturgkh
v. Ottenfels-GschAvind. (Gradec. 11. IX. 179i\ 4 str. nemško-slovenski.) Zarad
nemirov so bili nekateri priprti in pozneje pa po cesarju pomilo.ščeni ; raz-
trosili pa so glas, da jih ni kaznoval in pomilostil cesar nego „Krasamti,
duhouske inu desheuske Go.spo.ske". Razglas .se upira tem govoricam. —
R e s g 1 a s e i n e od tega Cetsarfkiga Kraloviga Gubernia u Štajerski de-
shelli. U" febi fapopade te pollaulene Vi-she inu Povelle, kedire poiihmau par
Saldashkih Fuhrengah, Quartireinu al noter polageinu teh Soldato; per Mar-
•shah, inu Prepelvainu fe imajo der.shati. Filipp Graf od Welsperg Raitenau.
(Gradec. 12. VII. 1797. 4 .str. samo sloven.ski.) — Mi Franz ta drugi'
skois Bo.shjo Miloll id. Procop Graf od Lazan.ski. Praesident. Na Caesarsko
kralevo povelle. Anton Fridrih Baron od Mayer. (Dunaj. 2. IX. 1798; raz-
pisuje se državno posojilo; samo slov. 4 .str.) — Mi Franz ta drugi id.
Aloy^ius Grof od Ugarte, Joseph Baron od tega Mark; Franz Grof od Woyna;
Leopold Baron od Haan. (Dunaj 2. XII. 1803. proti ,,Vuherniji", 16 strani,
39 paragrafov samo slovenski.) — Mi Franz ta drugi id. id. isti podpi.si
kakor v poprejšnjem. (Dunaj W. III. 1803; preklicujejo se petdesetaki iz 1800. 1.
4 .str.; samo slovenski.) — Podvuzhenje sa .Shtibrene komiiifke gra-
fhine inu gmajne (obzhine, Ibfefke) k' naprejemanju poprednih del k" fhazingam
gruntnega snefka sa ftalni kataller navukasan s" najviiheihim patentom od
23tega Dezembra 1817tega leta. ((;radec 9. aprila 1828. 14 str. .slov.-nemškega
besedila in 24 .str. slov.-nemških uzorcev.) — Obzhinska napoved
(Kurrenda) zefarfko - kralovfkega ladanflva fhtajarf ke dcshele (Savolo na-
iloplenja zeiarftva Njihove SvetlolU Zefara Ferdinanda I. ino sa volo obhajila
mertvashkega po rajnem fvetlem Zefari Franzi I. (V Gradci 7. III. 1835. 3 .str.
samo slovensko.) Grof od Wickenburg, Vites od Neislinger, Baron od Jurizh.
JI
Bibliografija. 457
Pastirski list in slavospev.
Paftirski list naj visoko vrednefhega gofpoda, gofpoda Romana Seba-
ftiana Shkofa Sekovfkega, Admiltratora Shkofije Leobenfke, Firfhta Efterajh-
fhkega Zefarftva, Doktora IVete Theologie ino Philosophie, na verne Sekovfke
ino Leobenfke Shkofije pri naftopi Sekovfkega Sedesha. V Gradzi, S' pifsmen-
zami. I. A. Kienreicha. 1825. 4°. 29. — ČE.ŠENJE, darovano Njitjovi
Knezoškofovski Milosti, prečastnemi, visokorojenimi Gospodi Gospodi RO-
MANI SEBASTIANI ZAENGERLE, Knezo- Škofi sekovske ino namestniki
lubnišks škofije, Njihove c. k. Visosti velikega Vajvode toškanskega duhov-
nemi, ino št. st. izbomemi svčtovavci, Doktori modro- ino sv. bogoslovja,
itd. itd. itd. o preslavnem svetkovanji Svojega mešničkega Jubilea od Slo-
venskih Klerikov sekovske škofije. — Ta slavospev je zložil bogoslovec
Jožef Tosi, ki je 1875. leta na Dunaju umrl profesor bogoslovja v 52. letu
svoje dobe. Narodil se je v Svičini. Slovenskemu besedilu je pisatelj dodal
nemški prevod. Natisnil ga je A. Leykam v Gradcu na desetih straneh velike
4° oblike. Eden izvod se nahaja v zasebni knjižnici gosp. Kranjca, c. in kr.
polkovnika v Krakovem.
Dramatika.
Predstavljanje Kristovega trpljenja, kakor se vrši na
Bavarskem v Oberammergau, se je vršilo in se vrši tudi še sedaj na Koro-
škem. Okolo 1810. 1. živel je tam kmet Andrej Drabošnjak iz Šentjurja na
Strmcu nad Vrbskim jezerom. Zložil je igro: „Komedija od zeliga grenkiga
. terplenja ino fmerti Jesufa Kriftufa nafhiga Ijubiga Gofpoda. Popifano od ,
eniga pavra v Korutane iz nemfhkiga v Korofhko fhpraho v rajme naprav-
ljeno. V letu 1811." — Štiri prepise te igre je pokojni prof. Lendovšek na
ogled in porabo poslal Ant. Trstenjaku v Ljubljano. L prepis je od Josipa
Schofmana 1841; II. od kajžlarja Ant. Unikarja 1854; III. od Janeza Tepana
na Gozdarjih iz 1881. 1.; IV. od Tom. Aichholzerja iz 1888. 1. Vsak je igre
prepisal v svojem narečju. Igro, v kateri nastopa do petdeset oseb, so kmetje
iz Gozdanj začeli predstavljati 1841. 1. in to se vrši vsako sedmo ali deseto
leto. Od gozdanjske družbe se je ločil jeden del in se preselil v Lipško
župnijo (Lend bei Velden). Ti dve družbi delujete še dandanes za dobrodelne
namene in dobite za vsako predstavo po 100—300 goldinarjev. „Mir" 1892. 1.,
št. 11, poroča o predstavi v Tinjah, da so igralci jako dobro izvršili svojo
nalogo. — Drabošnjak je zložil še ^Trpljenje device Marije", ^Bogati mož"
(Der reiche Prasser), „Pastirci ali rojstvo Kristusovo" in ^Izgubljeni sin".
Protestantovski pastorji na Kranjskem.
V zadnjem snopiču zbornika ^^ahrbuch der Gesellschaft filr die
Geschichte des Protestantistnus in Oesterreich"^ za 1900. 1. se nahaja prva
polovica sestavka „Die evangelischen Prediger Krains im
XVI. Jahrhunderte", ki ga je spisal dne 3. julija 1900 umrli Theodor
Elze. Naj bodo pastorji navedeni tukaj po abecednem redu, ne da bi se
30
r
458 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
dalje spuščali v predmet radi pomanjkanja prostora. Filaletes Jur., Fašang
Krištof, Fašang Gregor, Fašang Janez, Fašang Moric, Fašang Tomaž, Fašang
Abel, Fašang Lenart, Folt Janez, Gergič Martin, Kočevar Janez, Hasiber David,
Jagodic Tomaž, Juričič Jur., Knafel Bartol, Kosageta, Kovačič Štefan, Kum-
precht Marko, Kupljenik Peter, Latomus Andrej, Lisec Jan., Lukič Peter,
Matišič Miha, Maček Jur., Mertlič Lenart, Mravljinec Marko, Ka.sparN. Krištof,
Neapolitanec Ant , Prašnik vSeb., Piroter Benedikt, Reja Andr., Rokcvcc Kasp ,
Rues Karol, Savinec Andr., vSimplicius Jernej, Sitarič Greg., Sladnič Marko,
Slivec Krišt., Snoilšik Jan., Spindler Krišt., Steiner Fr., Stradiot Greg., Sub-
tilič Vid, Trošt Mat., Živčič Mat., Železnik Mat.-)
PoprHVki.
//. sv., str. 24: L i t a n i j e Napoleonove. Č. g. župnik Slekovec
pravi, da je čital jednake pa obširniše litanije v nemškem jeziku, in da jih
je kaplan Zanin preložil na sloven.ski jezik in ne zložil sam. — Fr. Bileo
je umrl 1824. — Str. 84: P. Ješenak je bil iz Slovenj, gradca. — Potočnik
je umrl 1824. — Str. 173: AL Perger je bil oskrbnik grajščine na Na-
ričkem, ne na Naričkem vrhu. — Str. 174: Gutman je bil rojen 1784. 1. na
P o trn i (Laafeld) pri Radgoni, ne v Zetinah. — Str. 175 : Danjko je izdal
tudi molitvenik „ Jezus, Maria in Jožef" 1856. — Str. 181 : Vido Rižner ni
iz Ptuja, nego od sv. Marjete pod Ptujem; umrl je v Gradcu, ne v Gnasu.
— Str. 181: Anton Serf, iz Detincev pri Radgoni, je izdal poleg imenovanih
knjig še „Cvetnjak ali rožnjek cveteči mladosti vsajen." Prva gredica. Rad-
gona 1839. 16°. 64. — Str. 183: Šmig^avec je umrl 1829. 1. kot oskrbnik
ptuj.skega grada, — Očitki g. Fekonje v „Dom in iSvetu" glede III. zv. so
neopravičeni gledč pisateljev Plač. Javornika, Iv. Macuna, J. Marna in Matije
Majarja, kar se razvidi iz bibliografije; pesem „To zlato vinsko kapljico" po
njegovem mnenju ni zložil Orožen, nego Novak. — IV. sv. str. 196: Pečnik
ni Josip nego Jernej. — Str. 194: Murko ni iz Dostele nego Drstele- —
Str. 205: namestu Agniwitra čitaj Ag'nimitra. — Str. 206 pod črto na-
mesto Ponatis čitaj Parvati'. — Str. 161. Slekovec ni Martin nego Matej.
Str. 307: Brezovnik je iz Stareg^a trga pri Slovenjem gradcu ne iz Starega
trga na Kranjskem. — Na str. 7 je omeniti zraven slovenskih akademičnih
društev „Slovenija" in „Triglav" še .Slovensko katoliško akademiško društvo
„Danica'\ ki je 1895. 1. začelo izdajati .svoje glasilo „Zora." — Na str. 17,
vrsta i", popravi se letnica 1758 v 1867. — Na str. 37 je pe.snik Franjo
Cimpcrman prišel po naključju v spis o pesniku bratu Josipu Cimpermanu.
— Na str. 89.^ vrsta 9, namestu „se mu je", čitaj „je nevesti". — Na str. 109.,
vrsta 6 od spodaj čitaj ^^Trstenjakovi'' namesto „Poštenjakovi".
^-) Ta imena se ne nahajajo v imenikih, ker so ti bili uže stavljeni, ko
je sestavek „Protestantovski pastorji na Kranjskem" pisatelju te knjige prišel
v roke. Pisatelj.
I
Kazalo po strokah za vse štiri zvezke.
Abecedniki. Danjko II. 249; Debevec II. 226. — Jeran III. 269. —
Kociančič III. 274.; Kiizmič I. 199. — Majcen IV. 334; Metelko II. 241.
Mercina-Koprivnik IV. 334. - Miklošič IV. 335; Musi III. 289. — Ognjeslav
IV. 434. — Pohlin I. 198.; Poklukar II. 251.; Praprotnik III. 258; Preschern IV.
434; Primic II. 225. — Ravnikar II. 280; Razinger IV. 340; Rozman III. 284.
— Slomšek III, 280. — Truber I. 94, 98. — Vodnik II. 2l6. - Košan [ABC-
Streit] II. 209.
Almanahi. Celestin IV. 408. — Poznik IV. 408. — Raič IV. 408. —
Stritar IV. 408. - Vijanski III. 306. — Zadravski IV. 408.
Bog^oslovje. 1. Dogmatika. Čebašek IV. 243. — Gregorec IV. 256.
— Jeglič IV. 254. — Kosec IV. 257. — Lampč IV. 256. - Šuc IV. 256. —
Ulaga IV. 256. — 2. Katekizem. Alič II. 244. — Čandik I. 178. — Danjko H.
250. — Einspieler III. 297. - FreUh III. 269. - Gutsman I. 191. — Janežič III.
302; Japelj II. 2lO. — Kek II. 246; Klapše L 173; Kosan I. 174; Kiizmič I. 200.
— Lesar lE. 272. — Mikec I. 173; MrazIII. 287. — Pekec IV. 4.-)4; Poč IV. 260,
292. — Ravnikar II. 220; Reja I. 178; Rozman III. 284. — Sever I. 201, 204;
Stepan Istrianin IV. 446; Stritar Jan. HI. 274. — Škofic -Volčič III. 269. —
Tauffrer L l74; Temlin L 200; Truber I. 95, 98, 104, 105, 120-121, 122
do 123, 136; IV. 449. — Veriti II. 2l7; Vilfan III. 275; Vončina III. 272. —
Zamejic III. 272; Zupančič IV. 291. — Razni katekizmi iz protestantovske
dobe I. 109, 120—124. — Prvi katoliški I. 130. — Razni katekizmi v katoliški
dobi I. 175, 204; glej dalje II. 268. — Katekizem v ogersko - slovenskem
narečju III. 3l4. — 3. L i t u r g i k a. Dalmatin Ant. IV. 449. — Jurik IV. 260.
— Komljanec IV. 260. — Lesar IH. 272. — Muršec IH. 284. — Simonič IV. 260;
Slomšek III. 281; Stepan Istr. IV. 449. — Truber (Cerkveni red) L 104; IV.
449. (Agenda) I. 106 ; IV. 452. — Vončina III. 272. - Zupan Sim. IV. 293. —
Žnidaršič IV. 260. — 4. Molitveniki. Albrecht H. 243 ; Andolšek HI. 275.
— Baraga II. 245; Bastiančič I. 182; Bedenčič E 245; Berdinek II. 259; Bo-
rovnjak III. 313 — 315; Božič lE. 308; Brizinski spomeniki I. 45; Burger II.
234. — Caf III. 291; Cigler E. 239. — Čebašek lE 270. — Dalmatin Jur. I.
113; Danjko II. 251; Debevec E. 225; Dolžan III. 275. — Frankopan Katarina
L 214; Frelih EI. 268; Fuček IV. 446. — Glaser Marko E. 258; Golmayer
L 179; Gorjup L 178; Gutsman L 190. — Habdelic I 219; Hasl IIL 177;
Hicinger lE. 245; Hipolit I. 169; Hofman II. 237; Hrovat L 180. - Japelj
n. 211; Jarc EI. 260; Jarnik I. 262; Jeran lE. 263. - Kafol III. 277; Kastelec
I. 156; Kek II. 246; Klančnik III. 267; Kociančič III. 278; Košar III. 286; Kosan
30*
I
460
I. 174; Kosmač III. 274; Krelj I. 108; Krempelj II. 254; Kuzmič I. 200. —
Lah Ant. II. 181; Lah Val. III. 273. — Alarušič III. 279; Medved III. 241: Me-
telko II. 241. - Nadaždy Magdalena I. 215; Nastran III. 275. — Oliban III
303. — Paglovec I. 172; Pintar lil. 247; Poklukar III. 251; Pohlin I. 204;
Potočnik II 234. — Ravnikar Matej (trž. škof) 11. 220; Ravnikar Matej, Po-
ženčan III. 68; Redeskini I. 181; Rižner II. 253; Rozman Jož. IV. 454. — Sever
I. 201; Skalar I. 172; Slomšek 111. 280; Stanič II. 263; Stojan III. ^83; Stritar
Jan. II. 274. — Šerf II. '253; Škofic III. 274; Šmajdek III. 275. — Torkar 111.
116; Traven II. 236; Truber I. 106; Tulščak I. 115. — Vergerij I, 99; IV. 447;
Veriti II. 247; Veršič II. 28i ; Volčič Jan. HI. 269; Vončina lil. 272; Vole
III. 266. - Zabukovšek II. 258; Zalokar 11. 243; Zamejic III. -70. —5. Pri-
dige. Ankenst IV. "267; Ažman IV. 267. — Basar I. 161; Bernik IV. 27i;
Bezjak IV. 268; Bizavičar IV. 272; Bohinjec IV. 272. — Cvetko IV. 267. —
Dolinar IV. 268. — Ferčnik IV. 266. — Gaberc IV. 268; Globočnik Jan.
IV. 266; Gnjezda IV. 272; Gostiša IV. 267. — Hočevar IV. 267. — Japelj
II. 217; Jeran III. 264. — Kafol III. 276; Kajtna IV. 268; Kalan IV. 270;
Kandut IV. 267; Karlin IV. 272; Kerčon IV. 272; Klofutar IV. 267 ; Kobilica
IV. 271 ; Košar IV. 268; Krempelj II. 254; Krstnik L 158; Kržič IV. 269.
— Lesar IV. 272. — Marinič IV. 266; Mam Jos. IV. 272; Mikš IV. 272. —
Namre IV. -'67; Napotnik IV. 293. — Pintar IV. 267; Podboj IV. 271; Po-
gačar III. 208; Porenta IV. 271; Potočnik Anton, Potočnik Jan. IV. 272. —
Rant II. 224; Resnik IV- 271; Rihar IV. 272; Rogerij I. 160; Rozman IV.
272; Rup IV. 266; Rutar Lovr., Rutar Tom. IV. 268. - Sattner IV. 272;
Skrbinc Pask. II. 86; Sabar IV. 454: .Slavec IV. 272; Stiebil IIL 268; IV. 455;
Stritar Jan. III. 274. — Šerf H. 253; Šimenec IV. 272; Škofic IV. 267. - Torkar
IV. 295, — Vales IV. 268; Veriti II 247; Vilfan II. 275; Vonča IL 224; Vozel
IV. 268; Vrtovec III. :4l. - Zupan Simon IV. 272; Zupan Tom. IV. 267. —
Žitnik IV. 272; Žlogar IV. 270, — 6. S v. p i s m o. Burger II. 24.'. — Dalmatin
Ant. IV. 449; Dalmatin J. I. llO-lll, 115; IV. 452-453: Danjko II. 2.o0. — Guts-
man L l9l. — Hočevar III. 270; Hren I. 150. — Japelj II. 2l2; Jarnik II. 263;
Javornik III. 266; Jeran III. 265. — Klančnik III. 267; Kuzmič I. 199. — Lesar
III. 272. — Pintar III. 247. — Slomšek III. 280; Stepan Istr. IV. 449. — Truber
I. 97 pass.; IV. 448-449, 452. — Vole III. 266; Vončina III. 272. — Zamejic
III. 271. — 7. Evangelij i ; evangelij i in listi : Burger II. 24"i. — Dalmatin
Anton IV. 448; Danjko II. 251. — (iutsman I. l9l. — Hren I. 150. — Japelj II.
212; Jarnik II. 263. — Kemperle I. 174; Klofutar IV. 295; Kopitar II. 222; Kuzmič
L 200. — Petretič I. 216. — Skrinjar II. 2l3; Stojan ill. 283; Svetoivanski
evangelij I. 65. — Truber I. 97; IV. 446. — Valjavec III. 251. — Zamejic III.
271. — Brez imena pisateljev II. 268, 273. - 8. Zgodbe: Danjko U. 251.
— Hočevar III. 270. — Jarnik II. 261 — Lesar HI. 272. — Ravnikar II. 220.
— 9. Rituale : Tauffrer I. 176-177; IL 266; III. 323-324.-)
Časnikarstvo. I. Časniki : Amerikanski Slovenec 356 ; Angeljček
357. — Besednik 359; Brencelj 363; Brivec 363; Brus 363. — Carinthia 353;
Carniolia 353; CeLske Novine 354; Celjske Slovenske Novine 354; Cerkvena
priloga 277; Cvetje iz domačih id. 359; Cvetje z vrtov sv. Frančiška 277.
*) Opomba, Ker č. g. Bcnkovič izdii popolno ,Zgodovinu bogoslovnega slovstva", se tukaj ni
skušala dusuči popolnost.
461
— Čitavnica 360. — Delavec (Trst) 356; Delavec (Ljubljana) 356; Delavski
list 356; Deželni zakonik 369; Dom in Svet 358; Domoljub 356; Domovina
(Gorica) 354; Domovina (Celje) 356; Drobtinice 277; Državni zakonik 360.
— Edinost 355. — Glas 355; Glasi 280; Glas Naroda 356; Glasnik (Ljub-
ljana) 356; Glasnik (Celovec) 357; Glasnik (Maribor) 358; Gorica 363;
Goriški Vestnik 363; Go.spodarski Glasnik 363; Gospodanski list 361. —
Ilirski Primorjan 354; Izvestje muzejskega id. 361. — Jadranska Zarja §54;
Jadranski Slavjan 354; Jugoslovanski Stenograf 360; Jugoslovanski Glasnik
360; Juri s pušo 363; Južni Sokol 363. — Kmetijski list 362; Kmetovalec
(Gorica) 362; Kmetovalec (Ljubljana) 362; Kmetski prijatelj 362; Knjižnica
za mladino 357; Koroške bukvice 359; Kres 358; Krščanski detoljub 361. —
Ljubljanski Časnik 354; Ljubljanski list 356; Ljubljanski Zvon 358; Ljudski
glas 356; Ljudska knjižnica 359. — Mir 356; Muraszombat 356. — Naprej
354; Narodna Biblioteka 359; Naš Dom 359; Nova Soča 356; Novice kme-
tijske id. 353. — Obrtnik 3h2. — Pavliha 363; Petelinček 363; Planinski
Vestnik 363; Pod lipo 359; Pomladni Glasi 357 ; Pomorstvo id. 362 ; Popotnik
361; Pravi Slovenec 358; Pravnik 360; Pravnik Slovenski 360; Prijatel 355;
Primorec 355. - Resni glasovi 356; Rodoljub .'^56; Rogač 363. — Slavjan
360; Slavjanski Jug 360; Slobodni Slovenec 355; Sloga 356; Slovan 358; .Slo-
vanska knjižnica 359; Slovanska Lipa 355; Slovanski Svčt 356; Slovenec
(Celovec) 354; Slovenec ^Ljubljana) 355; Slovenska Bčela ali Čbela 357; Slo-
venska čebela 362; vSlovenski čebelar in sadjerejec 362; Slovenski Dom 359;
Slovenski Gospodar 354; Slovenska knjižnica (Ljubljana) 359; Slov. Narod
355; .Slovenske Novine 353; vSlovenske Novice 354; Slovenski Pravnik 360;
Slovenski Prijatelj 361; Slovenski Tednik (Ljubljana) 362; Sloven.ski Učitelj
.361; „Sora" 353. — Škrat 363; Šola 361; Šolski prijatelj 36i; Štajerski Go-
spodar 362; Štajerski kmet. — Torbica 359; Tržaški Ljudomil 354. — Vedež
357; Veselo poročilo id. 357; Vesna 359; Vestnik 360; Vrtec 357; Vrtnar 362.
— Zadruga 3*53; Zakonik in id. 360; Zgodnja Danica 277; Zgodovin.ski Zbornik
360; Zora (Maribor) 358; Zora (Dunaj) 359. — II. Časnikarji. Benkovič "--)
Al. 72. — Eržen 70. — Hlavka 69; Hribar 72. — Jesenko 72. - Krek 72;
Kos 62; Križnik 71. - Pukl 71. — Remec 69; Robič 69. — Sušnik 70. —
Štifter 71. — Uredniki: Alešovec 55, 62; Armič 62. — Bezenšek 60;
Bežek 58; Biser 59; Bleiweis 53; Bremic 56; Buh 56. — Cigale 53; Cim-
perman 58; Cotič 67. — Dimnik 61; Dolenc Rih. 62; Dolenc Viktor 66;
Dolinar 65; Dominko 62; Drobnič 57; Drofenik 68. — Einšpieler 61- —
Finžgar 57; Funtek 58. — Gabršček 55, 57; Glantschnig 62; Godina 58;
Gole 53; Gregorčič 55; Gregorec 55; Gršak 6U. — Haderlap 55, 59; Hinter-
holzer 55; Hribar 56. — Imre 55; Istvan 56. — Janežič Anton 57; Janežič
Ed. 55; Janežič Ivan 55; Janežič Simon 58; Jenič 56; Jerič 55; Jurčič 51, 59.
— Kalan 55; Kamuščic 63; Klaric 60; Klavžar 62; Klein 55; Klobučar 62;"
Koblar 61; Kociančič 55; Konšek 54; Kordeš 59; Koršič 55; Kravanja 55;
Kržič 57; Kune 62; Kuralt 62. — Lahner 55; Lampe 5b; Leveč 58; Logar
56; Lopan 61. — Magolič 6 i; Majar 60; Majaron 55; IVIalavašič 58;
Martelanc 54, 62; Marušič 54, 61; Melzer 54; Mlakar 55; Močnik 61;
*) Ker se časnikarji navajajo na str. 353 — 372, so zarad okrajšanja navedene samo desetinke.
462
Mosche 60. — Naglic 56; Navratil 57; Nolli 55. — Obizzi 56. — Pajk 60;
Pevec 55; Piano 54; Pire Gust. 53, 62; Pire M. 60; Podgornik 66,435; Po-
gačar 60; Potočnik 354; Povše 62; Praprotnik 6l ; Prelesnik57; Prelog 55;
Pucihar 53. — Raič 54; Razlag 60; Rudmaš 53, 354. — Sakser 56; Semen 62;
Sket 58; Slemenik 56; Stritar 58; Stroj 57; Suhadobnik 56. — Šimen 62;
Šimnovec 56; Štrukelj 56; Šuklje 56. — Tavčar 58; Tekavčič 58; Teman
Val. 55; Tomšič Ant. 65; Tomšič Iv. 57; Tomšič Lj. 58; Trstenjak Ant. 58,
66, 435; Trstenjak Dav. 60. - Ulaga 55; Umek 58 — Valentinič 55; Va-
lentinčič 62; Veršec 63; Vilhar 54, 354; Vošnjak 55. - Zbašnik 67. — Želez-
nikar 62, 6-% 435; Žitnik 67; Žumer 61; Žvab 55.
Državoznanske (p olitlške) razmere. Belec IV. 439; Blei\veis Janez
III. 240; Bleiwei.s Karol IV. 438. — Gosta IV. 438. — Desterniški IV. 438. —
Einšpieler III. 298. — Gregorec IV. 437. — Haderlap IV. 438; Herman IV.
438; Hotschevar IV. 437. - Klavžar IV. 439; Košar III. 285; Kozler III. 261. —
Lukanus IV. 439. — Malavašič III. 247; Marušič III. 278. — Obreza IV. 438.
— Pavlica IV. 438. — Sovran IV. 438. — Sinek IV. 439; Šuc IV 437;
Šuklje IV. 386. - Tonkli IV. 437. — Vošnjak IV. 437.
Glasba. Adamič 350"); Aljaž 285. — Belar 350. — Doiinar 287. —
Fajgel 285, 351; Ferjančič -^85; Forster 352. — Gaberc 286; Govekar 285,
3l7; Gnezda 285. — Hašnik III. 290; Hribar Ang 287. — Jakelj 285. — Karlin
285; Kokošar 286. — Lavtižar 286; Leban Aug. 351: Lesjak 286; Levičnik
III. 259. — Majcen 334; Mantuani 285. - Rihar 285 - Sattner 286; Stegnar
342. —Tavčar 285; Tribnik 286. — Vavken 351; Volarič 351; Vraz 286. —
Žirovnik 332.
Humorlstičnl spisi. Brezovnik IV. 307. — Gutman II. 248. — Mar-
telanc IV. 411. - ■ Pohlin (Uganjke) I 196. — Stepišnik IV. 411.
Jezikoslovje. Bartel VI. 426; Bežek IV. 197; Breznik IV. 199, 420;
Baudouin de Courtenay IV. 4-?6. — Fon IV. 426. - Ho.stnik IV. 192: Hrovat
IV. 426; Hubad IV. 426. - Janežič IV. 425, 426; Jarnik II. 261. - Kaspret IV.
426; Kermavner IV. l85, 423, 426: Klodič IV. 426; Kopitar II. 221 ; Koprivšek
IV. 199, 425; Kragelj IV. 199, 425; Kunšič IV. 199. — Lajh IV. 199: Lamurskij
IV. 426; Lendovšek IV. 190, 424. — Mam IV. i87, 423; Miklošič III. 298;
Mitterrutzner - Malovrh IV. 426; Murko IV. l94, ^24. — Navratil III. 253. —
Oblak IV. 195, 424. — Petelin IV. 426; Perušek IV. l99, 425; Pichler IV. 426;
Pleteršnik IV. 186, 423, 426; Poljanec IV. 199. — Raič IV. 191, 426. — Suhač
IV. 426. — Škrabec IV. 190; Šolar IV. 416; Štrekelj IV. 192, 424; Šuman IV.
185, 423. — Tavčar IV. 426; Trstenjak III. 289: Trtnik IV. 426. - Valjavec
III. 2.50; Vončina III. 272. — ^\'iesthaler IV. 188, 426. — Zavadlal IV. 197. —
Žakelj IV. 426; Žepič IV. 426.
Klasiki, latinski in grški. Homer (Koseški III. 67; Kermavner IV.
185.) - Kscnofcmt (Hrovat III. 301.) — Kvintilijan (Breznik IV.) - Platon
(Božič III. 308). — Sofoklej (Valjavec III. 301; Perušek IV. 425). — Virgilij
(Šubic III. 3U1).
*) Itazven Hašnika in Levičnika so vsi tu navedeni glasbeniki opisani v IV. zv. ^Zgodovine
bIov. slovstTa" ; zato ni posebno navedena številka IV.
463
Kmetijstvo In narodno gospodarstvo. Aleš III. 241; Auchmann
IV. 431. — Belec IV. 430; Blehveis Jan. III. 239-240; IV. 432; Bole IV. 431.
- Čeme IV. 43l. — Danjko II. 249, 250; Dolenec IV. 227, 429. — Folakovski
IV. 432; Franke IV. 432. — Gaberc IV. 430; Goličnik II. 230; Govekar IV.
432; Goethe IV. 431; Gregorec IV. 421. — Jančar IV. 231, 430; Janša II. 269:
IV. 454; Jarnik II. 261; Javornik UI. 266; Jeglič IV. 431; Ješenak II. 224;
Jenke II. 229. — Kramar IV. 230, 430; Kuralt IV. 229, 430. — LapajneJV.
329. — Mencinger Lovro III. 226; Me-sar IV. 225; Musi III. 289. — Padar IV.
231; Pintar III. 247; Pire Fr. III. 242; Pire Gust. IV. 228, 429; Piskar IV.
432; Pohlin I. 195; Porenta IV. 431; Povše IV. 229, 429; Primic II. 224. —
Rant IV. 226, 429; Ripšl IV. 430; Rohrman IV. 230, 430. - Salzer IV. 432;
Sernec IV. 225, 429; Starogorski IV. 431; vSumper IV. 431; Scheyer III. 233;
IV. 433. — Šolmayer IV. 231, 430. - Tomšič lil. 233; IV. 345; Tschinkel IV.
432. — Vabič IV. 432; Vošnjak IV. 225, 429; Vrtovec III. 241. — Witschel IV.
432. — Zalokar II. 169; Zelen IV. 433.
Koledarji. Božič III. 308; Breznik II. 222. — Hicinger III. 248. —
Janežič III. 302. — Krasna IV. 454. — Lenček III. 70. — Nerat 337. — Pra-
protnik III 258. — Truber I. lOo. — Vitezovič I. 2l8; Vodnik II. 299; Vole
III. 266.
Modroslovje. Aleš 234. — Fabiani 45. — Grilanc 45. — Jurič 44;
Jurinič 45. — Kragelj 45; Kralj 44; Krek 34; Križan 34, 428. — Lampe 34;
Lassbacher 45. — Mahnič 34; Mlejnik 45. — Pajk 202; Pavlica Andr. 44;
Pavlica Jos. 34. — Sedej 45; Svetina 4.5. — Ušeničnik 34.
Narodopis. Baraga-Kek (Indijanci) II. 246. — Pire III. 243. — Raič
III. 292.
Narodno blago. Nabiratelji III. 256-258.
Obrt. Funtek IV. 3l2. - Lapajne IV. 330 (Posojilnice). - Romih IV. Ml.
Pesništvo. Lirika, a) posvetna: Ahacelj II. 260. — Bile III. 30l. —
Cegnar III. 306; Cimperman Fr. IV. 38, 401; Cimperman Josip 37, 401. —
Čemej IV. 50. — Danjko II. 175; Dobravčin IV. 402. - Frelih III. 286; Funtek
IV. 44, 401. - GangI IV. 49; Gestrin IV. 402; Goršič IV. 402; Gregorčič IV.
32, 401. — Haderlap IV. 402; Hašnik III. 290; Hribar IV. 402; Hudoklin IV.
48. —Jarnik II. 197; Jenko III. 304. — Knobel II. 2l9; Koseški III. 244; Krek
III. 306; Kržišnik IV. 51. - Leban Janko IV. 402; Levstik lil. 311. — Malovrh
IV. 402; Marica Strnadova IV. 51; Medved dr. IV. 455; Meško IV. 52; Muršec
IV. 402. — Orožen IIL 90. — Pajk IV. 452; Pajkovka IV. 402; Pesjakovka
IV. 31, 401; Peterlin IV. 52; Pire III. 243; Prešern II. 150, 237; Prostea IV.
402. — Razlag III. l94; Resman IV. 43; Robida IV. 51. — Stanič II. l63;
Stritar IV. 16, 400; Strel IV. 455. — Terpljan III. 3l2; Toman III. 248; Trinko
IV. 46, 401; Turkuš IV. 402. — Ulrich IV. 46; Umek III. 301. — Valjavec III.
250; Vodnik II. 216; Volkmer II. 223; Vraz II. l85. — Zakrajski IV. 402. —
b) fohosna. Barla III. 260; Bile III. 308. - Danjko III. 249; Dolinar III. i05,
263. — Furlani IV. 402. - Gaberc IV. 280. - Japelj II. 212. — Krek Iv. IV.
280 ; Kuzmič I. 200. — Lavrenčič I. 186. — Alajar III. 296. — Opeka IV.
58. — Perne IV. 57; Potočnik II. 239; Praprotnik III. 258; Purgaj IV. 28l;
464
Puštaj III. H15. -- Rajčevič IV. 280; Redeskini I. l8l: Repež 1. l82; IV. 453;
Rupnik I. 180. — Stanič II. 264; Silvester IV. 56, 402; Skrbinc II. 229; Ster-
žinar I. iSl; Suhač IV. 57. — Šijarto I. 201, 205; Škvarča IV. 57. — Trubar I.
104, 117, 119-120; IV. 451. - Vesel IV. 53; Volkmer II 223. — Zamik IV. 56.
— Epika. Aškerc IV. 66, 403. — Bile III. 305. — Frankolski III. 301 ; Freuens-
feld IV. 73. — Hribar Ant. IV. 74. - Jenko IV. 63, 403. - Krek III. 301. —
Pagliaruzzi IV. 64, 403; Prelesnik IV. 75; Prešern II. 147. — Srečkovič IV.
403. — Trnovec IV. 60, 403; Turkuš IV. 62, 403. — Umek III. 304. — Vite-
sovič I. 217. — Zrinski I. 213. — Zemlja IV. 455. — Dramatika, a) iz-
virna. Alešovec IV. 403. - Bile III. l87; IV. 403. — Cele.stin IV. 403. — Funtek
IV. 404. — Jurčič IV. 403. — Klodič IV. 403. — Medved IV, 84. — Ogrinec
IV. 403. — Pesjakovka IV. 403. — Rogački - Sotlan H. 403. — Turkuš IV.
408. - Vilhar III. 249; Vošnjak IV. 404. - Zavrtnik IV. 403. — Pasijonske
igre I. 144. — b) prevedena. Alešovec IV. 404. — Bedenek IV. 404; Benkovič
Vek. IV. 404; Blei\veis III. 239; IV. 404; Bole IV. 404. — Cegnar IV. 404;
Cimperman IV. 404. — Debevec IV. 404; Drobnič III. 232. — Eržen IV. 404.
- Funtek. IV. 405. — Gangl IV. 405; Gecelj IV. 405; Glaser IV. 405;
Globočnik IV. 405. — Hochtl IV. 405,'; Hostnik IV. 405. — Kalan IV. 406;
Končan IV. 406; Koseški III. 66; Križman IV. 406; Križaj IV. 406. - Leveč
Ant. IV. 406; Linhart II. 2 '4. - Malovrh IV. 406; Mandelc III. 231; IV. 406;
.Markič IV. 406; Marn IV. 407; Mohorčič IV. 407. - Nolli IV. 407. — Ogrinec
Jos. IV. 407. — Peru.šek IV. 407; Pesjakovka IV. 407; Pintar IV 407; Ple-
ter.šnik IV. 407; Podmilšak IV. 407 : Prelog III. 291. — Rebec IV. 408; Resman
IV. 408; Rogački IV. 408. — Smole II. 233; Stare IV. 408.— Tomšič Bernard
III. 230; Trnovec IV. 408; Trstenjak Ant. IV. 408. — Valjavec III 250; Vesel
IV. 408; Vilhar III. 249. — Zepič III. 230. — Predstavljanje Kri.stovega trpljenja
IV. 457.
Potopisje. Aškerc IV. 421. - Bregar IV. 421. — Cegnar IV. 177. -
Dolenec Anton in Dolenec Henrik IV. 178. — Erjavec III. 206. — Franke IV.
177. — Gomilšak III 307. - Holz IV. 181. — Jeran III. 266. — Kadilnik IV.
179, 421; Knoblehar III. 262. — Lah IV. 177; Lampc IV. 235; Levičnik IV.
177; Levstik III. 2l8. — Nolli IV. l80. — Orožen IV. 421. — Pire IV. 178;
Potočnik IV. 177. — Ravnikar III. 244. — Stritar IV. 177; Svetek IV. 178. —
Turner IV. i79. — Ukmar IV. i77. — Vakaj IV. 421; Vidmar IV. 177.
Pravoalovje. Babnik IV. 392; Bežek IV. 395; Brumen IV. 396. -
Cegnar IV. 436; Cigalč III. 252. - Dečko IV. 394; Defranceschi IV. 397. —
Ferjančič IV. 389; Filipič IV. 396. - Geiger IV. 395; (ier.šak III. 153; Glo-
bočnik IV. 387. — Heinz IV. 435; Hrašovec IV. 395; Hudovernik IV. 391.—
Kaspret IV. 486; Kavčič IV. 38S; Kavčnik IV. 395; Klavžar IV. 436; Kočevar
IV. 389; Konšek IV. 436; Kranjec III. 294. — Leveč Ant. IV. 399. 436; Leveč
Fr. IV. 436. — Majaron IV. 392; Mencinger III. 176; Mo.sche IV. 388. — Okretič
IV. 396; Orešek IV. 436. — Pajk IV. 397; Papež IV. 390; Pfeifer IV. 436;
Pipuš I\-. 397; Pire IV. 395; Ple.ško IV. 389; Poznik IV. 436. - Razlag III.
295; IV. 435. — Sernec IV. 385; Sturm IV. 396; Supan IV. 394, 486; Svetec
III. 77. — Škofič V. .385. — Tavčar IV. 388, 486; Toman III. 75; Trnovec IV.
465
60, 436. - Višnikar IV. 390; Volčič IV. 390. — Zamik IV. 383; Zupane IV.
397. — Žmavc IV. 397.-)
Pripovedništvo. Alešovec IV. 409. — Bartel IV. 149; Basnigoj IV.
409; Bedenek IV. 409; Bile III. 305; Brdski IV. 411; Burger II. 241. — Cigler
II. 238; IV. 412. — Debevec II. 226; Detela IV. 409. — Funtek IV. 46. —
Globočnik II. 259; Govekar IV. l37. — Haderlap IV. 410; Hervojič IV. 4l2.
— Jaklič IV. 142; Jeran III. 265; Jurčič IV. 99, 409. — Kalan IV. 4l2;'Ko-
ciančič III. 277; Kočevar Ferd. III. 305; IV. 409; Koder IV. 126—129, 409
Kosmač II. 236; Kramar IV. 411; Krsnik IV. 111, 409. — Lamurskij IV. 409
Lukovič IV. 408. — Majar IV. 410; Malavašič III. 249; Marica Nadi. IV. l35
Murnik IV. 138. — Pajkovka IV. 131,409; Pesjakovka IV. 32; Pijelik IV. 4l0
PodmiLšak IV. 408; Podšavniški IV. 410. — Ravnikar II. 220. — Sokolov IV.
410; Sket IV. 148; Stare IV. 117; Stritar IV. 16. - Šamperl II. 258. — Tavčar
IV. 120, 409; Trošt IV. 139. — Volkmer II. 223; Vošnjak IV. 149, 409. —
Zamik Iv. IV. 409; Zamik Val. IV. 373; Zbašnik IV. 412.
Prirodoslovje. Borštner 221. — Celestina 221, 428; Cilenšek IV. 3lO,
429. — Čebular I\-. 221, 428. - Erjavec III. 302, .309- 3l0. — Fleišman III
243. — Govekar IV. 316. — Hauptman IV. 223, 428. — Klemenčič IV. 223
Koprivnik IV. 307; Križan IV. 220. — Lavtar IV. 222, 428. — Ogrinec IV. 222
— Porekar IV. 337. — Robida III. 296. — Samec IV. 221; Seidl IV. 224, 429
Senekovič IV. 223, 428; Schreiner IV. 343, 429. — Šubic Iv. IV. 223; Šubic
Sim. 2l8, 427. — Tomšič IV. 344 — 345; Tonejec IV. 222; Tušek III. 302
IV. 427. — Urbas IV. 427. — Vodušek IV. 220, 428; Vrtovec III. 241.
Računstvo in zemljemerstvo. Bezlaj IV. 307. — Metelko II. 241.
Pohlin I. 195. — Tomšič IV. 346; Tušek III. 308—309. — Znidaršič IV. 434.
Raznoterosti. Achtschin IV. 442. — Funtek IV. 442. — Gabršček
Andr. IV. 442 — Haderlap IV. 442; Hlavka IV. 442. — Novak Fr. IV. 442.
— Šuklje IV. 442. — Tavčar Iv. IV. 442. — Wiesthaler IV. 442.
Stavbarstvo. Avsec IV. 284. — Flis IV. 283. — Sitar IV. 284. —
Smrekar IV. 284; Steska IV. 284.
Slovarji. vSlovensko-nemški in nemško -slovenski.
Bartel IV. 426; Bezjak IV. 305. — Cigalč III. 253. - Fon IV. 426. — Guts-
man I. 191. — Habdelic I. 2i9. - Janežič III. 299; Jarnik II. 261. — Kek II.
245; Kumerdej II. 209. — Murko II. 257. — Pleteršnik IV. 423. — Raič III.
292. — Šolar III. 308 — Vodnik II. 2i9. — Nemško-ilir. -ital. Megiser
I. 127, 169. — Lat. -ilir. Belostenec I. 214. - Latinsko-nemško-
slo venski. Hipolit I. l67. — Pohlin I. 192. — Ital. -slov. .Somaripa
I. 161. — Ilir. -nemško-italj. Drobnič III. 232. — Slov. -nemško
italj. Drobnič III. 232. — Staroslov. -lat. Miklošič III. 298.
Slovnice ai slovenskegajezika. a) V slovenskem jeziku.
Janežič III. 299. — Lesar III. 272. — Malavašič III. 247; Majar III. 296; Muršec
III. 284. — Praprotnik III. 259. — Sket IV. 423. - Šuman IV. 423. — Vodnik II.
*) Opomnja. Sem se sinejo šteti tndi : Vinogradski zakon I. 69. — Prisege : kotoribska I.
145; Ijubijanske I. 44; središke I. 144; tožno pismo I. 145; zakonsko pravo (Likar) III. 249; (Hi-
cinger) III. 245. — ^Instrumentalbnch- I. 276. — Zakonodajstvo II. 90—93.
466
217. — p)Vnemškemjeziku. Gosta III. 262. — Danjko II. 249. — Dehevec
II. 227. — Gutsmann I. 190. — Janežič III. 299; Japelj II. 2l2; Jarnik II. l62.
— Komel IV. 427; Kopitar II. 79. — Lendov.šek IV. 429; Levstik IV. 311. —
Metelko II. 240; Murko II. 257. — Pečnik IV. 427; Pohlin I. 192; Potočnik
II. '235. — Sket IV. 423. — Šmigavec II. 254. — Zagajšek II. 224. — t) V
češkemjeziku: Lego IV. 427. — S)Vlatinskemjeziku: Bohorič
I. 113. — Hipolit I. 168. — e) V laškem jeziku: Weissenthurm II. 225.
— b) staroslovenskega jezika: Miklošič III. 298; Marn III. 302. —
c) hrvatskega jezika: Macun III. 294; Majar III. 296; Marn IV. 427. —
C?) češkega jezika: Marn IV. 423. — e) ruskega jezika: Majar
III. 297. — Raič 272 — /)vseh slovanskih jezikov: a) v slo-
venskem jeziku: Majar III. 296. — p) v nemškem jeziku: Mi-
klošič III. 298. —g) nemškega jezika: Čuček IV. 427. — Macun III.
293. — Praprotnik III. 259. — Slomšek III. 280. — h) laškega jezika:
Križman IV. 427 ; dostavi Premru III. 276. — i) francoskega jezika:
Vodnik II. 2l7. —J) angleškegajezika: Jeram IV. 427. — k) o g e r-
skega jezika : Imre IV. 427. — /) latinskegajezika: Hrovat III.
309. — fn) grškega jezika: Macun III. 293.
Slovstvena zg^odovina. Benkovič IV. 215. — Celestin IV. 202. —
Čop-Šafafik II. 142. — Fekonja IV. 212, 425. — Glaser IV. 205. — Hubad
IV. 212. —Jereb IV. 211. — Kalan (Jezičnik) IV. 271; Kleinmajer IV. 211,
425; Krek III. 306. — Leban IV. 333; Lekše IV. 2lG; Lenček III. 262; Leveč
IV. 207, 425. — Macun III. 293. — Marn III. 177. — Pajek IV. 204, 424; Pajk
IV. 200; Pohlin I. 194 (Bibliotheca). — Simonič IV. 207, 425; Scheinigg IV.
2l5. — Tomšič IV. 346 (Bibliografija). — Žvab 2l4.
Vojaške znanosti. Komel IV. 400, 440.
Uradni spisi. II. 91—93; IV. 456—457; v začetku in na koncu III. zv.
Vzgojeslovje. Bezlaj IV. 305. — Caf III. 291; Ciperle IV. 309. —
Dimnik IV. 31i. — Gaberšek IV. 3i3. - Jamšek IV. 320; Janežič III. 300;
Jeglič IV. 290; Jeran III. 265. - Kamuščič (Vrtnarica) IV. 322; Klodič IV. 3l2;
Kociančič III. 277; Koprivnik IV. 327; Kiizmič I. 199. — Lapajne IV. 329. —
Praprotnik III. 258. — Ravnikar IV. 340; Rozman III. 285. — Schreiner IV.
305; Slomšek III. 280-282; Stumpfi IV. 344. - Tomšič IV. 146. — Vodušek
III. 283. — Zupančič IV. 292. — Berilain čitanke. Jarnik (Zber) II. 261.
- Končnik IV. 327. — Miklošič IV. 335. — Primic II. 224. — Razinger-
Žumer IV. 340. - Mladinski spisi. Brezovnik IV. 307 - 308. — Dimnik
IV. 311. - Freuensfeld IV. 3l2. — Funtek IV. 3l2. — Gangl IV. 315. -
Hubad IV. 3l8. — Koprivnik IV. 327; Kosi IV. 328. — Leban Jan. IV. 332
do 333. - Matejev 434; Markič 434; Miklavčič IV. 334. — Nedeljko IV.
335-336. - Pijelik 433. — Tomšič IV. 344-346. — Vakaj IV. 433. — Pa-
triotični spisi. Ciperle IV. 309. — Dimnik IV. 311. — Hubad IV. 3l9.
- Nedeljko IV. 336. - Tomšič IV. 346-347. — Razna učila. Lavtar IV.
435. — Nedved IV. 435. — Pire IV. 435. — Vrhovec IV. 435.
Zdravilstvo. Bleivveis Jan. III. 239; Bleivveis Karol IV. 239, 441. —
Dular IV. 401. — Fanton de Brun II. 232. - Hribar Drag. IV. 441. — Kees-
467
bacher IV. 441 ; Kern II. 231 ; Kočevar III. 290. - Matošek-Vodnik II. 218. —
Padar IV. 441; Potočnik II. 144. — Robida III. 295. — Simonič Jur. IV. 442;
vStojan III. 283; Struppi IV. 441. — Valenta IV. 441; Valentin IV. 441; Volčič
III. 270; IV. 441. — Wollstein-Linhart II. 231. — Znidaršič IV. 441.
Zemljepisje, zemljevidi. Bauer IV. 422; Bernik IV. 422; Bradaška
III. 262. — Cigale III. 252. — Emilij - Genzič IV. 422. — Freyer III. 260. —
Hicinger III. 71. — Kek II. 246; Kocbek IV. 323; Kozler III. 261. — Lapajne
IV. 329. — Majciger (Slovanstvo) III. 292; Močnik III. 260. — Stegnar IV. 422.
— Tomšič IV. 422. — Vodopivec IV. 422. — Opis nekaterih okrajnih po-
glavarstev na Kranjskem, kopališč id. id. IV. 4?2.
Zgodovina. Alešovec IV. 419; Apih IV. 167, 418; Arko IV. 419. —
Bleiweis 111. 240. — Črnologar IV. 175. - Gaberšek IV. 420; Godina III. 276.
— Hicinger III. 245. — Jarnik II 200; Jesenko IV. 159, 4l7. — Karlin IV.
419; Kaspret IV. 420; Kavčič IV. 174; Klavžar IV. 420; Koblar IV. I7l, 4l8;
Kociančič III. 277; Kos IV. 168, 418; Krempelj II. 254; Krsnik IV. 4l9. —
Lah IV. 419; Lapajne IV. 329; Lavrenčič IV. 172, 418; Leveč IV. 176; Levičnik
III. 260; Linhart II. 214. — Majar III. 296; Mam 111. 302; Megiser 1. 128;
Miklošič III. 299. — Orožen Fr. IV. 178, 408; Orožen Ign. III. 287. - Parapat
IV. 157, 417; Pečnik IV. 176; Peterlin IV. 420, — Radics IV. 420; Rakež IV.
419; Rakuša IV. 4l9; Ravnikar III. 68; Rutar IV. 164, 418. — Sila IV. 160,
417; Slekovec IV. 161, 4l7; Steklasa IV. 162; Strelec IV. 420. — Šašelj IV.
173, 419; Štrukelj IV. 158. — Trdina III. 306; Trstenjak III. 288. — Ulaga
III. 285. — Vencajz IV. 4l9; Vernč III. 242; Vitezovic L 218; Vodnik II. 72;
Vodušek IV. 420; Vogrin III. 284; Volčič III. 270; Volkov IV. 419; Vramec
I. 126; Vrhovec IV. 167-418; Vrhovnik IV- 171, 418. — Zmazek IV. 160, 417.
Životopisje -) Baraga III. 272. — Gosta III. 262. — Einspieler IV.
296. — Havliček IV. 420. — Knoblehar IV. 421; Kočevar IV. 421; Kopitar
III. 303; Kramar IV. 421. — Marušič IV. 421; Modrinjak IV. 421. — Orožen
IV. 421. — Pire IV. 303; Potočnik IV. 421. — Ravnikar IV. 421; Rozman
IV. 420. — Slomšek III. 285. — Toman III. 259. — Valjavec III. 250; Vodnik
III. 262; Volkmer IV. 424. — Dostavi: Životopisni obrazci (Funtek) IV. 312.
*) Navedena so imena opisanih mož, ne pisatelji življenjepisov.
Imenik za 4. zvezek.
A.
Adamič ... 350
Alešovec 403, 404
409
Ankerst . . 267
Anonvm 413, 414
Apih . . 167, 418
Aškerc 66, 403, 420
Auchman . . 43^
Ažman . . . 269
B
Babnik .
Barlž
Bartel
Basnigoj
Bastiančič
Baš . .
Bedenek
Belar .
Belec 430,
Benkovič Jos. .
BenkoviČ Vekosl
275,
404.
431.
392
175
426
409
441
379
409
380
438
215
404
Bernik
Bezenšek
Bezjak Fr. ,
Bezjak Jan.
Bezlaj . ,
Bežek Rup.
Bežek Vikt.
Bile .
Bizavičar
Bleivveis Jan,
413—414
398,
271
439
275
305
305
395
197
403
272
432
Bleiweis Karol
Bohinjec . |43,
Bohorič Ad
Bole . . 404,
Borštner
BoŠtJanČič .
Brence .
Brezovnik 307,
Breznik . |99^'
Brumen
Brdski
Baudouin de
Cour,tenay .
438
275
405
431
221
308
129
411
426
396
411
426
Cegnar 377,382,404
413—414,436
Celestin 202,403,408
Celestina . 211,428
Cestimir . , 412
Cigale ... 375
Cigler . . . 412
Cilenšek 309, 429
Cimperman Fr. 38
402
Cimperman Jos. 37
401, 404
Ciperle ... 308
Costa ... 438
Č,
Čebašek . . 283
Čebular . 221, 428
Cerne Ant. . 438
Černe Jern. . 431
Jernej . 50, 310
Cigon . . . 274
Črnologar . . I75
Črv ... , 277
Čuček . . . 427
z>:
Debevec
. . 404
Dečko .
. . 397
Defrancesch
. 397
Desterniški
. 438
Detela .
130, 409
Dimnik . .
. 310
DobravČin ,
. 402
Dolenc Mat.
. 375
Dolenc Rih.
227, 429
Dular . .
. 441
K
Erjavec .
. 427
Eržen . .
. 404
F.
Faganelj
. 413
Fajgelj . .
. 351
Fekonja . 212. 425
Ferjančič
. 381
Filipič
. 396
Finžgar . .
. 31
Flegerič
. 412
Folakovski .
. 432
Eon . . .
. 426
Foerster
. 351
470
Franke . . . 432
Frankovski . 413
Freuensfeld 73, 312
Fuček . . . 446
Funtek 45, 312, 400
404, 405
G.
Gaberc . 268, 430
Gabišek . . 313
Gabršček Andr. 442
Gangl . . 49, 405
Gecelj . . . 405
Geiger ... 395
Gertscher . . 881
Geršak ... 379
Gestrin . . 48, 401
413, 414
Glaser . 205, 405
Globočnik Ant. 387
Globočnik Jan. 266
405
Gnjezda . . 272
Gogola . . . 381
Gorenjec . . 33
Gornik . . . 416
GorŠič . . . 402
Gostič ... 267
GovekarFr. 316,432
Govekar Fr. (sin) 137
Goethe ... 431
Gradišnik . . 318
Gregorec 256, 431
437
Gregorčič 32. 272,401
Gregorčič Simon
mlajši . 412,413
Grilanc . . . 245
Gros . . . 318
H.
Haderlap 402, 410
438, 442
Hauptman 223, 428
Hausenbichler . 432
Heinz . . . 485
HervojiČ
412
Kalan Iv.
. ,
405
Herman
438
KamuščiČ
, ,
322
Hladnik . .
411
Karlin .
, .
272
Hlavka . . .
442
Kaspret .
420,
426
Hočevar
267
436
Hotschevar
437
Kaš . .
145
Holc . . .
181
Kavčič Frid
174
Hostnik 192,405, 416
Kavčič J.
388
Hochtl . . .
405
KavČnik
395
HraŠovec
395
Kelc . .
322
Hren . . .
380
Keesbacher
441
Hribar Ant.
74
Kerčon .
, ,
274
Hribar Drag. .
441
Kermavner
185,
426
Hribar Iv. 372,
402
Klavžar383,436,439
Hrovat . 426,
427
Kleinmaver
211,
425
Hubad 212, 318,
426
Klemenčič
Ign.
223
Hudoklin
48
Klemenčič
lan.
324
Hudovernik
416
Klodič 88,
324,
426,
403
433
J.
Knariič .
, ,
322
Iljič ....
427
Kobilica
.
271
427
Koblar .
.
171
Imre ...
Kocbek .
323,
435
/.
Kočevar Ferd. .
409
Kočevar Fr.
389
Jaklič . . .
143
Koder .
126.
409
Jamšek .
319
Kogej
414,
415
Jančar . 231,
430
Komel 400
,427
,440
Jankovič(Pajk?)
437
Končan .
326,
406
Janežič .
426
Končnik .
326
433
Jarc ....
276
Konšek .
382
436
Jaroslav (Štrukelj^
416
Kopač
376
Jeglič Ant. . .
254
Koprivnik
327,
425
Jeglič Fr. . .
431
Koprivšek
199
Jenko . 63,
403
Kos . .
168,
418
Jeram
427
Kosec
257,
412
Jereb . . .
211
Kosi
327
Jeriša
376
Kostanjevec
328
Jesenko Jan. 159
,416
Kragelj .
199,
425
Josin
322
Kralj
244
Jurčič 81,99,403,409
Kramar E.
240,
430
J uric
244
Kramar M.
411
Jurinič .
245
Kranjec .
Križaj
376
406
K.
Križan .
220,
428
Kafol . . .
268
Kiižanič
275
Kalan Andr.
270
Križman
406,
407
471
Kivl
Krsnik .
Kržič .
Kržišnik
Kukel) .
Kunšič .
Kuialt
. 328
III, 409
. 268
51, 416
. 272
. 199
229, 433
Lah .... 174
Lajh ... 199
Lampe ... 234
Lapajne 328. 412
Lasbacher . . 245
Lavrenčič . . 172
Lavtar 223, 428, 435
Leban Ant.
Leban Aug.
Leban Jan. 330,
Lego
Lehman
Leitmaier
Lekše
Lendovšek
Lesar
Leveč Ant.
Leveč Fr.
Leveč Vlad.
Lopan
Lovanski
Lukanus
Lukovič
294,
307,
330
351
402
427
375
379
216
403
272
406
436
382
425
174
334
412
439
408
M.
M. M. .
Mahnič .
Maj ar
Majaron
Majcen .
Malavašič
Malovrh .
Mandelc
Marešič .
, . 414
. . 238
277, 409
392, 436
. . 334
. . 377
402, 406
416
. . 406
. . 246
Marica I (Nadli-
Škova)
MariniČ .
MarkiČ .
Marn Fr.
406,
187,
Marn Jos.
Martelanc
Matejev .
Mažgon
Medvešček
Medved Ant,
Medved Ant
Mencinger
Mercina
Mesar
Meško .
Mežnarič
Mihalič .
MiklavčiČ
Miklošič
Mikš
MohorČič
Mosche .
Mraz .
Murko ,
Murnik .
MurŠec .
N,
Napotnik
Nedeljko
Nerat
Nolli
Novak Fr.
O
Oblak .
Obreza .
Ognjeslav
Ogrinec Jos
Ogrinec Vilj
Okretič .
Opeka .
135
266
434
407
427
272
411
434
374
412
455
84
226
334
225
52
246
441
334
323
272
407
388
435
260, 267
, . 194
139
377, 402
. 262
. 355
. 336
180, 407
. 442
. 172
. 438
. 434
95, 403
Orešek
Orožen
436
170
381,
407
222
395
58
P.
P. M. = (Ple-
teršnik Maks) 416
Padar . 231-, 437
Pagliaruzzi 81, 403
Pahor . 337, 4l5
Pajk 200, 397, 402
Pajkovka 131, 402
409
Pajek ... 204
Papež . 381, 390
Parapat 157, 410
Pavlica Andr. . 244
Pavlica Jos. 244, 438
Pečnik ... 427
Perne . . 57, 337
Perpar ... 260
Perušek . 147, 199
407, 425
Pesjakovka 31, 401
403, 407
Petelin ... 426
Peterlin . . 52
Petrič , . . 411
Petrovič 413, 414
Pfeifer . 383, 436
Pfleger . . . 373
Pichler ... 426
Pijelik . 410, 433
Pinter Jož. . . 337
Pinter Luk. . 407
Pipuš ... 397
Pire Alf. . . 144
Pire Fr. . . 402
Pire Gust. 228, 429
435
PircMakso 395, 436
Piskar ... 432
Pleteršnik 186, 407
426
Podboj . . . 271
Podgorc . .441
Podgoriški 414, 415
Podgornik . . 435
472
Podkrajšek 337,
413
Podlimbarski .
47
Podmilšak 98,
407
408
Podravski = Mi
-
klavec 412,414,415
Podšavniški
= Križnik .
410
Podvidovski
413
Pohorski
414
Poljanec . .
199
Pomolov
413
Porekar
337
Porenta . 272,
431
Potočnik Ant. .
272
Potočnik Jan. .
272
Povše . 229,
429
Poznik . 408,
436
Prapfotnik Andr.
338
Praprotnik Fran
338
Predika
338
Preschern .
484
Preširen
380
Prosten
402
R.
Raič Bož. . .
426
Raič Ant. . .
191
Raič Vek. . .
408
Rakuša .
338
Rant . 226,
429
Ravnikar
339
Razinger
340
Razlag 377,379
,435
Rebec
408
Resnik .
271
Resman . . 43,
408
Ribnikar
344
Rihar . . .
272
RipŠl . . .
430
Robas
440
Robič . . .
218
Robida .
51
RogaČki = Len-
dovšek . 275,
281
408
Romih .
341
Rohrman 230, 430
Rotnar . . . 272
S.
Salzer ... 432
Samec . 221, 415
Sattler ... 272
Sedej ... 264
Seidl . 224, 429
Sekolov . . 411
Senekovič 223, 428
Sernec . 385, 429
Sila .... 160
Sivec . . . 412
Simonič . 47, 425
Silvester . 56, 403
Skalar . '413, 414
Skedl . '. . 376
Sket . 148, 189
Skvarča . . 57
Skuhala . . 276
Slanec ... 272
Slatnar . . . 435
Slekovec . . 161
Smrekar . . 277
Sotlan = Len-
dovšek . . 403
Sovran . . . 438
Srečkovič . . 4<)3
Starč . . 117, 408
Starogorski . 431
Stat nominis
umbra . . 416
Stegnar . . • 342
Steklasa . . 162
Stepišnik . .411
Steska . . . 4 1 6
Stiasny , . 343
Stritar 16, 382, 400
408
Stumpfi . . 344
Sturm . . . 396
Suhač . . 57, 426
Sumper . . 431
Supan . 394, 436
Sušnik . . . 416
Svetec
Svetina
376
245
^.
Šašeij
Scheinigg
Simenec
Sinek
Škofič Fr.
Skofič Jos
Skrabec
Skrbinc
Skufca
Smuč
Šolar
bolmaver
Schreiner
Štefanov
Štrekelj .
Subic Iv.
Subic Sim
Suc . .
Suklje
Suman .
. . 143
215, 425
. . 272
. . 439
. . 388
. . 272
. . 190
. . 266
. . 271
. . 276
. . 426
231, 480
348, 429
. . 414
192, 382
. . 223
n . 218
427
256, 437
386, 442
185, 423
T.
Tavčar A. . . 426
Tavčar Iv. 120, 388
409, 436
Tekavčič . . 379
Tkalec . . . 412
Tomšič Anton . 36d
Tomšič Fr. . 413
Tomšič Iv. . . 344
Tonkli . . . 438
Trinko . 46, 401
Trošt 139, 348, 409
Trnovec . 60, 403
408, 409. 426, 43t5
Trtnik . . . 426
Trstenjak 408, 435
Turkuš 62, 402, 403
Tugomil . . 414
Tušek . . . 427
473
u.
Vodopivec .
422
Zarnik Val.
383
Vodušek
220,
426
Zavrtnik
403
Ulrich . .
46
/
428
Zbašnik . 277,
412
Umek . .
411
Voh . . .
276
Zelen
433
Urbanec
411
Volarič .
351
Zima
435
Urbas . .
427
Vole . .
267
Zupan Sim.
272
Ušeničnik
243
Volčič Ed. .
390
Zupan Tomo 267
7348
Volčič Ivan
274
Zupančič Ant. .
259
V.
Volkov . ,
419
Zupančič Jan. .
274
Vabič . .
432
Vošnjak 82,
149
,226
Zupanec
317
Vakaj
434
404, 409, 429, 437
Valenčak
300
Vrhov ec .
167,435
Ž.
Valenta
441
Vrhovnik
171
Žakelj
426
Vales . .
Vavken . .
Venedig
268
351
277
w
Wiesthaler
188
426
Železnikar62,65, 435
Žepič ... 426
Vencajz
381
Witschel
•
432
Žiitir . . .
416
Vergerij
446
Z
Žirovnik
348
Vesel 53, 40
2, 408
Žitnik
272
415
Zadravski
.
408
Žlogar
270
Vidic . .
382
Zakotnik
.
446
Žmavc .
397
Vinko = Ben-
Zakrajski
402
Žnidaršič
434
kovičVek.4]
5,416
Zarnik Iv.
56,
402
Žumer ,
348
Višnikar
390
409,
410
31
Imenik za vse štiri zvezke .*)
Adamič IV. 350. — Achtschin IV. 442. - Ahacelj II. 131, 196; III. 255
— Ahačič dr. III. 19, 27, 34. — Ajlec III. 257. — Albrecht II. 133, 243. —
Aleš III. 35, 60. — Ale.šovec IV. 55, 62, 403 — 404, 409. — Alič II. 46 — 47,
133, 171, 244. — Alijančič III 159. — Ambrož III. 18, 48, 65, 243. — Andreaš
II. 174. — Andolšek III. 275. — Angelar I. 35. — Anker.st III. 51; IV. 267.
— Anonj-mus IV. 413—414. - Apih IV. 107, 418. — Arko Alb. IV. 419. —
Arko Jer. III. 35. 65, 243. — Armič IV. 362. — Aškerc IV. 66, 403, 420. —
Auchman IV. 431. - Ažman IV. 269.
Babnik IV. 392. — Balant Jož. II. 14-15, 54. — Balič I. 158. — Baraga
II. 133, 171, 244. — Barbo I. 76. — Barla II. 195, 260. — Barle IV. 175. —
Barsov I. 25. — Bartel IV. 275, 426. — Bartol IV. 275. — Basar I. 160. —
Basnigoj IV. 409. — Bastiančič I. 182; IV. 424. - Baš IV. 379. — Bazilij
I. 30. — Bedenčič II. 133, 172, 245. — Bedenek IV. 404, 409. — Bedekovič
I. 126. — Belar IV. 380. — Belec IV. 430, 431, 438. — Bernik IV. 177, 271.
— Bezenšek III. 256; IV. 398, 439. — Bezjak Fr. IV. 275. — Bezjak Jan. IV.
305. — Bezlaj IV. 305. — Bežek Rup. IV. .395. — Bežek Vik. IV. 197. —
Bevk III. 36, 66, 243. - Bilbasov I. 24. — Bile Fr. II. 38, 82, 86, 201, 209;
IV. 457. — Bile Jan. III. 187. — Bevk Jan. I. 26; III. 39, 167, 175, 187, 257, 304;
IV. 408. — Bil} I. 24. — Biser IV. 359. — Biščanin I. 49;' - Bizavičar IV. 272.
— BIeiweis Jan. I. 74; II. 50-.51; III. 14 16, 19, 29, 47, 55-59, 74, 123, 134,
202, 214, 237; IV 432. — Bleiweis Karol IV. 438, 441. - Bočic I. 79. —
Bodjanskij I. 23-24. — Bohinc Andr. II 172. — Bohinjec Pet. IV. 143, 275. —
Bohorič I. 74, 89, 91-92, 113-114, 121; II. 44, 56; IV. 445. - Bol^ IV. 404, 431.
— Bofivoj knez I. 33. — Boriz knez I. 35. — Borštner IV. 221. — Borut knez
I. 11. — Baudouin de Courtenaj I. 47, 55, 60. — Bonač III. 116. — Boštjančič
IV. 388. - Božič III. 174, 201, 301. — Bračko II. 43. — Bradaška III. 104,
193, 262. — Bratuša II. 131. — Bregar IV. 421. — Bremic IV. 56. — Brencč
Jan. III. 23, 98, 259; IV. 129. - Brezimenik (Anonymus) I. 23. — Breznik II.
99, 288. — Brezovnik IV. 307, 411. - Breznik IV. 199, 426. — Bril III. 203.
— Broz I. 25 et pass. — Brumen IV. 396. — Bučic I. 89, 125. — Bučar III.
27. - Budina I. 74. - Buh IV. 278. — Bunc III. 257. — Burger dr. III. 16.
— Burger Jož. 47, 54, 81, 132—133, 169, 241-242. — Burja III. 50, 110.
*) Debelo tiskane številke kažejo na mesto, kjer se i-itajo življcnjcpisni podatki.
31«
476
Caf II. 51, 77, 185, 102; III. 15, 18—19, 40, fi9, 130, 143 — 144, 163,
172-173, 256, 290. — Cegnar III. 27, 38, 42, 78, 151, 168, 170, 173 — 174,
179 — 181, 301, 303; IV. 377, 382, 404, 413-414, 436. — Cemikas I. 14. -
Celestin III. 230; IV. 202, 403, 408. — Celestina IV. 211, 428. — Cene II.
185. — Cerer II. 53; III. 32. — Ccstimir IV. 412. — Cigalč lU. 41, 46,
48, 69, 87, 252; IV. 37.5. - Cigler II. 49, 130, 160, 2.^9; III. 34, 39, 54, 216;
IV. 412. — Cimperman Fr. 38, 402. — Cimperman Jos. II. 157; III. 30, 213,
231; IV. 37, 401, 404. — Ciperle IV. .308. - Ciril sv. I. 23-38. — Ciringer
III. 130, 134. — Cizej III. 34, 130. - Codelli II. 16. — Cokl II. 11. — Cojz
Ant. III. 237. — Cojz Žiga II. 31, 38 — 37, 43, 61, 164, 209; IH. 56. - Del
Cott m. 1(5. — Costa III. 48, 104, 262; IV. 438. — Cvetko H. 42, 45, 82, 131,
189, 193, 260; III. 51.
Čandlk I. 136, 173. - Čebašek I. 24; III. 50, III, 11-5; IV. 283. -
Čebul II. 25. — Čebular IV. 221, 428. — Čelakovsky II. 127, 188. - Čeme
Ant. m. 18; IV. 438. - Čeme Jer IV. 431. — Čemej IV. 56, 310. - Čigon
IV. 274. - Čolnik III. 35, 338. - Čop II. 48, 81, 129-130, 140 — 143, 149,
155, 165, 233. - Čmologar IV. 175. - Črv IV. 277. - Čuček IV. 427.
Dalmatin Ant. I. 78, 82, 85; IV. 448, 449. — Dalmatin Jur. I. 74-75,
91—92, 105, 110-113, 119, 121; H. 44, 53; IV. 452. — Danjko II. 31, 41, 45
do 46, 49, 50, 87, 130, 133, 173, 175-181, 248—252; IV. 457. - Debeljak II.
148. — Debevec Jan. II. 41, 54, 86, 225; III. 248. - Debevec Josip IV. 404. —
Dečko m. 235; IV. 397. — Defranceschi IV. 397. — Delak II. 15. — Demšer
m. 32. — Demjač III 40. — Desterniški IV. 438. — Detela IV. 103, 409. —
Dežman III. 17, 28, 76, 203, 248, 256. — Dev I. 143; II. 60. - Desselprunner
II. 58. — Dimnik IV. 310. — Dobner I. 38. — Dobravčin IV. 402. — Do-
brov.sky I. 23 id. id. — Doksov I. 38. — Dolar II. 15. — Dolence Jak. IV.
276, 300. — Dolenc Mat. IV. 375. — Dolenec Rihard III. 18; IV. 227, 429. -
Dolinar Ivan IV. — Dolinar Luk III. 105, 263. — Dolinar Tom. II. 15; IV.
373. - Doljak III. 14, 28. — Doljanskij I. 76. — Domanjko III. 23. — Do-
micelj I. 26; III. 256. — Dominkuš Andr. III. 18. — Dominkuš Ferd. III. 3.38.
— Dolžan III. 49, 50, 110. — Drcnovački I. 79. - Drobnič II. 43; III. 23,
29, 31, 4.3, 101, 128, 142, 173—174, 201. - Dragolic I. 75, 93. — Drinov I. 25.
— Dular IV. 441.
Edling grof I. 139; II. 12, 41, 52, — Einšpieler III. 14, 16, 52, 157,
170, 173, 297. - Elze I. 73, 75, 104-105, 107, 110, 113-114, 117-118, 122,
127 et pass. — Erberg I. 140. - Erjavec II. 54, 149, 169, 174, 202, 203, 301
do 302, 309; IV. 427. - Erker II. 130. - Eržen IV. 404.
Fabijanold I. 76. - Faganelj IV. 413. - Fajgelj IV. 351. — Fanton
de Brun II. 232. - Farkaš III. 38. — Fašing I. 75. — Fekonja I. 21 id. id. ;
III. 257; IV. 212, 425. - Ferčnik I. 18; III. 51, 53, 158, 173. — Ferjančič IV.
381. — Filaret L 24. — Filipič IV. 396. — Finžgar IV. 31. — Flegerič III.
207, 301; IV. 412. — Fleišman Andr. III. 27, 33, 44, 65, 243. - Fleišman
Jurij III. 76. — Folakovski IV. 432. — Fon IV. 426. — Fonov.ski III. 257. —
For.štnerič III. 38. - Foerster IV. 351. — Franke Ivan I. 55; IV. 432. —
Frankolski III. 38, 169, 207, 301. — Frankovski IV. 413. — Frankopan
477
Katarina I. 214. - 5:relih III. 114, 173, 268. - Freyer IH. 44, 100, 260. —
Freuensfeld HI. 257; IV. 73, 312. — Funtek IV. 45, 312, 400, 404, 405. —
Furlani Jos. HI. 120, 277.
G. Malica III. 37. — Gaberc IV. 268, 430. — Gabršek IV. 313. — Gaj II.
23, 50, 123, 203, 229. — Gale II. 27. — Gangl IV. 49, 405. - Garbid L 73. —
Garzarollovka 11. 58. — Gasparšič III. 274. — Gecelj IV. 405. — Geiger IV. 395.
— Geitler I. 39 id. id. — Gerbelj Vasilj. H 159. — Geršak IH. 36,49, 14'Z, 153,
379. — Gertscher IV. 381. — Gestrin IV. 48, 401, 413, 414.— Gjorčič II. 188.
— Gjurgjevic I. 216. - Glaser Karol IV. 205, 405. — GlasenMarko II. 189, 257;
III. 49. — Glavar Pet. I. 166—167; II. 20 - Globočnik Ant III. 11. 312; IV.
387. — Globočnik Fel. H. 193; m. 14. 128, 130. — Globočnik Jan. m. 49, 51,
69, 114, 268; IV. 266, 405. — Gmeiner II. 17. — Gnjezda IV. 272. — Godina *
m. 14, 35, 119, 171, 276. — Gogola IV. 381. — Goličnik II. 230. - Gollmajer
11. 75; III. 34. — Golob H. 13. — Goedel II. ^85. — Gomilšak III. 54, 195,
256, 307. — Gorazd I. 11, 33, 1.35. — Gorenjec IV. 33. — Gorjup Ant. III. 18.
— Gorjup Fr. I. 178. — Gornik IV. 416. — Gorskij I. 25. — Goršič IV.
402. - Gostič IV. 267. - Govekar Fr. IV. 316, 432. — Govekar Fr. (sin)
IV. 137. — Goethe IV. 431. — Grabič III. 38. — Grabnar II. 145, 235; III.
50, 111. — Grabrijan III. 22, 237. - Gradišnik IV. 318. — Graf III. 45. —
Gregorec IV. 256, 431, 437. — Gregorčič Sim. III. 168; IV. 32, 272, 401. —
Gregorčič Sim. mlajši IV. 41"^, 413. - Grilanc IV. 245. — Gros III. 257; IV.
318. — Gundulid II. 118. — Gusič II. 52. — Gutman U. 174, 248; IV. 457.
— Guttman EI. 16. — Gutsman I. 138, 189—192.
Haan dr. III. 26. - Habdelic I. 218. — Haderlap IV. 402, 410, 438.
— Hanka II. 122. — Harman II. 46. — Hasl L 154, 177; II 45. - Hašnik
II. 131; III. 33, 142, 290. — Hauptman IV. 223, 428. — Hausman Fani III.
37, 141, 289. — Heglar IV. 281. — Heinz IV. 438. - Herman IV. 438. -
Hrvojič IV. 412. — Hicinger I. 21; III. 19, 34, 38, 41, 44, 50, 111, 167, 214,
244, 255. - Hilferding I. 24. - Hipolit I. 138; II. 44. - Hladnik Fr. II. 15,
38, 148, 210. — Hladnik Ign. IV. 411. — Hladnik III. 11, 14, 56, 72. —
Hlej I. 76, 79. — Hočevar Štef. IH. 50, 111, 115, 245, 270. — Hočevar Mat.
IV. 267. - Hotschevar IV. 4:^7. — Hofman II. 227. — HohenAvart lE. 16. —
Holc IV. 181, 421. — Holzapfel II. 146, 236. — Homberger I. 92. - Hostnik
IV. 192, 405, 416. — Hochtel IV. 405. — Hotimir knez I. 11. — Hraber
menih I. 36. — Hradecky III. 26. — Hrašovec I. 52. — Hrašovec Juro IV.
395. - Hren Jak. IV. 380. — Hren (Chron) Tom. I. 133, 147-152. — Hribar
Ant. IV. 74 — Hribar Drag. IV, 441. - Hribar Iv. IV. 372, 407. - Hrovat
III. 43, 169, 174, 199, 307; IV. 426, 427. — Hubad I. 84; IV. 212, 318, 426.
— Huber III. 36. — Hudoklin IV. 48. - Hudovernik III. 258; IV. 416. -
Hueber III. 43, 245.
Iljlč IV. 427. - Imre IV. .427. — Ingo knez I. 14. — Istrianin IV.
4, 48, 449. — Ivan eksarh I. 36. — Ivankovic III. 1.
Jagič I. 3, 18, 25, 35, 37, 40 - 42 id. id. - Jaklič IV. 143. — JakUn
II. 45, 131; III. 31. — Jakopič HI. 34. - Jalen III. 33. - Jamšek IV. 319. —
Jančar IH. 35, 54; IV. 231, 430. - Janežič Anton I. 93; II. 166; III. 23—24,
52, 91, 170, 171, 256, 299, 302. - Janežič Balant III. 172, 175. — Janežič-Hubad
478
IV. 426. — Jancžič Jakob III. 34. - Jarc III. 25fi. - Janša IV. 454. - Jaro-
slav (Štrukelj) IV. 416. — Javornik III. 50, III, 130, 266, 281. —Jeglič Anton
IV. 254. - Jeglič Fr. IV. 431. — Jenko Ivan IV. 63, 403. - Jenko Simon
III. 168, 174, 184-185, 203, 304. - Jeram IV. 427. - Jeran III. 9, 23, 38, 49,
51, 105-111, 263-266. — Jereb Greg. IV. 211. — Jereb Jur. III. 34. - Jeriša
III. 39, 173, 182, 304; IV. 376. — Jerovšek II. 47. - Jesenko IV. l69, 416.
— Ješenak II. 43, 84 - 85, 134, 224; IV. 457. - Jevnikar II. 53. - Jonke
II. 134, 229; III. 34. — Jo.sin IV. 322. — Jungman II. 120. — Jurčič II. 144.
III. 54, 140, 168, 174, 302; IV. 81, 99, 403, 409. — Jurič IV. 244. - Juričič
I. 75, 83, 116. — Jurinič IV. 245. — Juvančič 192, 259.
Kadllnlk IV. 421. — Kafol Jak. III. 120, 276-277; IV. 268. - Kalaj-
dovic I. 24. - Kalan Andr. IV. 270. - Kalister II. 15, 71, 76, 118. — Ka-
muščič IV. 322. — Kanduč II. 24. — Kandut III. 51. — Kardoš III. 50. —
Karlin Andr. IV. 272. — Karlin D. IV. 419. — Kaspret IV. 420, 426, 436 —
Kastelec Mat. II. 71, 129, 143, 185; III. 255. - Kaš IV. 145. — Kavčič dr.
111. 15, 18. — Kavčič Frid. IV. 274. — Kavčič Jak. IV. 388. — Kavčnik IV.
395. — Keesbacher IV. 441. — Kelc IV. 322. — Kemperle I. 136. — Kerčelič
I. 126. - Kerčon IV. 274. — Kermavner lU. 203; IV. 185, 426. — Kern 11.
231. — Kersnik Janez II. 15; 111. 168. — Kersnik Janko IV. III, 409. — Khlombner
I. 78. 116. — Klajžar II. 131. - Klančnik 111. 51, 267. - Klander 11. IS. —
Klapše I. 137, 173. — Klavžar IV. 386, 436, 439. — Kleinmajr III. 256; IV.
211. — Klemenčič Jan. IV. 324. — Klemenčič Ign. IV. 223. — Klement I. 35. —
Klinec 1. 104. - Klinjarjev I. 54. — Klodič I. 60; IV. 88, 324, 403, 426, 433. —
Klofutar IV. 267, 295. — Klun 111. 105, 262; IV. 421. ~ Knati I. 175. —
Knaflič IV. 322. - Knobel II, 67, 219. — Kobal'1. 54. — Kobe 11. 127; 111.
9, 41, 43, 92, 149, 172, 253. — Kobilica IV. 271. — Koblar I. 106, 141; IV.
172. — Kocbek IV 326, 435. — Kocelj knez I. 29. — Kociančič II. 133; III.
20, 50, 53, 69, 121, 130, 277. — Kočevar Ferdo III. 54, 171, 174, 190, 305. —
Kočevar Mat. III. 50. - Kočevar Štefan III. 12, 18, 142. - Kočubinskij I. 25.
— Koder IV. 126, 409. — Koderman III. 32. — Kogej IV. 414-415. — Koller
III. .33. — Komel IV 400, 427, 440. — Končan IV. 326, 406. — Končnik
Mart. III. 274. — Končnik Pet. IV. 316, 433. — Konšek III. 18, 24, 382. —
Kopač dr. III. 27, 47; IV. 376. — Kopitar Andr. II. 13. — Kopitar Jer. I. 24,
41, 4.5, 93 id.; II. 42-43, 46 -47, 51, 76-77, 86, 164, 221-223; III. 100, 160.
— Koprivnik IV. 327, 425. ~ Kordeš III. 28. — Korš II. 159. — Kos Ant. III.
40, 43, 256. — Kos Fr. I. 15, 35; IV. 168, 418. — Kosan I. 136. — Ko.sar
III. 18, 22, 50, 5.3, 128, 135. - Kosec Fr. IV. 257, 412. — Koseški III. 14, 18,
38, 66, 123, 167, 171, 244. — Kosi IV. 327. - Kosmač III. 170, 274. — Ko-
strenčic I. 75 id. id. — Košan II. 209. - Košar II. 185. — Košič II. 195, 260.
— Kovač III. 256. - Kovačič II. 147, 237; III. 52. — Kozler III. 11, 44, 101, 201.
— Kragclj IV. 199, 425. — Krajačič I. 79. — Kralj IV 244. — Kramar K.
IV. 240, 430. - Kramar Mat. IV. 411. Kranjec III. 18, 27, 46 89, 150, 294;
IV. 376. — Kra.šna IV. 454. — Krek Greg. 1. 1-3 id.; II. 43; III. 168, 193
do 195, 256, 301, 306. - Krek Iv. IV. 234. - Krelj I. 74-75, 105, 108; II. 44;
IV. 448. — Krempelj II. 45 — 46, 51, 134, 173, 183, 254. — Krištof Wurtem-
berški L 73 id. id. - Križaj Jan. III. 40, 66, 187, 243, 302/ - Križaj Jer. IV.
406. - Križan IV. 220, 428. — Križanič III. 53; IV. 275. — Križman IV. 406.
479
do 407. — Križnik HI. 257; IV. — Kryl IV. 328. — Krstnik Janez I. 138,
1.58 — 160. - Kržič IV. 268. — Kržišnik IV. 51, 416. — Kukelj IV. 272. —
Kukuljevic I. 24, 49. — Kumerdej !I. 10, 12, 42, 52, 54, 57, 62; III. 130. —
Kun.šič IV. 199. — Kupljenik I. 75. — Kuralt Fr. IV. 229, 433. — Kuralt
Mart. II. 54, 273. — Kurnik III. 82, 172, 249, 256. — Kuzmič Miki. I. 199-200.
— Kuzmič Štef. ibidem.
Lah Ant. II. 181, 253. — Lah Evg. IV. 174, 419. — Lah Val. ITI. 50,
117, 275. — Lajh IV. 179. — Lampž IV. 234. — Lapajne IV. 328, 412. —
Lassbacher IV. 245. - Lavrenčič I. 138, l86; IV. 172. — Lavrič dr. III. 33
do 35, 117, 275. - Lavrovskij I. 23 - 24. — Lavtar IV. 223, 428, 435. —
Laufenstein pl. III. 18. — Leban Anton IV. 330. — Leban Avg. IV. 351. —
Leban Jan. IV. 320, 402, 441. — Leciejewski 1. 47. — Ledinski III. 38. —
Leger I. 24. — Lego IV. 427. — Lehman III. 26. IV. 375. — Leitmeier IV.
379. — Lekše IV. 216. — Lenček I. 112. — Lendovšek IV. 190, 424. — Lesar
III. 50 — 51, 111, 116; IV. 272. — Lesjak III. 52, 173. — Leskovec III. 35, 60,
241. — Leveč Ant. IV. 294, 406, 436. — Leveč Fr. II. i5; III. 168; IV. 207,
382, 425. — Leveč Jan. III. 20. — Leveč Vlad. IV. 174. — Levičnik Jern. II.
130, 147, 237. — Levičnik Jos. III. 98. — Levičnik Jur. III. 11, 40. — Levstik
I. 69, 93; II. 63, 66, 71, 152, 163; III. 46, 8l, 89, 1^—170, 173, l80, 205, 311
do 312. — Lichtenstein Ulrih vitez J. 64. — Ličen III. 32. - Likar III. 33,83,
249. — Linhart II. 28, 36, 41, 58-59, 6l, 213—214. — Linhartovka II. 59. —
Lipež III. 337. — Lipič IV. 455. — Lipold II. 130, 192, 259. - Lopan IV. 334.
— Lotrič III. 146. — Lovanski IV. 412. — Ljubic I. 126 id. — Ljubomir
(vSlomšek) I. 25. — Ljudmila I. 38. — Lukanus IV. 439. — Lukovič I. 54;
IV. 408.
M. M. IV. 414. — Macun I. 93; II. 43, 160; III. 19, 24, 149, 293. —
Magajna II. 15. — Magdalenič I. 205. — Magdic II. 43. - Mahnič IV. 238. -
Majar Hriz. IV. 277, 409. - Majar Mat. I. 24, 26; II. 51, 127, 202; III. 16, 18,
25, 38, 41, 52, 54, 126, 128, 154-157, 172-173, 235, 296. — Marčičeva III. 37,
— Majaron IV. 392, 436. — ^Majcen IV. 334. — Majciger I. 24, 64; III. 149—150,
257, 292. — Alakovec dr. 1. 206. — Makušev I. 47. — Malavašič II. 50, 166;
III. 27, 39, 41-42, 74—76, 246; IV. 377. — Maleševic I. 48. — Malic II. 25.
— Malovrh IV. 402, 406, 416. — Malševskij I. 25. — Mandelc I. 78; II. 29,
30, 169, 263, 231. — Marešič III. 273; IV. 246. — Mam Fr. IV. 187, 407, 427.
— Mam Jos. III. 51, 111, 176 — 179, 30i; IV. 272. — Martelanc IV. 411. —
Martinov I. 23. — Marica Nadliškova IV. 135. — Marinič IV. 266. — Markič
IV. 406, 434. — Marušič III. 24, 35, 122-124, 279, 287. — Maček Kam. III. 27.
— Matejev IV. 434. — Alatjašič II. 131; III. 286. — Mažgon III. 26, 89; IV.
374-375. — Aledved Ant. IV. 94. — Medved Anton, dr. IV. 455. — Medved
Jern. III. 45, 60, 241. - Mefodijevskij I. 25. — Megiser I. 90, 127. — Megušer
m. .83. — Mejač III. 257. — Melzer III. 104. — Mencinger Jan. III. 35, 49, 174,
196. — Mencinger Lov. IV. 226. — Mercina IV. 334. — Merčerič I. 120. —
Alertlic I. 75, 93. — Metelko 1. 23 id.; II. 43, 47, 51, 74, 76, 130, 164, 203,
240—241; III. 24, 41, 61, 71, 111, 172. — Metodij sv. L 23—36. — Mesar IV.
225. - Meško IV. 52. — Mežnarec III. 51, 111. — Mežnarič IV. 246. —
Mihalič IV. 441. — Alikec I. 136, 173. — Miklavčič II. 54. — Miklavčič Janja
480
IV. 334. - Miklošič Fr. I. 24-25, 35, 41 id.; II. 76, 82, 127, l3l, 185-186 id.;
m. 11, 18, 48, 91, 160, 217, 298. — Miklošič Iv. IV. 323. — Mikš IV. 272. —
Milaš dr. I. 25. — Miller Or. I. 25. - Močnik Fr. III. ii9, 276. — Močnik
Mat. II. 99, 260. — Modrinjak Štef. II. 45, 84, 131, 189, 223. — Mojmir knez
I. 16. — Mohorčič IV. 407. — Mosche III I5l; IV. 381, 388, 405. — Mraz III.
28; IV. 260, 267. - Murko Ant. II. 48-49, 83, 132, l85, 189, 257; III. 172. —
Murko Matija IV. 194, 458. — Murnik IV. 139. — Muršec II. 127, i66, l85;
III. 11, 15, 18-19, 50, 71, 89, 127, 132,142,163-164, 171-172, 284; IV. 377,
402. - Musi III. ,35, J42, 289. - Muhleisen III. 16.
NagUo II. 54; III. 256. — Namre III 114, 268. — Napotnik IV. 26i. —
Narat II. 45. — Nastran IV. 275. — Navratil III. 41, 46, 89, 90-92, 164, 17l,
173,25.3, 255. — Naum I. .35. — Nedeljko IV. 355. - Nemanič III. 257. -^ Nerat
III. 336. — Nestor I. 24. — Nolli IV. 180, 407. -- Novak III. 86, 251; IV. 458.
Obalo I. 54, 68. — Obalovič III. 257—258. — Oblak Fr. III. 257. —
OblakVatr. I. 34. etpass.; III. 258; IV. 195-197. — Oblakova Alojz. III. 37. -
Obreza IV. 438. — Ognjeslav IV. 434. — Ogradi III. 256. — Ogrinec J. III.
170; IV. 95-97; IV. 403. — Ogrinec Vilj. IV. 222. — Okretič IV. 395. — Oliban
III. 41, 173, 179, 303. - Opeka IV. 58. - Orel dr. III. 16, l8, 20, 62, 242. —
Orešek IV. 436. — Orešnik IV. 455. — Orožen Fr. IV. 170. — Orožen Ign.
1. 93; III. 13, 18, 287, 287. — Orožen Val. II. l3l, 197, 142, 290.
P. M. IV. 416. — Padar IV. 231, 437, 441. — Pagliaruzzi IV. 61, 403.
Paglavec I. 17l— 172. — Paheneker I. 90, 136. — Pahor IV. 337, 4i5. — Pajk
Janko IV. 200, 397, 402. — Pajk Jur. III. 35, 60, 241, 257. — Pajkovka IV.
131, 402, 409. — Paihel III. 273. - Pajek III. 258; IV. 204. - Palacky II. 123.
— Papež IV. 381, 390. — Parapat I. l3l; III. 34; IV. 157, 400. — Pavlica
Andr. IV. 244. — Pavlica Jos. IV. 244, 438. — Pavlinovič I. 25. — Pečnik
IV. 427, 458. — Pekec IV. 454. - Penižek II. 158. — Perger II. 134, 173, 248;
IV. 457. — Pergošic I. 126. - Pernč IV. 57, 337. — Perpar IV. 260. —
Perušek IV. 147, 199, 407, 425. — Pesjak II. 24. — Pesjakovka III. 22—23;
IV. 31, 403.— Petelin IV. 426. — Peteriin 111.41,256; IV. 52. — Peternel III. 41,
65, 243. — Petretič I. 216—217. — Petrič IV. 411. — Petrovič IV. 4l3-4l4.
— Pfeifer IV. 383, 436. — Pfleger IV. 373. — Pichler IV. 426. - Pijelik IV.
410, 433. — Piki III. 130, 134. - Piller dr. II. 59. — Pintar Ant. III. 76, 111,
246. — Pintar Jož. IV. 337. — Pintar Luk. III. 43, 103, lil, 261; IV. 407. —
Pipuš IV. 397. — Pire Alf. IV. 144. - Pire Fr. III. 32, 35, 64, 242; IV. 402.
— Pire Gust. IV. 228, 429, 435. - Pire Makso IV. 395, 436. — Pirnat III. 36,
73. — Piščanc III. 258. — Pleiweis III. 16. — Plemel III. 32. — Pleteršnik III.
202, 292, 302; IV. 186, 407. - Plohi III. 256. — Poč IV. 260, 292. — Podboj
IV. 271. - Podgorc IV. 441. — Podgoričan III. 144, 301. — Podgoriški III.
257. — Podgornik IV. 435. — Podgorski III. 173, 257. — Podgoršek III. 230.
— Podkrajšek I. 49; IV. 337, 4l3. — Podlimbarski IV. 47. — Podmilšak III.
54; IV. 98, 407-408. — Podravski IV. 412, 4i4 — 4l5. — Podreka III. 50,
125, 279. — Podšavniški IV. 4l0. — Podvidovski IV. 4l3. — Pogačar III. l8,
50, 52, 111, 112, 218, 267. — Pogačnik II. 11. — Pogodin I. 24-25. — Pohlin
I. 110, 139—141, 1.58, 192—196; II. 43, 52, 61. —Pohorski III. 257; IV. 4l4.
— Poklukar Jos. HI. 87, 251. — Poljanec IV. 199. — Pomolov IV. 4l3. —
481
Popovič Mat. I. 78. - Popovič Žiga I. 139, 187; II. 45. — Por^ika IV. 337. —
Porenta IV. 272, 431. — Potočnik Ant. IV. 272. — Potočnik Blaž II. 45, 47,
81, 130, 144, 233—235; III. 41, 51, 111; IV. 457. — Potočnik Jan. IV. 272. —
Povoden II. 190. — Povše III. 36, 54; IV. 229, 429. — Poznik IV. 408, 436.
— Praprotnik Andr. III. 20, 95, 202, 258; IV. 328. - Praprotnik Fr. IV. 338.
— Prašnikar III. 130. — Predika IV. 338. — Prelog II. 185; III. 31, 52, 143,
290. — Premrl III. 23, ll9, 276. — Preradovic II. 158. — Prešem II. 48, 51,
81, 129-130, 147—162, 185; III. 49, 56, 66, 147, 255. — Preschem IV. 434. -
Preširen Valentin IV. 380. — Pfibislav I. 14. - Prosten IV. 402. — Pypin-
Spasovič I. 125 id.; II. 159 id. - Pusztaj III. 315, 319.
R. Klara III. 57. — Rački I. 24—25. — Radics I. 66 id. — Radonievič
III. 20, 149. - Raič Ant. I. 150; IV. 191. — Raič Bož, III. 25, 41, 144, 149. —
Raič Vek. IV. 408. — Rak IH. 18. — Rakovec I. 75. — Rakuša IV. 338. —
Rant Fel. H. 133, 171, 244. — Rant Mat. IV. 226, 429. - Rastislav knez I. 26,
42. — Ravnikar, škof II. 14-15, 43, 47, 74-76, 81, 130, 133, 165, 220-221.
— Ravnikar, župnik III. 38, 41, 44, 51, 54, 68-69, 111, l3l, 167, 244, 256. —
Ravnikar, učitelj IV. 339. — Razinger IV. 340. — Razlag III. 34, 49, 151, 173
do 174, 299; IV. 377, 379, 435. — Rebec IV. 408. — Recelj I. 90. — Recher dr.
m. 16. - Redeskini I. 138, 181. — Reja I. 148. — Repež I. 182; IV. 453. —
Repič dr. III. 59. — Resman IV. 43, 408. - Resnik IV. 271. — Rettel I. 24.
— Ribnikar IV. 344. - Rihar Fr. IV. 272. — Rihar J. II. 54, 57, 2l3. — Rižner
II. 181; IV. 458. — Robas IV. 440. — Robič III. 34; IV. 2l8. — Robida Karol
III. 35, 45, 52, 154, 173, 295. - Robida Jan. IV. 51. — Roblek IV. 28l. —
Rogač III. 59. — Rogački (= Lendovšek IMih.) III. 256—257; IV. 275, 281, 408.
— Rogerij I. 160. — Rohrman IV. 230, 430. — Rojic III. 24. — Rojko II. 17. —
Romih IV. 341. — Rotnar IV. 272. — Rottman II. 43. — Rozman dr. II. 24. —
Rozman Jos. III. 22, 49-50, 52, 134, 284, 454. - Rubesa III. 33. — Rudež II.
38, 185, 209. — Rudmaš II. 49; III. i4, 23, 148, 154, 295. - Rudolf III. 16. -
Rulič III. 18. — Rupnik I. 179. — Rutar Lavr. IV. 268. — Rutar Sim. I. 20
do 21; IV. 164, 4l8.
Sabar IV. 454. — Sabic II. l60. — Sajovic III. 34. — Salzer IV. 432. —
Samasa III. 32. — Samec IV. 222, 4l5. — Samhaber II. 160. — Sava sv. I. 35.
— Savinšek II. 25. — Sedej IV. 264. - Seidl IV. 224, 429. — Sekolov IV. 4ll.
— Semrajc III. ii, 76, 247. — Senekovič IV. 223, 428. — Semec IV. 385, 429.
— Sever I. 201. — Severjev I. 36. — Sila IV. 160. - Silvester III. 3l; IV. 56,
403. — Simeon car I. 35. — Simonič Fr. II. 101. — Simonič Fr., dr. I. 71,
144; IV. 47, 425. - Simonič Jur. IV. 442. — Sirku I. 25. — Sitar IV. 279. —
Sivec IV. 412. — Skalar Ad. I. 172. — Skalar J. IV. 418-414. — Skarbina
II. 87. — Skedl III. 27, 47; IV. 376. — Skrbinc II. 87, 227. - Sket IV. 148,
189. — Skubic II. 43. — Skuhala III. 53. — Skvarča IV. 57. — Slanec IV. 272. —
vSlatnar IV. 435. — SlavecIV. 272. — Slekovec I. 144; IV. 161, 458. - Slemenik
III. 54, 256. — Slomšek II. 46-49, 51, 1(55, 197, 201, 203; III. l6, 18, 38, 49, 79,
125-163, 279-281. - Smičiklas I. 25. - Smole II. 71, 130, 143, 233. —
Smrekar IV. 277. — Snoilšik I. 92. — Sodevski I. 25. - Soldatič II. l85. -
Somaripa I. 138, l6l; II. 44. — Somer III. 152, 59. — .Sorčan II. 53. — Sorčič
III. 131. - Sotlan = Lendovšek IV. 403. — Sovran IV. 438. — Spindler I. 92. —
Sporer III. 14, 26. — Srečkovic I. 25; IV. 403. — Sreznevskij I. 42. — vStadion
482
grof I. 20. — Stanič II. 49, 204, 263—264. — Starč IV. 117, 408. — Staro-
gorski IV. 431. — Stat nominis umbra IV. 4l6. — Stegnar IV. 342. - Steklasa
IV. 162. — Stelč III. 31. — Stelin I. 55. — Stepišnik III. 256, 258; IV. 4ll. —
Steska IV. 4l6. — Stiasny IV. 343. — Stiebil II. 183; IV. 455. — Stojan II. 51;
III. 33, 130, 132, 283. — Stojmir knez I. 14. — Stradiot I. 76. — Stra.šek II.
197. — Strel III. 36; IV. 455. — Strelec IV. 4l9. — Stritar Jan. III. 274. —
Stritar Jos. II. 152; III. 89, 171, 203, 220; IV. 16, 382, 400, 408. — Struppi III.
16, 52; IV. 441. — Stumpft IV. 344. - Sturm IV. 396. - Suhač IV. 57, 426.
— Sumper III. 69, 130, 171; IV. 431. — Supan IV. 394, 436. — Sušnik IV.
416. — Svetec III. 48, 79, 89, l5l; IV. 376. — SvetUčič III. 38, 73, 240. —
Svetina IV. 245. — Svetopolk knez I. 29.
Šafafik I. 23—24 id. id.; II. 122, 203 id. — ŠamperI U. l89, 191, 258;
III. 39, 257. — Šašelj III. 257; IV. 143. — Scheinigg I. 60; III. 257; IV. 215,
425. — Schejer III. 233. — Šerf II. 133, 173, 181, 253; IV. 458. - Šijarto I. 201.
— Sinek IV. 439. — Škofic III. 51, 114, 274. - Skrinjar II. 54, 57, 168, 2l3;
in. 171. - Škufca III. 53. — Šlakar II. 76. — Šmajdek III. 51, 274. — Schraidt
III. 34, 45, 59, 203, 240. — Šraigavec II. 42, 45, 183, 254; III. 172; IV. 458. -
Šmuc IV. 276. — Šolar III. 23, 200, 202, 307; IV. 426. — Šolmajer III. 36;
IV. 231, 430. — Schonleben I. 152. — Šparavec II. 185; III. 11. — Šraj II. 54,
57, 213. — Schreiner III. 54; IV. 343. — Šrol III. 149. — Štefan III. 33, 36. —
Štefanov IV. 4l4., — Štrekelj III. 255, 257—258; IV. 192, 382. - Šubic Josip
III. 33, 40, 43, 45, 65, 174, 243, 301. — Šubic Sim. III. 45; IV, 2l8, 427. —
Šuc III. 33; IV. 2.56, 437. — Šuklje IV. 386. — Šuman I. 59; IV. 185, 423. —
Šumi I. 93. — Švajger I. 57, 105. — Švegelj Andr. III. lOo, 263. — Švegelj J.
III 86, 251.
Tavčar A. IV. 426. — Tavčar Ivan III. 54; IV. 120, 388, 409, 436. —
Tauffrer Fr. I. 136. - Tauffrer Inoc. I. 176. — Tekavčič Drag. III. 49; IV. 379.
— Temlin I. l37, 201. — Tiffemus L 74. — Tkalec IV. 452. — Toman III. 21,
34, 78, 167, 173, 248, 256. — Tomin II. 43. — Tomšič Ant. III. 2l8; IV. 365.
— Tomšič Fr. IV. 413. -Tomšič Iv. III. 3.5, 54, 233, 257; IV. 344. — Tonkli
I. 26; IV. 4.38. — Torkar III. 50-51, 53, 116, 273. — Traven Ant. II. 54, 67,
213. — Traven Jan. II. 133, 146, 236. — Trinko III. 257; IV. 46, 401. — Trošt
IV. 139, .348, 409. — Trdina III. 25, 43, 173, 192. - Tmovec III. 256; IV. 60,
40.3, 408-409, 426, 436. — Tmski II. 159. — Trpine III. 236. — Trpljan III.
312. — Tnstenjak Ant. IV. 408, 435. - Trstenjak Dav. I. 18, 26; II. 50, 127,
185—186. 189; III. 18, 29, 31, 38, 41, 136, 167, 173—174, 255, 288, — Trubar
Fel. I. 92, 114. - Truber Prim. I. 74-78, 89, 92-107, 124; II. 44; IV. 446.
— Tugomil IV. 414. — Tulščak i. 74—75, 92, 115. — Turner III. 35; IV. 179.
— Turnogradska Jos. III. 37, 82, 249. — Tušek Ivan III. .34, 46, 149, 170,
201, 203, 257, 302.
Ulaga III. .50, 52 — 5.3, 69, l3i, 135, 285. — Ulepič dr. 18 — UIrich
IV. 46. — Umek I. 36; III. 109, 108, 183-184, 301; IV. 411. — Ungnad I. 77.
— Urbancc IV. 411. - Urbas Viljem I. 49; III. 86; IV. 427. - Unšič III. 19,
.36, 72, 245. - Ušeničnik IV. 243.
Vabič IV. 432. — Vakaj IV. 434. — Valenčak I. 93; IV. 300. - Va-
Icnta IV. 401. — Valentin II. 25. — Vales IV. 268. — Valhun knez I. 11. —
483
Valjavec Jan. III. 116. - Valjavec Mat. I. 60; III. 27, 38, 83, 168, 172, 174, 190,
214, 250, 255, 302. — Valvasor I. 93, 162. — Varga II. l85. — Vari III. 73,
245. - Vavken IV. 351. — Venedig IV. 277. — Vencajz IV. 381. — Verdinek
IV. 193, 259. - Vergerij I. 77, 84 — 88; IV. 445. — Veriti II. 49, l33, 172,
246. —Verne III. 18, 63; l08, 242. — Veršič II. 181, 253. — Vesel (= Vesnin)
III. 168, 301; IV. 53, 402, 408, 4l5. — Vičičeva III. 37. — Vidic IV. 382. -
Vidovič II. 43. — Vijanski III. 34, 40, 43, 191, 306. — Vinko (= Benkovič
Vek.) IV. 415 - 416. — Vjhlidal I. 25. — Vilfan III. 52, 275. — Vinkevič 11.
43. - Vinšek II. 13. — Virk III. 112, 267. — Višnikar IV. 390. — Vitezovic
I. 217. — Vlačic I. 73, 75, 78. — Vlahovic L 75, 79, 110. - Vodnik Marc. II.
61. - Vodnik Val. II. 13, 28, 31-32, 36, 40 — 41, 43, 54, 61-74, 86, 127,
203, 215-219, 228-229, 55. - Vodovnik III. 142. — Vodopivec IV. 422.—
Vodušek Alatej IV. 220, 426, 428. — Vodušek Matija II. 197; III. 49, 130,
283. — Vogrin I. 24; III. 49, 132, 284. — Voh IV. 276. — Volarič IV. 351. —
Vole III. 50-51, 110, 266; IV. 267. —Volčič Ed. IV. 390. —Volčič Jan. III. 41,
94, 115, 254, 269; IV. 274, 441. —Volkov I. 25; IV. 4l9. — Vonča II. l33, 171,
244. - Vončina III. 50, 116, 271. — Vondrak I. 23 id. id. — Voronov I. 25. —
Vošnjak Jos. III. 21, 54, 127, 152, 2n6; IV. 82, 149, 226, 404, 409, 429, 437. -
Vovk III. 22. — Vramec I. 78, 126. — Vraz II. 50—51, 127, 131, 158, 185 do
189, 225; III. 9, 11, 56, lOO, 148, 255, 257. — Vrečko III. 17. — Vrhovec IV. 167,
435. — Vrhovnik IV. l7l. — Vrhovski III. 256. — Vršič I. 76. — Vrtovec III.
18 — 19, 32, 45, 51, 60, 241. — Vuk Stefanovič II. l30.
Weiksler I. 75. — AVeissenthurm II. 42, 60, 86, 225. - "SVester III.
202. - "\Vider I. 143. — Wiener I. 75, 93. - Wiery III. 51. - Wiesthaler IV.
188, 426. — Winkler III. 118, 276. — Witschel IV. 432. — Wolf Ant. Al. 11.
50, 57, lOl, 142, 170, 236. — AVolf Mat. 58, 2l3. — Wumer III. 202.
Zabukovec III. 29. — Zabukovšek II. 191, 258; III. 19. - Zadravski
IV. 408. — Zagajšek II. 84, 224; III. 130. — Zakrajšek I. 60; III. 43, 54. —
Zakrajski IV. 402. — Zalokar II. 47, 51, 81, 133, 169, 242-243; III. 33, 41. —
Zamejic III. 50 - 51, 111, 115. — Zanin II. 24. — Zamik Iv. III. 152; IV. 56,
402, 410. - Zamik Val. IV. 383, 409. — Zavrtnik IV. 403. — Zbašnik IV. 277,
412. — Zelen IV. 433. — Zelišar III. l9. — Zelnik III. 12 — Zima IV. 435. —
Zorčič III. 53. — Zrinski Jur. I. 125. — Zrinski Pet. I. 212. — Zupan Gregor
II. 53. — Zupan Jaka, učitelj I. 144. — Zupan Jaka, dr. II. 39, 47 — 48, 86,
129-130, 135-139, 232. - Zupan Jur. III. 87. — Zupan Seb. II. 53. — Zupan
Sim. IV. 272. — Zupan Tomo IV. 267, 348. — Zupančič Ant. III. 170; IV. 259.
- Zupančič I. A. II. 39. - Zupanec IV. 317. - Zvečic I. 76, 79, 116.
ŽakelJ III. 9, 20, 72, 245; IV. 426. — Žan III. 33. - Žavčanin III. 43. -
Szbiill III. 313. — Železnikar III. 19; IV. 62, 65, 365, 435. — Zemlja IV. 455.
— Žepič III. 29; IV. 426. - Žgur III. 34; IV. 276. — Žiltir IV. 416. — Žiro^Tiik
IV. 348. — Žitnik IV. 272. — Živčič I. 76, 116. — Žižka III. 3l3. — Žlogar
I. 24; IV. 270. — Žmavc IV. .397. — Žnidaršič IV. 434, 441. — Žolgar III. 150,
256. — Žumer IV. .348. — Žurman III. 256—257.
PG
1900
G7
ZV.4.
Glaser, Karol
Zgodovina slovenskega
slovstva
.«^ i
| 