Wikivir

Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser): Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
PipanMojca (pogovor | prispevki)
2.252 urejanj
PipanMojca (pogovor | prispevki)
2.252 urejanj
Vrstica 214:
=== Sokolska društva. ===
 
^)»<i>Ljubljanski Sokol.<ref><b>Evgen Lah</b>, Petindvajsetletnica »Sokola« 1863 — 18881863—1888. Ljubljana. ▼
»Ljubljanski SokoU.^) Dne 27. julija 1862. leta se je razposlal slovenskim ▼
1888. 8^° 52. ▼
▲»Ljubljanski</ref></i>« SokoU.^) DneDné 27. julija 1862. leta se je razposlal slovenskim
telovadnim krogom poziv, naj bi se gimnastika gojila tudi v Ljubljani. Temu
vabilu se je odzvalo takoj 51 gospodov, ki so osnovali društvo »<i^ >Južni SokoUSokol</i>«,
»Sokol« je stopil v dotiko z drugimi slovenskimi društvi, s češkimi in morav-moravskimi telovadnimi društvi in prirejal veselice ter skrbno gojil telovadbo, a
vlada ga je razpustila dnedné 23. julija 1867. leta. Uže drugo leto se je osnoval ▼
skimi telovadnimi društvi in prirejal veselice ter skrbno gojil telovadbo, a
»Sokol«, ki je kakor poprej »Južni Sokol« imel namen »<b>dajati izpodbudo, ▼
▲vlada ga je razpustila dne 23. julija 1867. leta. Uže drugo leto se je osnoval
priliko in navod telesnim vaja mvajam</b>«. Prvi učitelj telovadbe je bil Štefan ▼
▲»Sokol«, ki je kakor poprej »Južni Sokol« imel namen »dajati izpodbudo,
Mandić. Osnoval se je poseben odbor za izdelovanje slovenske telovadne terminologije. Poleg navadnih zabav, uročišč (jour-fixov) je prirejal »<i>Sokol</i>« tudi predavanja, izlete, jako priljubljene maskarade, udeleževal se je taborov, narodnih
▲priliko in navod telesnim vaja m«. Prvi učitelj telovadbe je bil Štefan
Mandid. Osnoval se je poseben odbor za izdelovanje slovenske telovadne termi-
nologije. Poleg navadnih zabav, uročišč (jour-fixov) je prirejal ^^SokoU tudi pre-
davanja, izlete, jako priljubljene maskarade, udeleževal se je taborov, narodnih
slovesnostij, pošiljal ob primernih prilikah deputacije na Češko in Hrvatsko. Imel
je ^»<i>Sokol</i>« povprek 170 udov; v <b>Trstu</b> se je osnoval »Sokol« 1882.1 l. in ima
179 udov; <b>Gorica</b> ima svoje telovadno društvo od 1887. leta; to društvo
ima dramatski, tamburaški in pevski odsek, kakor tržaški »Sokol«. »<i>Dolenjski
SokoUSokol</i>« ima svoj sedež v Novem mestu; v Prv ačini<b>Prvačini</b> se je ustanovil »SokoU<i>Sokol</i>«
1889. 1l., sokolske oprave pa ne sme nositi. V <b>Zagorju</b> živi »Sokol« od 1895. 1,l.
in ima 52 izvršujočih udov ter lastno telovadnico. Postojna ima od 1894. 1l.
svoje društvo. Najmlajši »Sokol« ima svoj sedež v Idriji. <b>Celjski</b> »Sokol« se
je ustanovil 1890. 1l.; društvo ima 2 častna, 30 podpornih in 51 izvršujočih udov. ▼
 
 
 
▲^)Evgen Lah, Petindvajsetletnica »Sokola« 1863 — 1888. Ljubljana.
▲1888. 8^ 52.
 
 
 
6 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
 
▲je ustanovil 1890. 1.; društvo ima 2 častna, 30 podpornih in 51 izvršujočih udov.
To so najvažnejša sokolska društva; vseh je na Kranjskem 12, na Primorskem 3,
na Štajerskem 2.
 
Tudi delavski stan se je zaSelzačel družiti in pospeševati svoje stanovske koristi
in skrbeti za mejsobno podporo in izobrazbo. Na <b>Kranjskem</b> so 4 i »Delavska
katoliška društva«, dalje je 6 »Delavskih podpornih društev <«, 1 »Krščansko de-delavsko podporno društvo«, 1 »Krščanska socijalna zveza«, 2 »Katoliški politični
delavski društvi«, 4 »Katol. društva za pomočnike« ; na <b>Primorskem</b>: 1 »De-Delavsko podporno društvo«, 2 »Delavski podporni in bralni društvi«, 1 »Katoliško ▼
lavsko podporno društvo<, 1 »Krščanska socijalna zveza«, 2 »Katoliški politični
lavskadelavsko društvo«, 2 »Rokodelski podporni društvi«; na <b>Štajerskem</b>: 3 »Delavska podporna društva«, 1 »Delavsko bralno in pevsko društvo«, 2 »Katoliški ▼
▲delavski društvi«, 4 »Katol. društva za pomočnike« ; na Primorskem: 1 »De-
lavskodelavski podporno društvodruštvi«,; na <b>Koroškem</b>: 2 »DelavskiKatoliški podporni in bralnidelavski društvi«, 1. »KatoliškoIzobraževalnih
delavsko društvodruštev«, 2je »Rokodelskina podporniKranjskem društvi«;15, na Štajerskem: 3 »De- 2.
 
▲lavska podporna društva«, 1 »Delavsko bralno in pevsko društvo«, 2 »Katoliški
<references/>
delavski društvi«; na Koroškem : 2 »Katoliški delavski društvi«. »Izobraževalnih
društev« je na Kranjskem 15, na Štajerskem 2.
 
=== Dijaška društva. ===
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina_slovenskega_slovstva_4_(Glaser)«