Wikivir

Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser): Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
PipanMojca (pogovor | prispevki)
2.252 urejanj
PipanMojca (pogovor | prispevki)
2.252 urejanj
Vrstica 248:
=== Dijaška društva. ===
 
Dunajska »<b>Slovenija</b>«. Tu nam je razločevati tri »Slovenije«. Prva
»Slovenija« je bilo politično društvo, ustanovljeno 1848. 1l. v pisarni dr. Dolenca.
Zbralo se je 44 Slovencev — med njimi dobra polovica dijakov, — ki so ukrenili
prošnjo do cesarja za »Zjedinjeno Slovenijo«, in ki so kranjski deželni zbor
smatrali zakonitim organom, da povzdigne svoj glas za vse Slovence. Takrat so
vsi narodi na Dunaj poslali deputacije, iskat si pravice, Slovencev pa ni bilo' .
Zato je dunajska »Slovenija« v imenu Hrvatov in Čehov pozvala Slovence, naj
se ganejo, slovenski vseučiliščniki so jih tudi izpodbujali. Prišla je, s PleiweisomBleiweisom
na čelu, kranjska deputacija, katero so prijazno sprejeli na vseučilišču. Na Plei-Bleiweisov dom na Dunaju so prihajali najodličnejši Slovenci posvetovat se, n. pr.
wei.sov dom na Dunaju so prihajali najodličnejši Slovenci posvetovat se, n. pr.
Miklošič, Dolenec, Jenko, Globočnik, Kozler, Semrajc; včasih sta bila navzoča
tudi Rieger in Dvorak. Tu se je ustanovil program bodoče narodne politike. Depu-Deputacija »Slovenije«, sestoječa iz trideset vseučiliščnikov z Miklošičem na čelu, je
šla v Gradec in v Ljubljano , posamezni udje so se razkropili po Slovenskem ▼
tacija »Slovenije«, sestoječa iz trideset vseučiliščnikov z Miklošičem na čelu, je
venskaagitovat. Na jesen se je razpustila ne izročivši peticije cesarju. Pozneje slovenska vseučiliščna mladina ni imela stalnega osredja, nego ljubljanski »Vajenci« ▼
▲šla v Gradec in v Ljubljano , posamezni udje so se razkropili po Slovenskem
so se shajali privatno in s svojimi spisi podpirali „Slov„<i>Slov. Glasnik''</i>". Od 1858. 1l. ▼
agitovat. Na jesen se je razpustila ne izročivši peticije cesarju. Pozneje slo-
▲venska vseučiliščna mladina ni imela stalnega osredja, nego ljubljanski »Vajenci«
▲so se shajali privatno in s svojimi spisi podpirali „Slov. Glasnik''. Od 1858. 1.
so nastopali na slovanskih koncertih s samostalnimi pevskimi točkami. To društvo
je vrglo med mladež marsikatero iskrico, ki je tlela dalje in obrodila lep sad.
L. 1862. je Davorin Jenko ustanovil »Slovensko pevsko društvo«, ki je zbiralo
okoli sebe Hrvate, Srbe in Bolgare. V tem času so se prvokrat pele pesni »Po-Pobratimija«, »Mornar« in »Naprej«. Leta 1864. so Slovenci na Dunaju prvikrat
praznovali Prešernov god, 1866. 1l. so osnovali »Slovensko literarno društvo« in ▼
bratimija«, »Mornar« in »Naprej«. Leta 1864. so Slovenci na Dunaju prvikrat
▲praznovali Prešernov god, 1866. 1. so osnovali »Slovensko literarno društvo« in
»Pobratimstvo Slavija«, pa te društvi nista imeli obstanka. Po uvedenju ustave
dne 26. februarija 1861. Ll. so se dijaki združili v pravilen krog, ki so ga imenovali:
»Slovenija«; predsednik je bil Fran Erjavec. Majnika istega leta je »Slovenija«
slovenskim poslancem priredila dva komersa. Oblasti so bile krivo poučene o
počenjanju »Slovenijanov«; preiskava je uničila drugo »Slovenijo«. Jeseni 1867. 1l.
je prišlo na Dunaj več gibčnih mladih močij in je pomladilo dunajsko dijaštvo;
njim na čelu sta bila Leveč in Šuklje. Ustanovili so akademično društvo »<i>Sava^y</i>«
ki se je 1868. 1l. spojila s hrvatsko-slovenskim društvom »<b>Jug</b>«. Toda že 1869. 1l.
so se Slovenci zopet združili v svoje druStvodruštvo »Slovenija« ; prvi predsednik je bil ▼
 
Jur. UllricbUllrich. Vplivalo je društvo na to, da se je v Ljubljani vrfiilvrinil Studentovskištudentovski ▼
 
 
Razvitek slovenstva po društvih.
 
 
 
▲so se Slovenci zopet združili v svoje druStvo »Slovenija« ; prvi predsednik je bil
▲Jur. Ullricb. Vplivalo je društvo na to, da se je v Ljubljani vrfiil Studentovski
tabor, ki se je razgovarjal 1) o slovenski mladini, 2) o slovenski univerzi, 3) je-li
slovenska duhovščina koristi ali škoduje slovenski politiki in literaturi.
 
Tretja »Slovenija« je ostala do današnjega dn^dné duševno središče dunajskim
akademikom Slovencem. Kot taka je 1894. 1l. praznovala petindvajsetletnico in
izdala v ta namen spominsko knjižico.^)<ref>Spomenica Udeležiloo sepetindvajsetletnici jeakademičnega društvodruštva raznih»Slovenija« slovanskihna
Dunaju. Sestavil Janko Vencajz. Ljubljana 1894, 160. ▼
</ref> Udeležilo se je društvo raznih slovanskih
svečanosti, prirejalo tudi samo primerne veselice, dvajsetletnico Stritarjevega
slovstvenega delovanja, slavilo zaslužne može, na primer Janeza Bleiweisa,
Fr. Miklošiča i. dr. ob sedemdesetletnici. Osnovalo se je > »Literarno društvo«,
notranje delovanje se je pomnožilo s >»pravnim<«, z »agronomskim«, »književnim«,
»godbenim« in »tehničnim klubom«. Vršila so se predavanja v teh klubih, ki
so jih imeli ali člani sami, ali povabljenci. — Častni člani so ali so bili: Levstik,
<b>Stritar</b>, Lavrič, Razlag, Vošnjak, Jurčič, Bleiweis, Leveč, Suklje, Celestin, Gre-Gregorčič, Miklošič, Krek, Gorup, Trstenjak, Aškere, Svetec. Poleg »Save«, »Juga«
in »Slovenije« je pa Stritar 1867. leta ustanovil književni klub ^„<i>Mladika*</i>"; ▼
gorčič, Miklošič, Krek, Gorup, Trstenjak, Aškere, Svetec. Poleg »Save«, »Juga«
udje so bili Celestin, Jurčič, Leveč in Ogrinec. Shajali so se vsako nedeljo po-popoludne ter s svojimi spisi zalagali „<i>Slovenski Glasnik</i>" izdali „<i>Mladiko</i>" ter ▼
▲in »Slovenije« je pa Stritar 1867. leta ustanovil književni klub ^Mladika*;
pripravljali pot ^ „<i>Zvonu</i>",. ▼
▲udje so bili Celestin, Jurčič, Leveč in Ogrinec. Shajali so se vsako nedeljo po-
poludne ter s svojimi spisi zalagali ^Slovenski Glasnik^f izdali „Mladiko'^ ter
▲pripravljali pot ^ Zvonu",
 
»<i>Triglav*</i>«, dijaško društvo v Gradcu. Kakor na Dunaju, se so tudi v
Gradcu rodoljubi v tretjem in četrtem desetletju združevali, da bi izvrševali
plemenite narodne svrhe; med te rodoljube štejemo Miklošiča, Vraza, Cafa,
Trstenjaka, Macuna i. dr. Osnovala so se društva »Sloga«, »Vendija«, »Sokol«,
»Slovanska Beseda«, > »Slovansko pevsko društvo«, pa nobeno ni imelo dovolj
trdne podlage in je podleglo neugodnim razmeram. Vseučiliščniki Ju vanecJuvanec, -Kovač,
Ljutman^ Novak, Omahen, Rutar, Sket, Sinkovid so dn6dné 31. oktobra 1875. leta
izprožili misel ustanoviti društvo, ki je istega leta dn^dné 15. decembra Ignacija
Klemenčiča izvolilo predsednikom. Nastopnega leta se je društvu izročila knjižnica
razpuščenega društva »Vendija«, 1880. 1l. pa imetje pevskega društva, od katerega
je »Triglav« prevzel tudi tradicijo, naj goji petje. L. 1882. se je osnovala »Slo-Slovenska čitalnica«, v kateri je dobil »Triglav« prostore. Ko je pa prenehalo to
venska čitalnica«, v kateri je dobil »Triglav« prostore. Ko je pa prenehalo to
društvo, si je osnoval »Triglav« lastno čilalnico. Osnovala so se tudi predavanja.
Lepo se je obnesla desetletnica »Triglavova«, na kateri se je zbralo nad 700 oseb.
Vrstica 324 ⟶ 312:
udeleževal se je narodnih svečanosti na slovenski zemlji, n. pr. pri Einspielerjevi
in Trstenjakovi petdesetletnici; udeležil se pogrebov odličnih Slovencev; vzletel je
1880. 1l. v MiirzzuschlagMürzzuschlag, kamor je prišla tudi dunajska »Slovenija«, prisostoval
otvorjenju »Narodnega doma« na Ptuju, 1886. 1l. je ustanovil »Akademično podruž-podružnico družbe sv. Cirila in Metodija«, 1887. leta priredil s »Slovenijo« dunajsko
nico družbe sv. Cirila in Metodija«, 1887. leta priredil s »Slovenijo« dunajsko
dijaški shod v Ljubljani. Društvo je 1890. leta izdalo »Spominske liste ob priliki
blagoslovljenja društvene zastave«. Ljubljana. 8** °. 26.
 
Mali naš narod, kateremu prihaja omikani naraščaj večinoma iz kmetskih
in neimovitih krogov, je v to svrho utemeljil srednješolcem »Dijaške kuhinje«,
in sicer na Kranjskem 3, na Primorskem 2, na Štajerskem 3. Vseučiliščnikom v
<b>Gradcu</b> sta namenjeni »Podpiralna zaloga slov. vseučiliščaikov« in >»Podpiralno ▼
društvo za slov. vseučiliščnike« in jednako društvo tudi na Dunaju; za vseučilišč-vseučiliščnike sploh pa »Radogojc s sedežem v Ljubljani. Vseučiliščniki sami so si osnovali ▼
ferialno društvo »Sava«. ▼
 
 
<references/>
 
=== Posojilnice in gospodarstvo. === ▼
^) Spomenica o petindvajsetletnici akademičnega društva »Slovenija« na
▲Dunaju. Sestavil Janko Vencajz. Ljubljana 1894, 160.
 
 
 
8 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
 
▲Gradcu sta namenjeni »Podpiralna zaloga slov. vseučiliščaikov« in >Podpiralno
▲društvo za slov. vseučiliščnike« in jednako društvo tudi na Dunaju; za vseučilišč-
nike sploh pa »Radogojc s sedežem v Ljubljani. Vseučilišču iki sami~so si osnovali
▲ferialno društvo »Sava«.
 
▲Posojilnice in gospodarstvo.
 
VII. Letopis slovenskih posojilnic, Celje 1897, priznava, da tudi s tem
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina_slovenskega_slovstva_4_(Glaser)«