Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser): Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 498:
=== Leposlovje, pesništvo. ===
Označili smo v III. delu te knjige vpliv in važnost
▲pojave zdravega slovenskega realizma v tem, da se j^ pesnim
in pripovestim jemal predmet iz preprostega slovenskega naroda;
pokazalo se je, koliko izobrazilne moči ima v sebi narodno blago.
Jurčič je začel prikazovati slovenske kmete-originale iz preprostega
življenja. Tu nam prihaja na misel stavek, ki ga je napisal Jagič
(
u grad neko vrieme tek zapanjen stoji te gleda oko sebe, čudeči
se svemu, što oko njega biva
radja se volja, da i sam prime za posao, probudjuje se vjera u svoju
snagu i okretnost i on počinje podražavanjem«. Isto velja o
▲Glasnik'' je pričal, da je Slovenec »zdrav momak*, samo treba
▲stojno. Ustavno življenje je slovenske poslance poklicalo v javne
▲zastope ; prvikrat so nastopili kakor sovladajoč činitelj. To je
vzbudilo veliko navdušenje in — morda prevelike — nade in
je vzbudilo Slovence v novo živahno slovstveno delovanje. Stritar
je potem Slovence uvedel v mesto, v salon. Navdušenje v prvi
dobi od 1860.
zlagali pisatelji, ki so se potem lotili resnobnih strok n. pr. Krek,
Kersnik, Leveč, Jurčič, Celestin. Vodstvo je prevzela ljubljanska
mladina, kar je popolnem naravno, ker je v slovenskem središču
največ duševnega netiva. Mladina je almanahe izdajala sicer tudi
drugod, n. pr. Janko Vijanski 1862. leta
Zadravski (Urban)<ref>Ivan Urban</b> Zadravski (1841—64) iz Vuhreda na Štajerskem je izdal almanah „<b>Lada</b>" 1864. Njegovi so morda spisi: „Življenjepis Elizabete
Zadravski (Urban)*) ^Lado"", Maribor 1864; pa ti poskusi niso imeli ▼
stalnega vpliva. Večje važnosti je bila 1865. L »Slovenska Vila**^ ki ▼
sta jo izdala J Jurčič in Fr. Marn.
Za uvod Stritarjevemu delovanju in za najodličnejši pojav
na polju letnikov nam je smatrati
Levstik, Jurčič in Stritar. V njenih spisih vezane in nevezane
Okolo Stritarjevega
moči, tako pesniki kakor pripovedniki; večjidel ožji prijatelji
urednika samega. Najodličnejša sodelavca sta mu bila na tem
polju <b>Levstik in Gregorčič</b>; prvi je pošiljal svoje pesni,
opevajoče Koširjevo Franjo, in svoje »Lesnike« med svet, drugi je
pozornost vzbujal po svojih prvencih n. pr. »Njega ni«, »Ne tožim«,
»Človeka nikar« i. dr. Z večjim
pridružili <b>L.
drugi; zgodovinsko stroko je zastopal <b>F.
<b>Jurčič</b> (Lipe), prirodoslovno <b>Ogrinec</b>, „Liste iz Rusije" mu je
pisal <b>Celestin</b>. Na zadnji strani pravi Stritar
veseljem pozdravi novi list, če kdo ustanovi boljšega, iskreno
mladini na srce polagaje izrek: Sveto služimo sveti domovini!
Stritar je nastopil za učitelja
novega, pa v slovenskem jeziku še nikdo ni razlagal tako jasno,
kaj in kako je treba pevati. Pesništvo, posebno lirika, se je vidno
Vrstica 561 ⟶ 551:
obliki in po raznovrstni vsebini.
*)
▲KulmaDOve", „Blisk" (pesenca), »Ljubezen in domovina'*, „Angel mira'', dve
▲noYeli. Odlomek iz Romeo in Julia.
|