Wikivir

Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser): Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
PipanMojca (pogovor | prispevki)
2.252 urejanj
PipanMojca (pogovor | prispevki)
2.252 urejanj
Vrstica 498:
=== Leposlovje, pesništvo. ===
 
Označili smo v III. delu te knjige vpliv in važnost Janeži-Janežičevega „<i>Glasnika</i>" v slovenskem slovstvu. Tam nahajamo prve
pojave zdravega slovenskega realizma v tem, da se j^je pesnim ▼
čevega „ Glasnika'' v slovenskem slovstvu. Tam nahajamo prve
▲pojave zdravega slovenskega realizma v tem, da se j^ pesnim
in pripovestim jemal predmet iz preprostega slovenskega naroda;
pokazalo se je, koliko izobrazilne moči ima v sebi narodno blago.
Jurčič je začel prikazovati slovenske kmete-originale iz preprostega
življenja. Tu nam prihaja na misel stavek, ki ga je napisal Jagič
(»Ruska„Ruska književnost u 18. stoliecustolieću" str. 6): »Ruska literatura osam-osamnaestog vijeka nalik je na zdrava momka, koji doveden sa sela
naestog vijeka nalik je na zdrava momka, koji doveden sa sela
u grad neko vrieme tek zapanjen stoji te gleda oko sebe, čudeči
se svemu, što oko njega biva ; ali do mala zapanjenost prestaje,
radja se volja, da i sam prime za posao, probudjuje se vjera u svoju
snagu i okretnost i on počinje podražavanjem«. Isto velja o slo-slovenskem slovstvu za časa Janežičevega delovanja; njegov „<i>Slov.
Glasnik''</i>" je pričal, da je Slovenec »zdrav momak*«, samo treba ▼
venskem slovstvu za časa Janežičevega delovanja; njegov y,Slov.
stojnoga je uvesti v mesto med gospodo, pa se bo tudi tam kretal dostojno. Ustavno življenje je slovenske poslance poklicalo v javne ▼
▲Glasnik'' je pričal, da je Slovenec »zdrav momak*, samo treba
zastope ; prvikrat so nastopili kakor sovladajoč činitelj. To je ▼
ga je uvesti v mesto med gospodo, pa se bo tudi tam kretal do-
▲stojno. Ustavno življenje je slovenske poslance poklicalo v javne
▲zastope ; prvikrat so nastopili kakor sovladajoč činitelj. To je
 
 
 
Slovstveni pregled. 13
 
 
 
vzbudilo veliko navdušenje in — morda prevelike — nade in
je vzbudilo Slovence v novo živahno slovstveno delovanje. Stritar
je potem Slovence uvedel v mesto, v salon. Navdušenje v prvi
dobi od 1860. — 1870—1870. 1l. se vidi posebno v tem, da so pesence
zlagali pisatelji, ki so se potem lotili resnobnih strok n. pr. Krek,
Kersnik, Leveč, Jurčič, Celestin. Vodstvo je prevzela ljubljanska
mladina, kar je popolnem naravno, ker je v slovenskem središču
največ duševnega netiva. Mladina je almanahe izdajala sicer tudi
drugod, n. pr. Janko Vijanski 1862. leta nNanos*„<i>Nanos</i>" (Gorica); Ivan
Zadravski (Urban)<ref>Ivan Urban</b> Zadravski (1841—64) iz Vuhreda na Štajerskem je izdal almanah „<b>Lada</b>" 1864. Njegovi so morda spisi: „Življenjepis Elizabete
Zadravski (Urban)*) ^Lado"", Maribor 1864; pa ti poskusi niso imeli ▼
KulmaDOveKulmadove", „Blisk" (pesenca), »Ljubezen„Ljubezen in domovina'*", „Angel mira''", dve ▼
stalnega vpliva. Večje važnosti je bila 1865. L »Slovenska Vila**^ ki ▼
noYelinoveli. Odlomek iz Romeo in Julia. ▼
▲Zadravski</ref> (Urban)*) ^„<i>Lado"</i>", Maribor 1864; pa ti poskusi niso imeli
▲stalnega vpliva. Večje važnosti je bila 1865. Ll. »„<i>Slovenska Vila**^</i>" ki
sta jo izdala J Jurčič in Fr. Marn.
 
Za uvod Stritarjevemu delovanju in za najodličnejši pojav
na polju letnikov nam je smatrati „Mladiko^„<i>Mladiko</i>" 1868., katero so izdali
Levstik, Jurčič in Stritar. V njenih spisih vezane in nevezane ob-oblike odsevajo uže nazori Stritarjeve struje.
like odsevajo uže nazori Stritarjeve struje.
 
Okolo Stritarjevega „Zvona^„<i>Zvona</i>" so se zbirale odlične pisateljske
moči, tako pesniki kakor pripovedniki; večjidel ožji prijatelji
urednika samega. Najodličnejša sodelavca sta mu bila na tem
polju <b>Levstik in Gregorčič</b>; prvi je pošiljal svoje pesni,
opevajoče Koširjevo Franjo, in svoje »Lesnike« med svet, drugi je
pozornost vzbujal po svojih prvencih n. pr. »Njega ni«, »Ne tožim«,
»Človeka nikar« i. dr. Z večjim aHali manjšim uspehom so se mu
pridružili <b>L. Pes JakovaPesjakova, Valjavec, LevečLevec, Resman</b> in
drugi; zgodovinsko stroko je zastopal <b>F. SukljeŠuklje</b>, pripovedno
<b>Jurčič</b> (Lipe), prirodoslovno <b>Ogrinec</b>, „Liste iz Rusije" mu je
pisal <b>Celestin</b>. Na zadnji strani pravi Stritar „Zvonovim„<i>Zvonovim</i>" naroč-naročnikom, da so ga napotile bridke izkušnje ustaviti list, da pa z
nikom, da so ga napotile bridke izkušnje ustaviti list, da pa z
veseljem pozdravi novi list, če kdo ustanovi boljšega, iskreno
mladini na srce polagaje izrek: Sveto služimo sveti domovini!
Stritar je nastopil za učitelja ; na splošno sicer ni povedal ničesar
novega, pa v slovenskem jeziku še nikdo ni razlagal tako jasno,
kaj in kako je treba pevati. Pesništvo, posebno lirika, se je vidno
Vrstica 561 ⟶ 551:
obliki in po raznovrstni vsebini.
 
*)
*) Ivan Urban Zadravski (1841—64) iz Vuhreda na Štajerskem je iz-
dal almanah „Lada** 1864. Njegovi so morda spisi: ^Življenjepis Elizabete
▲KulmaDOve", „Blisk" (pesenca), »Ljubezen in domovina'*, „Angel mira'', dve
▲noYeli. Odlomek iz Romeo in Julia.
 
 
 
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina_slovenskega_slovstva_4_(Glaser)«