Wikivir

Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser): Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
PipanMojca (pogovor | prispevki)
2.252 urejanj
PipanMojca (pogovor | prispevki)
2.252 urejanj
Vrstica 878:
In ljubi? —
</poem>
V ^^Punajskih„Dunajskih elegijah''" šiba slabosti v narodnem življenju
svojih rojakov obžalujoč, da marsikateri nadobuden slovenski mla-mladenič ni izpolnil nad, ki jih je stavil nanj; da pisatelji silo delajo
denič ni izpolnil nad, ki jih je stavil nanj ; da pisatelji silo delajo
lepemu slovenskemu jeziku; obrača pa se tudi črez meje ozke
domovine, graja diplomate, graja neslogo med Hrvati in Srbi.
 
Avstrijsko. _rQdoliubje.Jzražarodoljubje izraža v pesnih: ;, Cesarju„Cesarju svojemu
Slovenija" ob prihodu imperatorja Frana Josipa v Ljubljano, in
;,Rudolfu„Rudolfu in Štefaniji Slovenija."
 
Odlomka ^Medeja" in »Regulovo slovo" sta po obliki in ▼
vsebini dovršena proizvoda ; upor revnih stanov proti brezsrčnosti ▼
in objestnosti bogatašev izražata „Nosan'' in »Pisarjev sin", sliki ▼
iz velikomestnega življenja. Pesniške proizvode zaključuje »Slo- ▼
vanska pesem« :
 
▲Odlomka ^Medeja„Medeja" in »Regulovo„Regulovo slovo" sta po obliki in
▲vsebini dovršena proizvoda ; upor revnih stanov proti brezsrčnosti
▲in objestnosti bogatašev izražata „Nosan''" in »Pisarjev„Pisarjev sin", sliki
▲iz velikomestnega življenja. Pesniške proizvode zaključuje »Slo-Slovanska pesem«:
<poem>
Kjer se zbirajo Slovani,
 
I na tujem so doma,
 
Ko donijo glasi znani
 
Od srca jim do srca.
 
D6niDóni pesem, brate druži,
Domovini vsak naj služi
Kogar tvoja moč budi,
Oj, slovanska pesem ti!
</poem>
 
Izdavši svoje spise v šestih zvezkih je Stritar molčal, dokler
ga ni uredništvo »„<i>Ljubljanskega Zvona</i>"* zvabilo med svoje delavce.
V „Lj„<i>Lj. Zvonu**</i>" 1894 nahajamo pesni ^^Glavan^„Glavan" in „Po pogrebu^ ";
obe kažeta, kako globoko mu v srce sega beda v nižjih slojih
človeške družbe. ;,Glavan'^„Glavan", iz vojske domov prišedši, telesno po-pohabljen zastonj brata prosi gostoljubne strehe ter mu v jezi zažge
hišo ; krivde ne more tajiti, samo opravičuje se : ▼
habljen zastonj brata prosi gostoljubne strehe ter mu v jezi zažge
<poem>
▲hišo ; krivde ne more tajiti, samo opravičuje se :
GospčdoGospôdo hočem malo poučiti, ▼
 
▲Gospčdo hočem malo poučiti,
Kako težko je včasi pošten biti.
</poem>
 
Drug revež jadikuje „Po pogrebu^", da mu je smrt vzela ▼
 
 
22 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
 
▲Drug revež jadikuje „Po pogrebu^, da mu je smrt vzela
drago družico in jedinega sina, katerih pa za časa njihovega življenja
ni znal ceniti primerno. Pri sedmini reče zbranim pogrebcem:
<poem>
 
Ljudje, potrpljenje imejte z mano!
 
Na zdravje! Bog živi družbo zbrano!
</poem>
 
Tu se spominjamo Kersnikove slike ^^„<b>Kmetska smrt 'S</b>" pa
tudi Stritarjeve pesni »Nosan".
 
Ljubljanski potres mu je bil povod, da je zložil pesni: ,JPo„Po
konci glave":<ref>Lj. Zv.1895.</ref>
 
<poem>
konci ^lave ^ : *)
 
Ne dajmo se! stojimo hrabro v boji,
Pogum, na delo spet, rojaki moji!
</poem>
 
in »Slovenska.„Slovenska LiizbfljiaLizbona" :
<poem>
 
In zdaj so se zaklela še nebesa,
Slovenec, zoper tebe siromaka.
</poem>
 
To pesen je prevel tudi v nemški jezik<ref>Neue *)Freie Presse 1895, dné 24. aprila.</ref>; prevedla se je na
hrvatski<ref>„Hrvatska"
hrvatski^)z dné 29. aprila 1895.</ref> in češki jezik.*)<ref>„Vestnik" •od 11. maja 1895.</ref> Dodal je tema pesnima s srčno krvjo
pisan sestavek Dies irae, dies illa !<ref>Lj. Zv. \1895.</ref> v katerem omenja Rimljanov
po strašni bitki pri Kanah; završuje ga z besedami: »Slovenci„Slovenci
nismo Rimljani, vendar ne obupamo tudi mi."
 
Stritar - pesnik zaslužuje po lahkoti svojih izrazov, po blago-blagoglasnem zlogu in po mnogovrstnosti predmetov najodličnejše mesto
med novejšimi pesniki. Zlagam se z Murkom, da Stritar gledegledé na ▼
glasnem zlogu in po mnogovrstnosti predmetov najodličnejše mesto
▲med novejšimi pesniki. Zlagam se z Murkom, da Stritar glede na
moč čuta ne dosega Prešerna in Jenka, ne zlagam se pa v tem,
da bi to bila romantika, če Slovani ustanove novo dobodôbo yv raz-razvitku in napredku človeštva: to je naravni tok zgodovine. Svoje
j čute sta Prešern in Jenko javljala silneje, ker se je njujno miš-mišljenje bolj osredotočilo v njuni usodi; Stritar se je vzdignil na ▼
vitku in napredku človeštva: to je naravni tok zgodovine. Svoje
. širše občečloveško obzorje. S Prešernom se zlaga v tem, da zahteva ▼
▲j čute sta Prešern in Jenko javljala silneje, ker se je njujno miš-
\ Ijenje bolj osredotočilo v njuni usodi ; Stritar se je vzdignil na
▲. širše občečloveško obzorje. S Prešernom se zlaga v tem, da zahteva
od Slovanov, naj bodo plemeniti, s svojim učencem Gregorčičem
i pa v tem, da jima je srce vodilna moč. Opomniti pa je, da je
• Stritar Gregorčiču učitelj bolj v obliki nego v vsebini, kar povdarja
Gregorčič sam. Stritar je iz slovenščine odpravil apostrof in ji
na ta način v visoki meri ogladil obliko. Stritar biča z ostrim
sarkazmom nedostatke v javnem življenju in na slovstvenem polju,
, pa se na drugi strani ljubko pogovarja z deco, saj je velik pri-prijatelj nežni mladini. To je pokazal s svojim delom „Pod lipo", ki
jatelj nežni mladini. To je pokazal s svojim delom ^^Pod lipo^, ki
 
— *) Lj. Zv.1895.— '*) NeueFreiePresse 1895, dne 24. aprila. — *) »Hrvatska"
z dnč 29. aprila 1895. — *) »Vestnik« od 11. maja 1895. — *) Lj. Zv. 1895.
 
 
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina_slovenskega_slovstva_4_(Glaser)«