Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser): Razlika med redakcijama

Tudi je zabredel v tej pesni v črne misli:
<poem>
Čemu li Človekčlovek se na svet rodi,
Da kakor rosna kaplja v solncu mine?
</poem>
sarkazmom nedostatke v javnem življenju in na slovstvenem polju,
pa se na drugi strani ljubko pogovarja z deco, saj je velik prijatelj nežni mladini. To je pokazal s svojim delom „Pod lipo", ki
 
— *) — *) — *)
 
 
 
Pisatelji. 23
 
je je izdala Družba sv. Mohorja. Ta spis nas spominja romana
;,Gospod„Gospod Mirodolski^". Jako so pripravne za petje popotne pesni, v
katerih nas v lahkotnih stihih živo prestavlja v one kraje, skoz
katere je potoval.
 
<references/>
Stritar pripovednik.
 
===== Stritar pripovednik. =====
 
Kako ljubi Stritar temeljni sloj slovenskega naroda, se raz-razvidi iz tega, da se vse njegove povesti razun „Zorina" vrše na
kmetih:
vidi iz tega, da se vse njegove povesti_ razun jjZorina^vreena
kinntetih .
 
jjSvetinova„<i>Svetinova Metka</i>." Lepo kmetsko dekle, zaljubivši se v sina bližnjega
grajščaka, zametuje poštene ponudbe grajskega lovca. Mladi grajščak, vse-vseučiliščnik, si je izbral v velikem mestu bogato nevesto v neizmerno žalost
učiliščnik, si je izbral v velikem mestu bogato nevesto v neizmerno žalost
Metki, katero tolaži neka čudna zasebnica Marijana.
 
„Zorin„<i>Zorin</i>" (Zvon 1870.), njegov prijatelj in privrženec Rousseau-ja in
Heineja,"je jer"odl)otovalodpotoval v Pariz, ogledovat dela umetnosti v Louvre-u in opažat
narod francoski ; on je vnet za vse Človeštvočloveštvo, pa tudi bolan na svetožalju.
V Parizu slučajno najde dekle, rejenko svojega soseda, s katero je v otročjih
letihudoma v rojstnem kraju pasel živino. V krasno devo razcvela rejenka
— hči francoskega konzula v Trstu, — je zaročena; njen oČeoče ga prosi, naj
odpotuje in naj ne kali miru mlademu dekletu. On se žrtvuje in odpotuje v
domovino — na Bled — umirat.
 
O Zorinu -pravi Stritar sam: »Ne stavim ga mladini v po-posnemanje, ravno nasproti. V izgled vam bodi njegovo blago srce,
snemanje, ravno nasproti. V izgled vam bodi njegovo blago srce,
njegova goreča ljubezen, s katero je obsezal vse trpeče človeštvo,
a pazimo se njegovih zmot izvirajočih iz prečutečega srca; po-pokazal nam je, kam peljejo. Hudo bi mi bilo, ako bi me kdo
kazal nam je, kam peljejo. Hudo bi mi bilo, ako bi me kdo
krivo razumel, a sedaj je prepozno. Um in srce bodita v lepi
zvezi. Izvoli naj si vsak svoj krog, ne preozek, ne preširok ; v njem
naj dela zase, za svoje brate, po svoji moči, po svojem prepri-prepričanju in gotovo dopolni svojo dolžnost.« Nedavno je rekel Stritar,
čanju in gotovo dopolni svojo dolžnost« Nedavno je rekel Stritar,
da je Zorin on sam v mladih letih. Pisan je Zorin v listih;
prevedel ga je Selak na nemški jezik v ^„<i>Politiki</i>" 1880.
 
<i>Gospod Mirodolski</i>" (Zvon 1876), upokojeni profesor, se je nastanil
v Tihem JoIuTTdovecdolu. Vdovec je z dvema hčerama. Zoro in Bredo. Zora je zaročena
Radovanu, sinu uboge vdove, ki ima blizu hiše gospoda Mirodolskega svojo
skromno hišico. Uprav je Radovan dovršil vseučiliščne nauke in se mu je
 
Na vzhodni strani Tihega dola naselila se je lepa in bogata gospa
Jarinova ; tja večkrat zahaja Mirodolski z Radovanom ; pride pa tja tudi
gospe Jarinove sestranec Edvin, lep in lahkoživ mladenič. Kmalu Edvin
neizkušeno Zoro pridobi zase, ker je šele sedaj spoznala, da le spoštuje
Radovana, in pobegne z Edvinom. Radovan oboli, in Breda mu pazno streže.
 
 
 
t *.
 
 
 
v..«
 
 
 
24 Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
 
V Mirnem dolu se sedaj naseli tuga. Zora pa vendar spozna svojo zmoto, a
 
Različna značaja obeh sester sta jasno narisana; Breda je
 
mile, pohlevne narave, rojena za skromno gospodinjstvo, Zorka je
 
previsoko odgojena za uradniške razmere. Primerniše bi bilo, da
 
njen ženin ni tudi profesor, kakor njen oče, da je n. pr. jurist
 
ali medicinec, inače je preveč profesorstva skupaj. Radovan
 
je prava slika slovenskega profesorja, ki je iz siromašnih razmer
 
po zmožnosti in vztrajnosti prišel do skromnega kruha; ljubil
 
je iskreno in odkritosrčno svojo Zorko. — Gospa Jarinova je
 
pravi prototip iz tako zvanih finih krogov, kjer je doma mnogo
. besedij, pa malo srca. — Roman ,,Mirodolski„Mirodolski" je Zamejski (Ivan
p Trnko) prevel na italjanski jezik v videmskem časniku „11„<i>Il Cittadino Italiano</i>" 1886. z naslovom: „<i>Il Signor Citta-Valpacifico</i>".
 
kega„<i>Rosana.</I>" (Zvon 1877.) V samotni trg Zalesje je prišla ob času velikega sejma čudna družba z velikim, hišici podobnim vozom in si je z raz-
. besedij, pa malo srca. — Roman ,,Mirodolski" je Zamejski (Ivan
 
p Trnko) prevel na italjanski jezik v videmskem časniku „11 Citta-
 
dino Italiano** 1886. z naslovom: „11 Signor Valpacifico".
 
j^Rosana.^ (Zvon 1877.) V samotni trg Zalesje je prišla ob času veli-
kega sejma čudna družba z velikim, hišici podobnim vozom in si je z raz-
nimi predstavami služila svoj borni kruhek. V tej družbi se je odlikovala
mlada lepa deklica, s katero je kruto ravnal vodja, ker utrujena ni mogla
več izvrševati vratolomnih plesov na vrvi. Sedaj je stopil iz občinstva bo-bogati Skalar, rešil za pest denarja deklico in na svojem domu lepo skrbel
gati Skalar, rešil za pest denarja deklico in na svojem domu lepo skrbel
zanjo, dokler revše ni okrevalo. Iz listov, ki jih je imela Rosana s seboj,
posnel je Skalar, da je Rosana njegova hči, in da je on po nedolžnem za-zapodil svojo ženo. Vodjin sin Marko, zaljubljen v Rosano, je zapustil svojega
podil svojo ženo. Vodjin sin Marko, zaljubljen v Rosano, je zapustil svojega
očeta, v bližini Skalarje vega gradu iskal službe in se skušal približati svoji
dragi ; to se mu je posrečilo. Na Skalarjevem gradu je bilo potem veselo
gostovanje; Skalar se je zopet začel veseliti življenja.
 
V povesti nastopi še stari veseljak Jelenko, ki ni v nobeni
pravi zvezi s povestjo, in o katerem pisatelj sam pravi, da ima
mnogo skrivnostnega na sebi ; zakaj, tega ni zvedeti.
 
y^„<I>Sodnikovi.^</I>" (Zvon 1878.) Glavno ulogo igra kmečki bahač vSodnikSodnik.
Svest si svojeg^svojega „blagoimetja" rad zahaja med „kartaše", kamor ga zavaja
njegov zapeljivcc Nosan. Sodnikovo premoženje gineva in gineva. V tem
žalostnem povslu pomaga mu tudi »sin Valentin, ki je na vseučilišču. Na drugi
negastrani vidimo marljivo in blago mučenico, Sodnikovo ženo, in drugega njenega sina, skromnega in delavnega Matijo, ki ljubi hčer drvarja Seljana, zalo
 
Jerico. Trdosrčni »Sodnik, zvedevši o tej nežni stvari, zapodi sina od hiše, ker
 
 
Pisatelji. 25
 
strani vidimo marljivo in blago mučenico, vSodnikovo ženo, in drugega nje-
nega sina, skromnega in delavnega Matijo, ki ljubi hčer drvarja Seljana, zalo
Jerico. Trdosrčni »Sodnik, zvedevši o tej nežni stvari, zapodi sina od hiše, ker
noče priti v rodbinsko zvezo z drvarjem.
 
V tem ko se vedno zmanjšuje »Sodniku imetje, našli so železno rudo,
ustanovili akcijsko društvo, kateremu je pristopil tudi Sodnik; društvo je
propalo, Sodnik se je oklenil Zaplatnika, ponarejalca denarja ; tega so zasa-zasačili in ustrelili, Sodnik pa je šel v samovoljno smrt.
čili in ustrelili, Sodnik pa je šel v samovoljno smrt.
 
Mrzli in trdosrčni bahaSbahač se nikomur ne omili , on nima
nobene lepe lastnosti, da bi se nam prikupil, in zaradi tega na^nas je
njegova tragična usoda malo ganila.
 
Celestin piše v „ <i>Slovanu*</i>" 1877 : ^Marsikaj„Marsikaj podobnega se je
obravnavalo pred sodišči : vse to je lahko mogoče.^ Jaz pa mislim,
da se taki dogodki vrš6vršé le bolj po mestih, ne pa po Slovenskem
na kmetih, in vendar se vrši povest na Slovenskem.
 
„Hudi„<i>Hudi stric. ^</i>" („Zvon" 1880) Andrej Pečnik, osoren in premožen mož,
se je sprisprl s svojo sestro, ker je vzela v zakon revnega moža. Sin te sestre
je prišel k njemu iskat službe, se po svoji pridnosti prikupil dobrosrčni
Pečnikovki, katera je pregovorila moža, da se je zopet sprijaznil s sestro.
bila vedela o sestri svojega moža.
 
Tri povesti : ^Priletnega„Priletnega samca sveti večer", „Mož z mačico«"
in „Odpusti" javljajo, kako visoko ceni pesnik lepo družbinsko
življenje/, ki prihaja na vidik osobito o velikih praznikih.
 
V „Ljubljan8kem„<i>Ljubljanskem Zvonu</i>" 1893 je Stritar objavil novelo v
stihih „01ga„Olga".
 
=== Prizorni spisi. ===
 
Večina teh prizorov nam predstavlja pojave iz socijalizma, ki pa za
2.252

urejanj