Wikivir

Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser): Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
PipanMojca (pogovor | prispevki)
2.252 urejanj
PipanMojca (pogovor | prispevki)
2.252 urejanj
Vrstica 1.073:
stihih „Olga".
 
===== Prizorni spisi. =====
 
Večina teh prizorov nam predstavlja pojave iz socijalizma, ki pa za
nas Slovence nima tako pereče važnosti v tein obziru kakor v velikih mestih.
<b>Zorko</b> je podoba iz dijaškega življenja, ki je poprek risan resnično, samo
rabil je Stritar slučajnosti v preveliki meri. Zorko toži v svoji bedi nad
usodo, ki si jo je pa zakrivil sam, ker je živel prelahkomiselno. Po svojem
Vrstica 1.087:
v zakon, dozdeva se mi še bolj neverjetno.
 
„Oderuh^„<i>Oderuh</i>" in ^„<i>Najemnina^</i>" predstavljata žalostne slike iz vsakdanjega
življenja. Kmet Gregor se je zadolžil pri nekem oderuhu, ki je zahteval ne-neizmerne obresti. Dan poprej, nego bi mu imeli prodati hišo, prišel je krošnjar
izmerne obresti. Dan poprej, nego bi mu imeli prodati hišo, prišel je krošnj ar
Kalan, kateremu je še otroku Gregorjev oče izkazal precejšnjo dobroto, in je
revnemu Gregorju podaril 800 gld., da se ta iznebi oderuha; Kalan si je v
Gregorjevi hiši izgovoril kotiček za vStarestare dni.
 
IVuorPrizor ^IVc^^emnina„<i>Nejemnina</i>" nam predočuje značajno Malko, ki mater in ▼
 
>t\x:*brata živi s sivai\jemšivanem; gospodar hoče iz hiše iztirati revne ljudi in ponuja ▼
 
-\v800 ^U.gld Malki^, da bi mu bila prijaznejša. Rešila jih je potem poštena pomoč. ▼
v^ Zgodovina slov. slovstva. IV. del.
 
 
 
▲IVuor ^IVc^^emnina" nam predočuje značajno Malko, ki mater in
▲>t\x:* živi s sivai\jem; gospodar hoče iz hiše iztirati revne ljudi in ponuja
▲-\v ^U. Malki^ da bi mu bila prijaznejša. Rešila jih je potem poštena pomoč.
V velikih mestih se godč gotovo take trdosrčnosti.
 
V kmečki rodbini so odgojevali y^„<i>Rejenko^^</i>" v katero se je zaljubil
 
domači sin, oče pa je rejenko iz hiše izpodil. Prišla pa je bogata gospa v
 
vas — prava mati Marjetina — in kupila grajščino ter privolila v možitev.
 
- DajeDa je kupila grajščino, je gotovo, pretirano, bolj verjetna bi bila večja
kmetija.
 
kmetga.
 
Če pride vojak, ki ima ženo in otroke, z zdravimi udi domov »Zsr„<i>Is Bosne^^</i>"
se mu ne bode ljubilo našemiti se in izkušati svojo soprogo, nego kar na-naravnost poteče z jasnim obrazom v zavičaj svoje rodbine.
ravnost poteče z jasnim obrazom v zavičaj svoje rodbine.
 
Prizori: „Pismo^^„<i>Pismo</i>", ^„<i>Otročji basar^^</i>", j^„<i>Pri večerji^</i>", ^ ^^„<i>Klara^</i>" imajo
premalostno vsebino; j^„<i>Apostrof^</i>" in j^„<i>Ljubesen^</i>" sta literamoliterano-satirična pri-prizora, v katerih se obrača proti Pajku, kije Stritarja imenoval slovenskega
Lessinga. Izprijenost velikomestnih rodbinskih razmer kaže slika „iVa„<i>Na velikem ▼
zora, v katerih se obrača proti Pajku, kije Stritarja imenoval slovenskega
kegapošaru</i>". Oče in po veselicah hrepeneča mačeha sta poginila v požaru velikega gledališča na Dunaju (Ringtheater), Jerica, Pavle in stara mutimati žalujejo ▼
▲Lessinga. Izprijenost velikomestnih rodbinskih razmer kaže slika „iVa velikem
foŠaru^. Oče in po veselicah hrepeneča mačeha sta poginila v požaru veli-
▲kega gledališča na Dunaju (Ringtheater), Jerica, Pavle in stara muti žalujejo
po izgubi. Neka žena, ki se je rešila iz požara s svojim možem, postala je
sirotam in stari materi blaga zaščitnica.
 
Da se poboljšata pijanec in zapravljivec, skušal je dokazati
v prizorih »„<i>Zapravljivec*</i>" in »„<i>Očetov god**</i>". Stritar, [prijatelj mla-mladini, pripisuje otročjemu vplivu pač preveliko moč. Sliki dveh
hrabrih žensk nam podaje v prizorih »„<i>Kosana*</i>" in „Fravo„<i>Pravo junaštvo.**</i>" ▼
dini, pripisuje otročjemu vplivu pač preveliko moč. Sliki dveh
▲hrabrih žensk nam podaje v prizorih »Kosana*" in „Fravo junaštvo.**
Stritar je dobro poznal veliko važnost dobrih gledališčnih iger
za narodovo vzgojo in je tudi povedal svoje mnenje o tej stvari,
ko je kranjski deželni odbor razpisal nagrado v tem smislu. Za
velika dela v tej stroki naše razmere še niso bile ugodne takrat^,
ko je Stritar pisal te prizore; zato je spisal te krajše prizore,
ki bi se mogli igrati tudi v malih čitalnicah.
 
===== Stritar estetik. =====
 
Literarni pogovori. Glasi po preosnovi slovenske pisave
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Zgodovina_slovenskega_slovstva_4_(Glaser)«