Judovsko dekle: Razlika med redakcijama

odstranjenih 162 zlogov ,  pred 11 leti
brez povzetka urejanja
m (dovoljenje)
Brez povzetka urejanja
}}[[Kategorija:Poezije (Prešeren)]]
 
<poem>
Stoji morávski trg, Lesce,<br>
več lepih deklic v njem cvete,<br>
med njimi judovsko dekle.<br>
 
Kristjane v cerkev hodijo,<br>
po trgi se sprehajajo,<br>
po ljubih se ozirajo.<br>
 
Rodú Abrahamóvga hči<br>
Kristjane v cerkev hodijo,<br>
zapa poldandan spetna dan doma sedi,<br>
po trgi se sprehajajo,<br>
le malokdej gre med ljudi.<br>
po ljubih se ozirajo.<br>
 
Prišel je spet sabotni dan,<br>
ki ne spoštuje ga kristjan,<br>
od vernih Judov praznovan.<br>
 
Ker tempelj njih deleč stoji,<br>
Rodú Abrahamóvga hči<br>
paza danpoldan na danspet doma sedi,<br>
popoldan táko govori:<br>
le malokdej gre med ljudi.<br>
 
»Od séje meni slábo je,<br>
pustite, ljubi oča! me,<br>
de v dívnjak grem sprehajat se.<br>
 
Tam lepe rožice cvetó,<br>
Prišel je spet sabotni dan,<br>
vesele tičice pojó,<br>
ki ne spoštuje ga kristjan,<br>
se plašne srnice pasó.«<br>
od vernih Judov praznovan.<br>
 
Ko v grajski dívnjak je prišla,<br>
judovska lepa deklica,<br>
mladenča najde kršenga.<br>
 
Za bele jo roké prijel,<br>
Ker tempelj njih deleč stoji,<br>
na sŕce stisnil, jo objel,<br>
za poldan spet doma sedi,<br>
je govoriti tak začel:<br>
popoldan táko govori:<br>
 
 
»Od séje meni slábo je,<br>
pustite, ljubi oča! me,<br>
de v dívnjak grem sprehajat se.<br>
 
 
Tam lepe rožice cvetó,<br>
vesele tičice pojó,<br>
se plašne srnice pasó.«<br>
 
 
Ko v grajski dívnjak je prišla,<br>
judovska lepa deklica,<br>
mladenča najde kršenga.<br>
 
 
Za bele jo roké prijel,<br>
na sŕce stisnil, jo objel,<br>
je govoriti tak začel:<br>
 
 
»De ljúbit moram vse ljudi,<br>
tak vera moja me uči,<br>
al ljubiš me; judovska hči?«<br>
 
»De ljúbit moram vse ljudi,<br>
tak vera moja me uči,<br>
al ljubiš me; judovska hči?«<br>
 
Odtegne bele mu roké,
v oči ji stopijo solzé,<br>
odreče mu besede té:<br>
 
 
»Ak ravno mene ljúbit smeš,<br>
jaz dobro vem, ti dobro veš,<br>
de v zakon vzeti me ne smeš.«<br>
 
 
»Ak ravno mene ljúbit smeš,<br>
In šla je žalostna domú,<br>
jaz dobro vem, ti dobro veš,<br>
tožíla milemu Bogú,<br>
de niv njezakon vere,vzeti njeme rodúne smeš.<br>«
 
In šla je žalostna domú,<br>
tožíla milemu Bogú,<br>
de ni nje vere, nje rodú.
 
Al večkrat je nazaj prišla;<br>
nje vera trden jez je bila;<br>
ljubezni nje ni ustavila.<br>
</poem>