Jutro (Tomaž Iskra): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1.356:
Poema
 
O, mati Klara, ti luč,
Žeže zdavnaj si prinesla
V dolino ozko, snega in ledu.
 
Vrstica 1.381:
 
Če postavil bi ti spomenik do neba
Premajhenpremajhen bil bi mama Klara,
Kjerkolikjerkoli bi že bil.
 
Dan vedno jasen bil je
Že ko počasi nalagaš križ deveti
Šeše zdaj., ko ranocelniki krog tebe se vrte.
 
V šoli učiteljem bila si vzor
Razstavrazstav prtičkov mnogih, barvitih tisočerih vzorcev
Kazalokazalo je na spretnost tvojih rok.
 
Draga naša matimama Klara,
Ostalaostala zvesta si delu in sebi
Aa mnogi že zdavnaj izgubili so svoj sijaj,
 
Čeče slikal nebesno bi platno nebes
Inin tebe na njem
Nikoli bilonikoli bi dovolj bilo veliko.
 
Če barvo zbiral bi
Lele rumena bila bi prava
Inin modra še, kot neskončno morje..
 
Morje globoko, morje silno
Morje čisto, kakor duša tvoja.
 
O mati krasna si hči morja.
 
A otroštvo tvoje bilo je lepo
Polnopolno sonca in kopanja, školjk,
Jasnegajasnega neba in svetlih zvezd.
 
O, meni mati pa luč od prvega dne
Bilabila je zamegljena, v šolo nisem hodil rad
Aa vendarle otroštvo moje, bila je radost.
 
Še sedaj se spomnim mati draga moja.,
Kakokako si me na balkon prinesla
Inin mi pokazala vzhajajoče sonce.
 
Potem sem šel v šolo
Vv razred prvi
Inin drugi, tretji ...
 
Oče je vedno pravil,
Če se ne boš učil:
»Pa koze šel boš past!«
 
Mati, kozje mleko je tako dobro.
Vrstica 1.434:
 
Ne nisem se rad učil mati
še manj kot drugi. Tekal sem naokrog,
Tekal sem naokrog,
 
še manj kot drugi. Tekal sem naokrog,
tam po gozdovih, tam ob rekah ...
Enkrat sem pa kar z levo nogo stopil
Naravnost v katran in so me drugi otroci čistili,
Oj čistili, v nedogled čistili.
 
Oj čistili, v nedogled čistili.
Prijateljev in tovarišev zvestih.
Na dvoriščih in klopeh, bilo je polno
 
Še potem kdaj ob spominih na mladost.
 
Za visoke šole bil nisem, a glej knjige
vsake rad. sem bral. kar pod odejo.
in oče vedno bil je hud kot ris.
 
Še ko v fabriki služil sem svoj kruhek
»Ne preklaj se z oslovo senco«, si rekla mati.
»Narava vse povrne in na koncu vsak dobi ta svoje.«
 
Priznanja te ali one družbe, lahko so krepka
Aa z leti vse zbledi, a če ljudje te imajo radi,
To ostane, draga naša mati vsi te imamo radi..
 
Ko bil sem ena sama črna luknja.
Zunaj nič in znotraj nič:
»Bo že kako..!«, si rekla
 
In glej, naslednje jutro že, spet posije sonce.
Vrstica 1.470 ⟶ 1.473:
Le čopič mi v uteho še ostane.
 
Draga mati Klara naša heroj si.
Zdaj ko brzišhitiš v visoki petinosemdesetisvoj devetdeseti krog
Naj ti bo še veliko sonca draga mati.
 
Vrstica 1.479 ⟶ 1.482:
 
Če bi bil arhitekt.
Je Empire State BuldingBuilding drobtinica
In Aiflov stolp in stolp v Pizzi neznaten.
 
Če bi bil bi astronaut.
Bi bil polet v drugo galaksijo
proti tvojem nasmehu, ničev.
 
Le zdravja ti želim.
Veliko zdravja,
naša ljuba mati
 
In krepost in moč .
Vrstica 1.515 ⟶ 1.520:
 
In zvoki iz škatel nam uro vsako
Pravijo o ravsuvojnah tu in uničevanju ljudstev
Ne na tem planetu., o mati še ni miru
 
O mati., groza ta ne jena,
Zdaj tu, zdaj tam je
Inin mnogim prav mar je..
 
Kdo ustavil bo razprtije.
Vrstica 1.538 ⟶ 1.543:
 
Bosi in goli in lačni
Tonejotonejo, tonejo., le kam bi naj šli.
Le kam bi naj šli ...
 
Le do groba svojega.
Le do groba temnega,
Bodobodo šli, bodo šli, vsi ti.
 
A ti mati si v najmračnejšo dolini.
V najmračnejšo mesto izpod Alp
Prineslaprinesla sonce in nasmeh.
 
Z ljubeznijo si leta in leta
Učilaučila najmlajše in še sedaj
Titi učiteljice prinesejo cvetja ...
 
Prte si pletla, gobeline si vezla,
Kakokako se napravi kosilo in kruh
in pecivo. učila si mlado in staro.
 
Draga naša mati Klara
Šeše diplomo si dobila, da pozelenela je
vsa naša dolina., vsa naša zelena dolina ...
 
O pa znala si biti vesela in dobre volje
Inin vedno polna upanje in dobrote, vsem si
Pomagalapomagala, vsem., da prav vsem. O naša mati.
 
Vztrajalivztrajali si in še vztrajaš
Naša draga mati., v hudem
In zelo hudem in nevzdržnem!
 
In vzgled si vsem
Živimživim in mrtvim.
O sonce, draga naša mati.
 
Vrstica 1.578 ⟶ 1.583:
 
Mati draga naša, zato bodi še med nami
Žeže, ko si z nasmehom svojim in tistim
večnim Dobrim, neopisljivim, ki žari iz tebe nas bodriš!
 
Vem, draga naša mati, še iz groba
Nasnas boš vse spodbujala., Zz upanjem,
Aa naj ta grob,
 
Dragadraga naša mati kar počaka.
Naj bo še daleč, ostani kar še z nami.
Veš., vedno prezgodaj je umret.
 
Večnost pa očisti vse,
Vsevse duše in duh presvetli jih pošlje tja
Pravprav tja, kamor jim je mesto.
</poem>