Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/55

52

S. M. Magdalena de Pazzi ni nikoli ras- lozhka delala med vikſhimi, ampak je le smi- ram miſlila, de ji Bog ſkosi njih uſta govori; in ni is nobeniga drusiga namena pokorna bila, kakor is tega, de bi boshjo voljo dopolnila. Satoraj je tako rada in bres odgovarjanja vſe ſtorila, kar ji je bilo sapovedano.

,,Nikar nikdar ne premiſhljuj in ne ſodi ,,poveljev ſvojih vikſhih, sakaj ſo to in to sapo- ,,vedali, in zhe bi ne bilo bolji, ko bi bili ka- ,,ko drugo povelje dali. To premiſhljevati ni ,.opravilo podloshniga, ampak vikſhiga." — Tako uzhi ſ. Hieronim.

Bil je poboshin ſholar deſete ſhole, kteriga ſo ſi uekteri njegovih tovarſhev radi od vik- ſhiga ſproſili, de je s' njimi ſhel, kadar ſo ſe ſprehajat ſhli. ln Jtako ſe je pergodilo, de je vzhaſi po trikrat ali ſhtirikrat na dan mogel na ſprehod iti, vzhaſi v' veliki vrozhini. Eden nje- govih tovarſhev. kterimu ſe je leta pokorin mla- denizh ſmilil, mu je rekel, de bi imel vezh previdn«ſti imeti in ſe bolj varovati, ſizer bo sholel, zhe bo tolikokrat vun ſhel v' taki vro- y,hini. Na to je poboshni mladenizh lep odgovor dal, ki je ſpominja vredin 5 rekel je namrezh: L'jub mojbrat! previdnoſt moram tiſtimu puſtiti, J<i mi sapoveduje. jeſt pa drusiga nimam ſtoriti, kakor pokorin biti.

Lepe sglede ponishne pokorſhine je tudi ſveta boshja ſlushabriiza Seraſina ſvetu sapuſtila, in ſpomirija in poſnemanja vredne ſo beſede, ktere je ona navajena bila isrezhi, de ſe je v ſveti pokorſhini bolj poterdila.' Kadar ji je bilo namrezh kej teshavniga in soperniga sapovedano,