Stran:Baraga Slate jabelka.djvu/76

73

\

pravil, in je svezher ſvojimu mladimu tovarſhn komaj koſiz kruha perneſil. Mladi puſhavnik je to krivizo in teshavo voljno prenaſhal, in ni nikoli nizh ſvojimu tovarſhu savolj tega rekel. Tri leta je tako terpel; na sadnje ſe my je she ptahudo sdelo, njegovo oblazhilo je bilo she rastergano, in ori je bil she veſ ſlab od ſtra- danja ; in je tedaj sazhel premiſhljevati, zhe bi ſmel s' dobro veſtjo ſvojjiga malopridniga tovar- ſha sapuſtiti. Kadar je to premiſhljeval, mu je Bog na snanje dal, de naj le ſhe malo zhaſa poterpi , ker bo ſkoraj is tega ſveta ſhel. To je mladi puſhavnik ſvojimu ſtarimu tovarſhu povedal, ali ta mu ni nizh verjel. Drugi dan je leta poterpeshljivl mladenizh v' boshji gnadi umerl; ſtari puſhavnik pa ſe je tako preſtraſhil, de ſe je reſnizhno ſvojih grehov ſkeſal, in ſpo- korno shiveti sazhel.

,,Goſpod Bog nam poſhilja terpljenje in bo- ,,lesni, de nam s' tem perloshnoſt daje, tiſte ,,neisrezheno velike doſge poplazhati, ki jih pred ,,njim imamo. Sato pa tudi tiſti kriſtjani, ki ,,imajo kej premiſlika in ſposnanja, vſe terplje- ,,nje voljno prenaſhajo, ker vel,ikovezh gledajo ,,na dobizhik, ki ga sravin imajo, kakor na tc- ,,shave, ki jih preſtoje." — Tako pravi ſ. Vinzenz Ferreri.

Ravno leta ſveti pridigar je to v' lepi per- glihi pokasal. Bil je kralj, je rekel, ki je imel dva dolshnika, ktera mu niſta samogla dolgov poplazhati, in jih je tedaj v' jezho sapreti uka- sal. Ker je pa kralj uſmiljeniga ſerza bil, je napolnil dve moſhne s' dnarji, in je toliko v' vſako moſhno djal, kolikor mu je vlak dolshan