Roparski "gradovi": Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Beki88 (pogovor | prispevki)
 
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{naslov
*[[1.Roparski gradovi nad Hudo luknjo]]
|poglavje=[[Gradovi in graščine v narodnem izročilu I]]
*[[2.Kaj je pripovedoval zadnji ropar]]
|naslov=Roparski "gradovi"
|prejsnji=Valdek
|naslednji=Vitanje
|avtor=Janko Orožen
|vir={{COBISS|651009}}
|licenca=s pisnim dovoljenjem
|obdelano=3}}
{{neoštevilčena poglavja}}
 
 
*[[==1.Roparski gradovi nad Hudo luknjo]]==
Ob gorenjem toku reke Pake se Šaleška dolina zoži v ozko sotesko Hudo luknjo. Ob njenem vhodu se nahaja dolga podzemeljska jama, kjer izvira Ponikva, nad njo pa . Na teh skalah so imeli v rokovnjaških časih roparji svoje gradove. Glavno skladišče in zbirališče pa so imeli v Hudi luknji. Tu so shranjevali po gradovih in bogatih cerkvah nakradene dragocenosti.
Ko so roparji izumrli, so jeli razpadati tudi njih gradovi.
{{Proza|}}
*[[==2.Kaj je pripovedoval zadnji ropar]]==
Ko so še bili časi ugodni, je bilo roparjev veliko šte¬vilo. Kradli so po gradovih in bogatih cerkvah. Nekoč so vdrli v celjsko župno cerkev. Ker se jim je mudilo, so po¬brali iz tabernaklja monštranco, ciborij in kelih, druge stvari so pa pustili pri miru.
Izprva so ropali samo po bolj oddaljenih krajih, ko so se pa bolj izvežbali, so začeli ropati tudi v bližini svo¬jih gradov. Ali kmalu so prejeli zasluženo kazen. Postava jih je preganjala, dokler niso vseh polovili. Morali so slu¬žiti pri vojakih. Polagoma so vsi pomrli, ostal je še samo najmlajši, ki je moral služiti vojake v Trstu. Ko je bil tudi ta na smrtni postelji, je povedal svojemu prijatelju vojaku, ki je bil rojak iz Šaleške doline, povest svojih prijateljev razbojnikov: »Reči, ki smo jih ukradli v celjski župni cerkvi, smo vse nesli v Hudo luknjo. Ta jama ima več vhodov in kdor išče tisitih reči, naj gre skozi desni vhod. Ko dospe do male luknje, naj gre skozi njo. Prostor se kmalu razširi in pred seboj zagleda jezero. V njem je čoln iz pločevine, privezan k bregu. S tem čolnom naj se prepelje na drugo stran jezera; tam najde ukradene reči.«
Kmalu nato je umrl zadnji ropar Šaleške doline.
{{Proza|}}