Naše škodljive rastline/O glavnih delih cvetočih rastlin: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Romanm (pogovor | prispevki)
Romanm (pogovor | prispevki)
Vrstica 39:
Mnogo je takih rastlin, ki se odlikujejo 2. po čebuli. Čebula je navadno jajčasto, oblo ali nekoliko potlačeno podzemeljsko steblo, ki nosi na osrednjem čebulnem krožcu luskaste, mnogokrat debele in sočnate liste. Ti so včasi lupinasto naloženi drug na drugega, včasi pa se pokrivajo kakor operka na strehi. Spodi izraste iz krožca mnogo vlaknatih korenin, ki so postavljene večjidel v kolobarju, in ki oskrbujejo rastlino z živežem. Mnogokrat se nahajajo med luskami majhni čebulčki. Ko prestane nadzemeljski del, ostane čebula in požene spomladi novo rastlino.
 
[[Slika:Nsr-slika-004.png|thumb|250px|Slika 4. Gomolj, viseč na živicah.]]
 
Bolj redek od omenjenih podzemeljskih stebel je 3. gomolj. Oblike je sicer prav mnogovrstne, vendar je zmirom nekako zaokrožen. Sploh imenujemo gomolje one odebeljene in omesenéle dele kakega podzemeljskega stebla ali njegove živice, ki so sicer čebulam precej podobni, toda nimajo ne lusk, ne lupin. Oči (popki) so navadno raztresene po površju. Kakor korenika in čebula ostane tudi črez zimo v zemlji in ustanovi spomladi novo zelišče. - Nadzemeljsko steblo je ali zelnato ali lesnato, in na to se osniva razdelitev rastlin na zelišča in na lesnate rastline. Zelišča so po svoji korenini jednoletna ali dveletna ali pa tudi trpežna, če se ponašajo s kakim podzemeljskim steblom. Neka posebnost zelnatih stebel je travna bil (bilka)), večinoma votlo in členkovito steblo, in pa cvetna betva, ki izvira iz kratkega podzemeljskega stebla, in ki ne nosi nikakoršnih listov, ampak samo cvetlje. -- Z ozirom na obliko so stebla malo da ne vsa podolgasta in valjasta; nekoliko je pa tudi takih, ki nimajo te oblike, temveč so sploščena, robata itd.