Burke in porednosti: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 19:
Oče: Pepček — ali si moj?
Pepček: Ne vem — vprašaj mamico.
 
Fajmošter Matija: Poglej te delavce! Kako jim zajutrk tekne. Tu se. vidi, kako dobro vpliva trdo delo.
Fajmošter Jaka: Beži, beži, jaz nikoli nič ne delam, pa mi jed in pijača zmerom diši.
 
— Časih so ženske bolj trdne kakor moški. Neverjetne bolečine znajo prenašati.
— Ali ste vi zdravnik?
Vrstica 31 ⟶ 33:
— Ali piše za zabavo ali za denar?
— Meni piše samo za denar.
 
Idealist: Če človek tako prav od srca ljubi, bi dekletu še zvezde z neba obljubil.
Materija1ist: To je še najceneje.
 
Mož, prišedši pozno domov: Fikslaudon — danes sem pa naredil konec, danes sem izstopil iz našega pevskega društva.
Žena: To se ti pozna na suknji. Čiščenje bo gotovo veljalo tri krone.
 
Profesor zemljepisja stopi v razred in zapazi, da je zemljevid Afrike nekoliko zamazan s črnilom. Ves ogorčen zavpije:
»To je pa že brezprimerno pobalinstvo. Kdo je pa celo Saharo s tinto poškropil?«
 
— Dovolite gospod, da vam želim srečno in veselo novo leto!
— Ali ste znoreli? Zdaj smo vender v juliju!
— Vem, da smo v juliju. A ker nimam nič denarja, sem prišel prosit vsaj za majhen voršus na novoletno darilo.
 
Na krščanskosocijalnem volilnem shodu je nastopil kot govornik nadebuden koritar in grmel kar se je dalo. V največji vnemi se je udaril na prsi in je zakričal:
»Jaz stojim na neminljivih načelih katoliškonarodnega prepričanja ...«
Tedaj pa je iz ozadja zaklical ogorčen glas:
»Lažeš! na podplatih stojiš, ki mi jih pa še nisi plačal!«
 
Gospodar: Nadležni ste, kakor podrepna muha. Že desetkrat sem vam rekel, da ne bom nič kupil. Spravite se naprej, če ne pokličem hlapca.
Krošnjar: Prosim, bodite tako prijazni — morda bo hlapec kaj kupil.
 
Žena: Povej, Janko, kaj bi ti storil, če bi jaz umrla in bi bil ti vdovec.
Mož: Ravno to bi storil, kar ti, če bi postala vdova.
Žena: Ti lump, ti, prej si pa zmorom rekel, da brez mene ne moreš živeti.
 
— Ti se pa tako kislo držiš, kakor bi ti bilo žal, da si na svetu.
— Oh, saj mi je! Ko bi bil prej vedel, da je za življenje treba denarja, nikoli ne bi bil na svet prišel.
 
Slikar: Vi niste sami še nič naslikali in zato niste zmožni kritikovati slikarske umotvore.
Kritik: Pardon! Jaz tudi še nisem jajca zlegel, pa se na omelette vendar bolje razumem, kakor vse kure skupaj.
 
Fajmošter Jaka je zaradi dokazane nezvestobe padel pri svoji kuharici v nemilost Po burnem prizoru je Jaka pobegnil iz farovža in iskal tolažbe in poguma v krčmi. Delal se je že dan, ko je prikolovratil pred farovž in začel klicati kuharico. Ta pa mu za kazen ni hotela odpreti. Celo uro je Jaka trkal in klical, a zaman. Tedaj je pridrdrala mimo farovža na ponočni vaji nahajajoča se baterija kanonirjev. Fajmošter Jaka se je zapodil pred zapovednika in mahaje z rokama zaklical:
Slišijo, gospod general, prosim jih, naj bodo tako dobri in naj ene trikrat s kanonom ustrele, da se bo moja kuharica zbudila.
 
Šivilja gospodična Angela je dobila pismo stalne svoje odjemalke, naj pride na dom otroku mero vzeti. Ker gospodična Angela ni utegnila odzvati se pozivu, je odgovorila: Milostiva! Žal mi je, da ne morem priti, ker so moji dnevi šteti.
 
Žena: Pijanec grdi — tri ure sem nate čakala.
Mož: Prava reč. Penelopa je čakala dvajset let, pa ni nič zmerjala, ko je mož domov prišel.
 
— V Belo Krajino pojdeš? Daleč je! Ali se pelješ čez Kočevje, ali čez Novo mesto?
— Čez praznike!
 
Konjski mešetar: Gospod, naj kupijo tega konja! Izvrsten konj je to! Če ga ob štirih vprežejo, bodo ob šestih že v Ljubljani.
Fajmošter Jaka: Ta konj ni zame.
Konjski mešetar: Zakaj pa ne?
Fajmošter Jaka: Zato, ker nimam ob šestih nič v Ljubljani iskati.
 
— Francelj, ti lump, kaj pa delaš na črešnji ?
— Vrabce odganjam!
— Včeraj mi je zdravnik vnovič prepovedal piti pivo in pušiti. Kaj neki to pomeni?
— Morda misli, da ga boš vsled tega prej plačal?
 
Žena: Nič ne delam, praviš? Ti nehvaležneš! Ali ni dosti, da sem ves ljubi dan na nogah?
Mož: Prava reč — to zna tudi naša stara omara.
 
—S— S svojo ženo sem se seznami o priliki velike železniške nesreče.
— Oh, veš kaj, toži železnico za odškodnino.
 
Gost: Ta-le kapljica je pa dobra. Prav dobra. Ej, naj ima moja žena tudi enkrat veselje. Pripravite mi literček tega vina, da ga nesem ženi domov.
Krčmar: Milostiva pač tudi ljubi dobro kapljico?
Gost: To ne — moja žena sploh ne pije — ampak vesela bo moje pozornosti — no, vino bom pa jaz popil.
 
Letoviščar: Tri tedne sem že tu, pa še nisem doživel lepega dne. Pri vas pač neprestano dežuje.
Gostilničar: O, prosim — po zimi sneži.
 
Oče : Zakaj pa jokaš, Pepček?
Pepček: Zato, ker pravi sosedov Jurček, da ste bratca, ki ga je danes štorklja prinesla, na obroke kupili kakor gramofon.
Vrstica 83 ⟶ 104:
Tujec: Hotelski uslužbenci ste pravi tiči. Vi pa še poseben. Tako slabo osnaženih čevljev še nisem videl. Ste pač komodni gospodje, snažilci čevljev po hotelih. Malo na čevelj pljune — sek, sek s krtačo in delo je opravljeno. Glavna stvar je tako napitnina.
Snažilec čevljev: Ne zamerite, gospod — vi ste gotovo bili enkrat hotelski snažilec, ker se tako dobro spoznate.
 
Fajmošter Matevž: Če pijem črno kavo, pa ne morem spati.
Fajmošter Jaka: Vidiš — pri meni je narobe. Če spim, pa ne morem črne kave piti.
 
Fajmošter : To vam pa rečem — verjemite meni, ki sem izkušen mož: čuvajte se zdravnikov!
Kaplan: Zakaj?