Naše škodljive rastline/O glavnih delih cvetočih rastlin: Razlika med redakcijama

Na vsakem popolnem listu razločujemo 1. listno nožnico, 2. listni recelj in 3. listno ploskev. Malo pa je listov, ki bi imeli vse imenovane dele; prav navadno ni nožnice, t. j. spodnjega, razširjenega in steblo obsegajočega dela; včasi tudi ni reclja, in listna ploskev sedi neposredno na steblu, ktero včasi s svojim dnom obsega ali se steguje navzdol po njem. Najvažnejša je listna ploskev, ki jo v vsakdanjem življenju kar kratko ,,list`` imenujemo. Pri njej moramo gledati na spodnjo in zgornjo stran, na rob, na dno, s kterim je pritrjena ali na reclju ali na steblu, potém na konec in naposled na žilice, s kterimi je premrežena.

 

 

Ako opazujemo več rastlin drugo za drugo, uverimo se, da listi niso povsod po steblu jednako razvrščeni. Navadno so raztreseni po vsem steblu; takim pravimo premenjalni ali premenjema stoječi listi. Ti so postavljeni na videz brez vsakega reda, ali natančno opazovanje nas uči, da tudi tukaj vlada najlepši red. Ako stojijo listi po dva in dva na jednaki visokosti, in sicer vsak na nasprotni stebelni strani, imenujemo jih nasprotne. Včasi so postavljeni tako pravilno, da nareja dvojica z dvojico križ, ki je zlasti ondi očiten, kjer stojijo listi od stebla. Mnogokrat se nahajajo po trije listi ali njih še več na jednaki visokosti okoli stebla; o teh pravimo, da stojijo v kolobarju ali vretencu. Posamezni listi, ki stojijo v gosti zvezdi vrh kakega podzemeljskega stebla (navadno korenike), napravljajo takozvane listne rožice. Liste naposled, ki izvirajo iz podzemeljskega stebla, ki pririjejo iz zemlje, in tudi najbolj spodnje, blizu tal stoječe liste nadzemeljskega stebla imenujemo pritlehne liste.